*^1hIii» platana w gotovini t Cena 1 Oln Čuvamo Jugoslavijo! Metila naročnina maša Din 40*—. Urednlitr* la nprara ▼ Ljubljani, Selenbnrgora niiea it |/I. Katun pri Poitni hranilnici it. li.lflO itakopiHov ne rraiamo! Telefon it. 21-0$. * iiuDiiant, dne 10. novembra 1934. Stev. 44 in 45 — Leto lil. IZHAJA VSAKO SOBOTO »Mistična sila Jugoslavije" k Jranc°ski list »Le Jour«, ki je — ka-»v^v francoski in svetovni listi — po-*5?®1 zadnje čase največ zanimanja dogodkom v naši državi, piše o »mistični sili turt-0S^av^e<<’ ie *a s^a delovala .-,1 na opozicionalne kroge, da so sklo-1 1 glavo pred krsto kralja Aleksandra in ; sy°jih sožalnih izjavah priznali, da je *>alj prav. Tudi naši dnevniki so pri-s*i vest, da so se vrnili domov, oziroma sn J?*0 Sred°) kamor hočejo, neki go- kan t’ so ®e Prec^ Par ve^‘ viioS t? načrte, kako bodo razbili Jugosla-raz l • na^rte so v obliki t. zv. punktacij sed^ svetu s pomočjo neke naše soda br ^ržave, ki je seveda komaj čakala, tist Se PURktacije uresničile. Časopisje m Ie države ni prikrivalo veselja nad tako ^°go obetajočimi načrti. Vse, kar je bilo jugoslovanskega pri nas, je proglasilo f unktacije za svoj evangelij. Že so mislili, a se bo stara igra znova začela. Pa se je “Pet dvignila tista mistična sila Jugosla-in duh skupnosti je zmagal nad na-v ?eParatizma. Bivši kandeiaberski go-Pf^iki in organizatorji zaslepljenih ljud-kln množic so si hoteli pomagati s tem, a so skušali nahujskati nerazsodne mase Pr°ti državnim organom ... Žal, da je nji-v°va politična strast fes zahtevala nekaj Zrtev. Da se vsaj malo pokaže »vlada j^°čne roke« in da se vsaj na zunaj iz-,a^e, da tudi v Jugoslaviji ni dovoljeno ?®lati prav vse, kar se komu poljubi, je ?. 0 par gospodov, ki so na nelegalen na-^jn skušali dosezati politične uspehe, polnih na pol. počitnice v druge kraje na-^.^fžave, kjer so mogli bolj mirno raz-•sijati o državnem edinstvu in važnosti “P^anJega miru ob času velikih gospodarjih in socialnih problemov. Proti vsem takim načrtom, kakor so jih izražale punk-acije, se je moral boriti blagopokojni kralj "ot čuvar državnega edinstva. Da, tragika *ega vladarja je bila v tem, da je moral °t kralj vršiti svojo dolžnost in reševati. Zavno misel pogosto pred onimi, ki bi fe morali v tem najbolj podpirati. Saj J . blagopokojni kralj sprejel za svojo ono ki so mu jo 1. decembra 1918 prišli v svojj adresi združeni slovenski in vatski poslanci kot zastopniki Narodne-veča. Mistična sila je bila v tej misli, ki , vzrastla šele 1. 1918., ampak je že sto : s svojo magično mogočnostjo vodila ves g°slovenski narod — takrat še razdeljen ^ Nešteto dežel, pokrajin, vlad, uprav njy' ^d kod mistika te sile? Od njene res-pr:v°sti! Saj je ona izraz najglobljega pre-SD Canja milijonov. Oni, ki so hoteli napeljati tej sili, so mogli le začasno za-IjJ^i z lažmi v zablodo nekaj zbeganih k]0 ': ki Pa So morali ob prvi priliki zopet Ui pod magično silo velike misli... ko *^oti vsem takim poskusom, ki so ta-zm» °stno drug za drugim propadali, je Pri; °Vala mistična sila Jugoslavije, že let stoletja, posebno pa zadnjih sto miot-v ilirskega pokreta dalje je razvoj te „ ,ne sile, ki se je končno uresničila v kar°- viji, ena najzanimivejših zgodovin, j® kdaj kak narod preživel. In ta 1 iq!. na sila Jugoslavije se bori sedaj od i0 8; i vsemi notranjimi nasprotniki, ki vra-v • ai° uničiti — narodu na škodo, so-bionniHu v korist — samo vsled svoje se-mo®0?!') da bi pokazali svetu, da so oni Kr-fi^^i nego Jugoslavija in njen kralj. enkr ie proti tem nasprotnikom, ki so že morni ,priPravili državo na rob propada, njeB daniti državno edinstvo in ni bila greI?va krivda, če so ljudje, ki so se pre-dice I* Proti zakonu, morali čutiti posle-tisti ^°iega delovanja. In gotovo je, da bi opore vatlii sovražniki imeli mnogo manj Par hlj® bi ne bilo teh hujskačev doma. n. nr cj avstrijskih generalov, kakor je skih i• r^otic et comp., in nekaj zločin-tista t ,v’ kakor so Perčec, Pavelič in vsa marJ?-Pa> ki jo zdaj odkriva preiskava o če . . ‘iškem zločinu, bi bili brez pomena, saini ne ^ilo onih notranjih nergačev, ki litičn ne Vedo, kaj hočejo, in zahtevajo posodo0 anarbijo — oni to imenujejo svo-Pojv,- , {la bi v nji uveljavili svoje brez-'nbne osebice ali pa svoje sebične namene. Za narodov blagor jim pač ni, kajti blagor naroda je v delu in miru, ne pa v političnih prekljarijah in državno-pravnih sporih, ki jih je čas že davno pravilno rešil in samo motijo veliko delo za bodočnost naraščajočega jugoslovenskega naroda. Mistična sila Jugoslavije je premagala združene nemške in avstrijsko-madžarsko-turške armade, ta mistična sila je premagala Albansko Golgato, je zmagala na solunski fronti — je premagala svet in premagala že toliko nasprotnih napadov po svetovni vojni. Sredi teh dogodkov je branil blagopokojni kralj jugoslovensko državno misel — in naravno je, da so bili nasprotniki te misli — njegovi nasprotniki. Marseljski atentat je posvetil tudi v vrste teh nasprotnikov. Eni so se skesano vrnili, obžalovali smrt jugoslovenskega kralja, izrazili sožalje in priznali, da je imel kralj prav. Drugi so ostali onstran naših državnih meja. Glavne zločince bo zadela zaslužena kazen, drugi bodo še naprej po Evropi izdajali svojo domovino in dobivali opore in podpore pač pri naj- Or. Peter Šorli, verouiitelj: podlejših sovražnikih našega naroda. Oni so se že izločili iz našega narodnega telesa in Evropa bo gledala nanje kot na izvržke. »Le Jour« želi, da bi bila mistična sila Jugoslavije za vselej zmagovita in naj bi nad rakvijo velikega kralja združila vse na skupno delo. Tudi mi to želimo. Vprašanje pa je, kaj naj se zgodi na primer (nimamo o tem natančna poročila!) z ljudmi, kot so oni gospodje (le redke izjeme med našo častitljivo duhovščino, ki je s svojima škofoma na čelu v teh žalostnih dneh pokazala toliko p6štenega in odkritega jugoslovenskega državnega prepričanja), ki niso pustili v svojih cerkvah zvoniti, češ, da za to nimajo naloga, ali pa, da ne vedo, kdo bo plačal?... Ljudstvo samo se je zgražalo nad temi žalostnimi slučaji. Vsi pošteni ljudje so obsodili te podle izjeme, ki so motile splošno žalost 14 milijonov jugoslov. državljanov. Kaj naj storimo s temi ljudmi? Gorje njim, ko pride dan plačila! Njih imena bodo zapisana na črni listi jugoslov. nacionalistov. Mistična sila Jugoslavije pojde do svoje zmage preko njih! Na njih pa bo ostal madež, ki ga ne bodo izbrisali nikdar. Še o državljanski vzgoji mladine O važnosti veronauka za državljansko vzgojo naroda, posebno pa šolske mladine, sem poročal obširneje v »Pohodu« št. 17, dne ‘28. aprila t. 1. Kot predpogoj sem stavil dober zgled staršev in sploh odraslih ljudi, ki dostikrat v navzočnosti mladine iz nevednosti slabo govore o državi in njenih ustanovah in uničijo namah uspehe šole, ki se v polni meri trudi, da vzgoij otroke v dobre državljane. Na odrasle, razun časopisa in raznih kulturnih organizacij, najbolj vpliva Cerkev, ki navaja ljudi, da molijo za državo in jih uči, da morajo državne oblasti ubogati ne le iz strahu pred kaznijo, ampak radi vesti. Vsaka nepokorščina, vsako zlohotno zabavljanje čez državo, vsako rušenje njene autoritete je greh. Če odrasli store tozadevno dolžnost, bo šola imela lahko nalogo glede državljanske vzgoje učencev. Obnašanje odraslih in mladine v teh dneh, ko je zadela državo velika nesreča, je bilo res zgledno in vzgojitelja tolaži zavest, da je težka nesreča poglobila ljubezen do države v srcih tistih, ki so jo že ljubili, a tudi za mlačne je bila ta nesreča glasen me-inento, da je ta država za Jugoslovane živ-ljenska potreba. Resnost učencev, zastavice s črno kopreno na njih pršili, lučke, ki so jih prižigali pred Kraljevo sliko, nam kažejo, da je mladina državljansko zavedna. Mislim, da so državne oblasti radi tega lahko brez skrbi. Mladina, ki hodi v šolo, je rojena v Jugoslaviji, nič drugega ne pozna, državo ljubi in torej nudi vse pogoje, da postanejo ti mladiči dobri državljani. Pred nekaj meseci je prinesel neki slovenski dnevnik v posebnem članku kritiko o državljanski vzgoji šolske mladine, kakršno zahteva od nas država, češ, da je to nekaka dresura, ki več škoduje, kakor koristi. Mladina naj se sama politično opredeli in usmerja. Tudi mnogi vzgojitelji so tega mnenja, saj je znano, kako mnogi podcenjujejo delo odbora za državljansko vzgojo mladine, ki je po resnem, truda polnem delu sestavil načrt, kako naj se ta vzgoja v posameznih predmetih vrši. Ni zadosti, da prepustimo mladini, naj se sama državljansko usmerja, treba je, da vzgo- jitelj tudi direktno poseže vmes. Mladost države in časi, v katerih živimo, to od nas zahtevajo. Umor Kralja nam je jasno pokazal, koliko sovražnikov ima ta država in kako so mogočni. Po časopisih smo čitali te dni, kako so zarotniki, ki so umorili Kralja, pripravljali svoje zločinsko delo. Vozili so se iz države v državo z brzovlaki, ekspresnimi vlaki, stanovali so po dragih hotelih, menjavali stanovanje, nič delali, dobro živeli. Denar ni igral nobene vloge, boljše rečeno, denarja so imeli, kolikor so ga hoteli. Kako bogato je bila zo-ložena blagajna, iz katere so jemali! Kako mogočna je roka, ki je to blagajno odpirala! Kdo je to blagajno napolnil? Eden, dva, sto, cela organizacija, morebiti kaka država? Kdo to ve! Eno pa vemo vsi, da imamo mnogo sovražnikov, ki se ne strašijo nobenega zločina, da bi državi škodovali ali, če bi bilo mogoče, jo celo uničili. Vsi mi pa smo z veseljem in ponosom doznali, da z umorom graditelja niso zrušili stavbe, kakor so to oni hoteli; vsaj na mah se ni zrušila, kakor so oni to mislili. Pa tudi počasi se ne bo, to bo preprečila ljubezen do države in spoznanje, da je ni druge državne tvorbe, ki bi nam Jugoslovanom mogla nadomestiti Jugoslavijo; ne v zvezi s kako tujo državo in tudi ne kaka druga notranja kombinacija. Življensko delo po-, kojnega Kralja je ta država. Vsi naši izrazi žalosti so prazni, če se te njegove Jugoslavije, kakršno je on zgradil in 6. januarja 1929. leta uspostavil, ne oklenemo v srčni ljubezni. Država se v tej hudi nesreči ni zrušila, nobene revolucije ni bilo, nobene vstaje, a tudi pozneje se ne bo, naj pridejo nanjo še tako težke preizkušnje, za to bomo skrbeli mi vzgojitelji, ki imamo v rokah mladino Jugoslavije. Čuvajte Jugoslavijo! Človek se spomni pri teh besedah najprej na stotisoče rok, ki bi prijele za orožje, če bo država v nevarnosti, a z enako pravico se spomni na vse one tisoče vzgojiteljev, ki vzgajajo učence Jugoslavije v dobre državljane. Na najvišji naši gori plapola v teh dneh žalosti naša s črno kopreno ovita trobojnica, mi vzgojitelji jo lahko postavimo še višje, to je v srca naše mladine, da bo ta mladina vedno živela v prepričanju: za Bogom je država prva. Ta država pa je za nas Jugoslavija, ena, edina, nedeljena in nedeljiva, ki naj živi, cvete in raste. Potepuh in nje-govi manažerji Ob tragični smrti našega Viteškega kralja se je zdrznil ves svet in iz nevtralnega in sovražnega inozemstva ni bilo slišati niti najmanjše besede, ki bi kakorkoli skušala črniti svetlo ime blagopokojnega tvorca Jugoslavije. Našel se je pa podlež, ki je omadeževal spomin Velikega kralja. Žalost je v tem, da je ta propalica naše krvi in da je izš;la iz našega naroda. Piše se Lojz Adamič in je doma iz Blata na Dolenjskem. Naše preljubo Dolenjsko je nedolžno nad dejstvom, da je pred dvajsetimi leti redilo tega človeka, ki se je kesneje potepajoč se po ameriških cestah in beznicah izpridil in postal dovršena ameriška baraba. Toda ta tip je pred dvema letoma prejel popotno štipendijo židovskega milijonarja Guggenheima in prišla mu je v potepuško glavo misel, da si gre ogledat rojstno gnezdo. Storil je to po načinu in maniri, ki se je je naučil od ameriških gangsterjev. Prišel je, se povsod gostil brezplačno, potoval brezplačno, bil deležen raznih časti in odlik, nato pa odšel in nam iz varnega zavetja opljuval vse, kar nam je milo in drago. Lojz Adamič drugega tudi storiti ni mogel, saj se je na svojih potepuških potih često norčeval iz ljudi, ki so mu dali streho in topel prigrizek. To je pač način in tako zahteva morala pocestnih capinov. S tem bi bilo poglavje tega gangsterskega postopača za nas zaključeno. Vendar pa se moremo še za trenutek pomuditi pri nevšečni pojavi in se vprašati: Kdo pa so oni Gogoljevi Bolčinski in Dobčin-ski, ki so brez sape pridirjali in naznanili, da je prišel veleum, da osreči rodna tla s svojo odličnostjo in da bo ta in ta dan ob tej in tej uri prestopil meje naše domovine? Kdo pa so ti manežerji, ki so neznanega papirnega praskača napihnili v pisatelja svetovne slave? Kdo so ti slepci, ki so prvi paoli na trebuh pred izkoreninjencem z ameriških cest, samo zato, ker je v milijonarskih magacinih zagledalo luč sveta nekoliko sestavkov v angleščini, sestavkov, ki kažejo čisto povprečno pisateljsko nadarjenost? Nesrečni manežerji, ki so našemu narodu nakopali nesmrtno sramoto, so dovolj znani, saj njihovih harlekinad ni od tistega časa ne konca ne kraja. Zagnali so tak krik in vik, da so celo treznejši naši kulturni delavci zapadli v kratkotrajno omamo in je z njimi skoraj vsa javnost bila pod vtisom te smrdeče ameriške repatice. Celo dve ugledni reviji, kjer je tedaj gospodarila ta manažerska družba sta se tedaj otimali za prvenstvo, kdo je odkril ameriškega potepuha in ga pokazal strmečemu narodu. Vsak je hotel biti Dob-isinski ali Bobčinski, ki je prinesel velevažno vest; Prišel je, prišel je, v gostilni stanuje in nič ne plačuje.« Prav res. Po Gogolju kriči ta naša komedija! Če danes kje čitamo, »da pri nas često tako naivno sprejemamo tujce, da se tudi Adamičevemu sprejemu ne bomo čudili in nikomur delali naknadnih očitkov«, moramo v teh besedah videti nekako pozavarovanje onih, ki so sodelovali v bedastem manažer-stvu. Pri tem lahko s pomilovanjem preskočimo naivno začudenje, da se mož iz Blata v svetu »ni navzel anglosaškega džentlemen-stva«. Ta ugotovitev izdaja preveč priprosto pojmovanje človeka, ki veruje v enačbo: džentlemen-Anglosas. Osobito, ko pisec ne ve, da je v Ameriki anglosaštvo »čorbine čorbe čorba« in da ameriške ceste in beznice niso ugodna tla, kjer bi uspevala redka cvetka »džentlemen«, ki so ji Angleži dali samo ime in je pri njih takisto redka, če ne še redkejša, kakor povsod drugod na božjem svetu. Po sramoti, ki nam jo je nakopal mož iz Blata, bi tedaj nikomur ne smeli delati naknadnih očitkov. Prav! Manažerji, le ostanite v zatišju, saj vas je itak vsa domovina videla, kako ste prepeljavali medveda od enega konca do drugega. Če se danes vaše ime tudi ne imenuje v tej zvezi, bodite prepričani, da javnost dobro ve, kdo je našemu narodu predstavljal nakazo iz Amerike kot sijajoč meteor, ki je za trenutek blagovolil osrečiti našo domovino. Vendar naj nam bo dovoljeno nekoliko osvetliti še neko drugo stran te zadeve. Ko je namreč mož iz Blata stopil na rodna tla v Splitu, ko se je šetal po Sarajevu, je imel jasne trenutke in je pisal še zelo simpatično o »starem kraju«. Saj so pri nas v prevodu izšli prvi njegovi vtisi iz Dalmacije in iz Bosne. Vzbudili so celo veliko nejevoljo pri njegovih tedanjih manažerjih. Kje je torej potepuh iz Amerike dobil kesneje onih pojasnil in informacij, da je tako temeljito iz-premenil svoje mišljenje? Pri tem lahko pridemo samo do enega odgovora. Garjevec je najprej pisal kakor je mislil, da bo vsem Konec članka na drugi strani spodaj. Or. Josip Cepuder: Pravice in dolžnosti državljanov Če 'bi se ne dogodil strahoviti zločin 9. X. 1934 v Marseilleu, če bi imeli še danes svojega Viteškega Kralja Aleksandra I., bi bilo to današnje predavanje precej drugačno. Opisali bi odnose med državljani in državami, podčrtalo zlasti dolžnosti, ki jih ima nacionalen državljan napram lastni nacionalni državi, zlasti taki, kot je naša Jugoslavija, ki je sicer tu, pa vendar vsled kratkih 16 let svojega obstoja še ni in ne more biti zgrajena in konsolidirana tako, kot so druge že stoletja obstoječe nacionalne države. A danes moram obravnavati dano mi temo na povsem drugačen način. Saj nam roka podlega plačanca ni ubila Kralja, ki je bil morda samo reprezentativen nosilec svojega visokega naslova, ubila nam je resničnega Vladarja in Voditelja, ki je sam krmaril brod našega naroda in naše države preko razburkanih valov mednarodne politike in ga vodil varno mimo vseh čeri, ki so mu jih grmadili na pot naši zakleti sovražniki. Vedno mirneje je plul naš brod, vedno ponosneje je plapolala naša državna zastava pred očmi prijateljev in sovražnikov. Kako ponosno bi zaplapolala šele po uspešnem zaključku misije, ki je vodila našega Gospodarja v prijateljsko Francijo? Če bi se bil vrnil iz Francije kot triumfator, potem bi bilo konec vseh sanj o razkosanju naše zemlje in zasužnjenju našega naroda. To je bilo treba preprečiti, zato je moral pasti naš Viteški Kralj. In sedaj smo sami brez preskušenega krmarja, otroci brez skrbnega očeta, zbegani vsled nenadomestljive zgube! Če se je vsled tega poslabšal naš položaj, kar se brez dvoma je, potem so sedaj tudi naši odnošaji napram lastni državi drugačni, kot so bili prej! Majka Jugoslavija je zgubila svojega vodnika in rednika, dolžnost nas, njenih otrok, je, da ji skušamo nadomestiti to strahotno zgubo, da ji stvorimo ono jako oporo in obrambo, ki ji jo je nudil v izvrševanju svoje službe padli Kralj in da ustvarimo popolno sigurnost njenega obstoja in razvoja. Zato se mi ne zdi niti potrebno, niti umestno govoriti o naših pravicah napram oni državi, ki je danes v opasnosti in napram kateri imamo vsled tega prvenstveno le dolžnost! Danes ne gre za vprašanje, kaj lahko zahtevamo od države, gre le za vprašanje, kaj smo ji dolžni dati in kaj sme dolžni storiti, da jo očuvamo vseh nevarnosti in jo privedemo v oni varni in mirni pristan, kamor jo je tako sigurno vodila roka blagopokojnega Kralja Aleksandra I.! In poleg tega, vsi smo pač taki, da se vsi raje zavedamo svojih pravic, kot pa svojih dolžnosti, ker si pač mislimo: Mi zahtevajmo čim več, na naše dolžnosti nas bo že spomnila država sama! Ne pomislimo pa, da čim več pravic si lastimo napram lastni državi, tem več dolžnosti si s tem nalagamo! Saj država ni nikak stric iz Amerike s polnimi mošnjami zlata, država smo mi sami, ona ima le to, kar dobi od nas in nam tudi dati ne more, česar in kolikor ne dobi od nas! Če naj prav na kratko formuliram v zgoščeni obliki pravice državljanov napram državi, potem bom rekel, da ima vsak dostojen in lojalen državljan pravico zahtevati od svoje države, da mu ustvari možnost varnega in človeka dostojnega življenja, mu zaščiti njegovo rodbino in njegovo privatno lastnino in ga varuje v njegovem pridobivanju zakonitih dobrin. Da pa bo mogla država to storiti, mora dobiti potrebna sredstva na razpolago od svojih državljanov. Pa ne samo materialna sredstva v obliki raznih javnih dajatev! Čeprav so te denarne dajatve državljanov najbolj aktualne, saj se pojavljajo neprestano v vseh mogočih oblikah m režejo več ali manj v meso vsakega državi jana, pa ta vendar ž njimi ni izpolnil vseh svojih obvez napram državi. Tudi dolžnost služiti v vojski še ne zaključuje državljanskih obvez, zlasti ne pri nas. Plačevati davke in služiti v vojski morajo državljani vseh držav na svetu, starih in mladih, velikih in majhnih, bogatih in revnih. Mi Jugoslovani pa imamo prav posebej v ten všeč, pa se je pri tem zameril ravno mana-žorjem. Zato je s svojim potepuškim lnsunk-tom obrnil plašč proti vetru, ki je pihljal iz družbe, ki se je slinila okrog njega. Pri tem je prenapel lok in ustrelil daleč preko cilja, tako da tudi naivnim manažerjem m vec ustregel. Ko pa je bil enkrat na strmini, je drčal nizdol, dokler ni dospel do infamne, s katero se je nedavno predstavil ameriški javnosti. Ker pa le ta ni bila vsa vzgojena na cesti in po beznicah, je potepuha ostro -zavrnila. . Vsa ta sramota nam ni bila cisto nic potrebna, upajmo, da je šel narod v primeru Lojza Adamiča iz Blata zadnjič na led m udaril z licem v blato. časih še druge nič manj važne dolžnosti. 0 teh hočem govoriti danes povsem iskreno in odkrito. Prva taka dolžnost je absolutna vdanost državi. Država nad vse, to nam mora biti vodilna misel v teh težkih dnevih. Imamo Jugoslavijo in ni ga med nami, ki bi ne priznal, da je nam Slovencem, Srbom in Hrvatom možno svobodno življenje in nacionalno izživljanje le v njej! Z brezpri-merno požrtvovalnostjo in modro daleko-vidnostjo je Viteški Kralj sam določil osnovne smernice notranje ureditve te države, ko je fiksiral enotnost jugoslovanskega naroda in nedeljivost države kot dva nedotakljiva in nepremakljiva elementa celokupnega našega narodnega in državnega življenja. Imamo torej državo, imamo temelje in smernice njenega obstoja in razvoja, vsled tega je vsako razpravljanje o tem izključeno! Star pregovor pravi, da niti Bog ne more ustreči vsem. Razumljivo, da obstojajo torej tudi pri nas različna naziranja o notranjepolitičnih vprašanjih, zlasti o pravilnosti ene ali druge notranjepolitične ureditve. Naj obstojajo, toda danes smejo obstojati le v teoriji. Vsaka akcija za spreminjanje onih temeljev, ki jih je postavil Viteški Kralj, je danes nedopustna in bo nedopustna tako dolgo, dokler ne bo obstoj naše države popolnoma zasiguran, dokler se ne bo mogla naša država, zavarovana pred vsemi svojimi neprijatelji, čisto mirno in nemoteno posvetiti samostojnemu reševanju svojih lastnih notranjih problemov! Kako dolgo bo to trajalo? Upajmo, da ne dolgo, saj nam je zarezala krepka jugoslovanska roka Viteškega Kralja globoke brazde, ki nam kažejo edino možno pot do mednarodnega uveljavljenja in zavarovanja naše države in je celo s svojo mučeniško smrtjo dvignil naš ugled tako visoko, da se morda tega niti ne zavedamo dovolj dobro. Hoditi po teh brazdah, orati dalje ledino na način, kot nam ga je pokazal naš Kralj, samo to je naša dolžnost in nič drugega. Nimamo niti pravice premišljati si in ugibati. S tem bi zgubljali čas, kazali bi se neodločne in bojazljive in prav hitro bi zapravili oni veliki ugled, ki nam ga je pridobil naš Viteški Kralj s svojim ženi-jalnim delom in s svojo mučeniško smrtjo! Umrl nam je Oče, v svoji oporoki nam je zapustil imetje in dal navodila, kako naj upravljamo zapuščino! Ali imamo sploh pravico razmišljati, ali so ta navodila pravilna ali ne, ali moremo sploh dvomiti o umestnosti teh navodil, ko vidimo, kako vzorno je mrtvi naš Oče upravljal in množil od svojih dedov dobljeno imetje, koliko več je zapustil nam, kot pa je dobil od svojih prednikov? Primum vivere, dein philosophari! Pustimo prazno filozofiranje in teoretično razglabljanje v dneh, ko zahteva kruto življenje od nas vse naše sile in napore. Kdor se ne more ločiti od prošlosti in od svoje prejšnje miselnosti, naj ji postavi doma poseben oltarček in ji prižiga lučke, toda na svetli dan naj je ne nosi. Vsi brez izjeme moramo stati složni in kompaktni, vsi brez izjeme se moramo podrediti današnjemu stanu in moramo biti lojalni z izvrševalci oporoke Viteškega Kralja. Čim bolj bomo složni danes, čim manj bomo kritizirali in čim bolj bomo delali, prej bo napočil čas naše popolne varnosti. Takrat šele se bomo lahko zopet pomenkovali in če treba tudi streljali med seboj radi tako »strašno pomembnih« vprašanj, kot je na primer vprašanje, ali smo Jugoslovani enoten narod ali pa le skupina treh ali še več narodov itd. Napram prijateljskemu, zlasti pa neprijateljskemu inozemstvu moramo biti popolnoma enotni, moramo biti torej enoten jugoslovanski narod, ki ne pozna med seboj nobenih verskih in plemenskih razlik, odklanja vse nekdanje po tujih gospodarjih začrtane meje in si hoče sam krojiti svojo usodo. Samo kot enoten narod si bomo ohranili svoje dosedanje prijatelje in zaveznike, samo kot enoten narod bomo zavrnili sovražnosti naših zagrizenih sovražnikov in jih bomo prisilili, da nas bodo spoštovali kot sebi enakovredne! Še enkrat torej — Prva naša dolžnost v teh časih je ta, da vržemo v koš vse prazne teorije in filozofije, odklanjamo vse misli in pojave, ki bi nas razdvajali in mislimo samo na to, kako bomo očuvali, kar nam je zapustil Viteški Kralj in kako bomo izgradili državo po navodilih, ki nam jih je dal ter zapečatil s svojo mučeniško smrtjo! Druga bistvena dolžnost je očuvanje absolutnega miru in reda! Vsi vemo, kaj so si obetali podli zločinci in njihovi pokrovitelji od smrti Viteškega Kralja. Računali so, da bo takoj po kraljevi smrti izbruhnila revolucija, ki bo ali sama po sebi ali pa s pomočjo pacifikacijskih po- hodov naših ljubih sosedov razbila našo državo in prepustila nas Slovence in Hrvate kot zaželjen plen Madžarom, Nemcem in Italijanom. Ni bilo revolucije in je ne bo! Ko so prihajali poročevalci tujega tiska po umoru Viteškega Kralja v našo državo, so mnogi izmed njih odkrito izrazili svoje presenečenje češ: prišli smo v Jugoslavijo prepričani, da bomo poročali svojim listom o revoluciji, sedaj pa vidimo tako vzoren red in mir! Bili so napačno poučeni, niso nas poznali, pa so verjeli lažem naših sovražnikov, ki ne štedijo z denarjem, kadar je treba škodovati Jugoslaviji. In zavedati se moramo, da našim sovražnikom ta mir in red nista všeč. Brez dvoma bodo storili vse, da pride vsaj do kakih malenkostnih incidentov, ki jih bodo takoj goro-stasno povečali in servirali inozemstvu kot dokaz, da nismo narod, marveč le črede ovac, ki se razbeži, čim zgubi pastirja. Ne nasedajmo vsled tega raznim bedastim govoricam, ki se širijo neprestano, gotovo ne same od sebe. Brez dvoma obstoja neka tajna kuhinja, ki kuha te strupene izmišljotine in jih polagoma spušča med narod, da bi ga napravila zmedenega in s tem manj sposobnega za trezno presojanje in razmišljanje. Ne obračunavajmo z nasprotniki! Posamezniki nimamo pravice igrati vloge sodnikov in obsojati, pa naj bo krivda se tako jasna in velika. Državna oblast je tu, njej moramo prepuščati to njeno najvažnejšo funkcijo in ne domišljajmo si, da smo posamezniki upravičeni ali sposobni samolastno posegati v razvoj dogodkovli Skrajna discipliniranost napram celoti, popolno preziranje lastnih ambicij in instinktov, samo to je danes naša dolžnost m škodljivec države in naroda je vsak, kdor nastopa samolastno in si prilašča nekako nadrejeno vlogo! Nobeni še tako ideain nagibi ne morejo opravičiti niti najmanjše samolastnosti danes, ko si ne smerno pu* stiti zastavljati svoje poti po bedastih besedah ali dejanjih nekaterih ljudi, ki n morejo odtrgati svojih misli in pogledo^ od težke prošlosti medsebojnega izigrava nja in cepljenja. Škoda časa in truda z take elemente, predvsem pa, ne delajm jim veselja s tem, da se brigamo zanje i se znašamo nad njimi. Kjer marširajo mi' lijoni, tam lahko stoji par nergačev od strani in zabavlja. Potrebni so že radi za* bave, seveda dokler ne gredo predaleč-Če pa store to, naj dobe nagel, toda krepak udarec, ki pa mora biti premišljen 1 ne sme presegati neobhodno potrebo mere. Sokolstvo JUGOSLOVANSKEMU SOKOLSTVU! Razkrita je tajna odvratnega zločina, izvršenega nad našim Velikim kraljem Mučenikom. Teroristična akcija, ki je v službi revizionizma, je poizkušala, da z marseljskimi streli, namenjenimi našemu Viteškemu kralju Uedinitelju, razruši državno in narodno edinstvo jugoslovanskega naroda. Zločinska roka je uničila življenje narodnemu kralju, ki ga je hvaležni narod z največjo podaniško vdanostjo, z neizmerno bolestjo in ljubeznijo položil v Panteon večnega življenja, toda ni uničila duha naroda in ideje državnega in narodnega edinstva. Jugoslovanski narod živi in bo živel svoboden in uedinjen. Ideja svobode in edinstva, ki je stoletja živela v dušah velikih narodnih sinov in v Velikem kralju Mučeniku, živi sedaj že v vsem jugoslovanskem narodu. Grozoviti zločin, izvršen nad našim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem, je pretresel dušo in izzval bol, solze in glasno ihtenje vsega našega naroda. V tej narodni boli, v teh solzah in v tem ihtenju vidimo sveti simbol naše narodne etike, ki mora z njo biti prožeto vse naše državno življenje. Sokolstvo smatra, da bo Jugoslavijo očuvalo in dvignilo samo ono delo, ki mu je izhodišče etično pojmovanje naroda, izraženo v teh tožnih trenutkih v bolestnem kriku ogorčene in užaloščene narodne duše. Vi, Jugoslovanski Sokoli, bodite kot poosebljena narodna misel tudi v bodoče čuvarji državnega in narodnega edinstva, ki ga je posvetila kraljevska kri. S svojimi novimi napori in s svojim delom dokažite, da stoji za našim mladim kraljem Petrom II. edinstveni in nedeljiv ves jugoslovanski narod, ki bo branil in ubranil pred napadi naših neprijateljev svojo svobodo in edinstvo z vsemi svojimi močmi — tudi za ceno največjih in najtežjih žrtev! Sporočite vsem, da bo siloviti val nacionalne solidarnosti zdrobil vse, kar bi se postavilo na pot konsolidaciji, napredku in varnosti našega naroda in naše Domovine! Stojte na straži! Orkanska sila nam prihaja iz naše vasi. Sokolska vas je kriknila. Ona je viteško zaplakala za svojim Voditeljem in Gospodarjem Domovine! Z vero v Boga pojdite na tvorno delo! Čuvajte nad čistoto sokolske misli, zberite okrog sokolskih praporov vse prekaljene nacionalne moči, ki v njih živi duh Jugoslovanstva. Podvojite svoje sokolske napore, bodite nripravljeni na vse žrtve in tako odslej kakor že doslej ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Zdravo! Beograd, dne 22. oktobra 1934. Uprava Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije VSEM BRATSKIM SOKOLSKIM ŽUPAM, DRUŠTVOM IN ČETAM! V teh težkih dneh neizmerne toge in žalosti, ki jo prenaša ves jugoslovanski narod z veličastno moralno močjo Majke Jugovičev, prevzemata naša sokolska srca in vse naše sokolsko bistvo dva velika in močna občutka: brezmejna bolest za izgubljenim Voditeljem naroda, Kraljem-Herojem in Kraljem-Muče-nikom, a enako brezmejna ljubezen, zvestoba in vdanost do nove zvezde vodnice našega naroda in naše domovine: do našega vzvišenega mladega kralja Petra Drugega Karadjor-djeviča. Velika dela zahtevajo tudi velike žrtve. Za veliko dela Osvobojenja in Udedinjenja, za veliko in močno Jugoslavijo, je bila poleg ogromnih žrtev, ki jih je doprinesel jugoslovanski narod, potrebna tudi še največja žrtev: morala je teči sveta Kraljeva kri. Viteški kralj, ki je preživel vse strahote vojne in ki se je povrnil kot Zmagovalec in Uedi-nitelj, je padel — zadet od zločinske roke — pri izvrševanju zgodovinske dolžnosti Voditelja naroda kot kralj Mironosec in Mirotvorec, želeč osigurati mir in srečno bodočnost tako svojemu narodu kot vsemu človeštvu. Ne- umorno, neustrašeno in do samoodrekanj požrtvovalno vršeč svojo vzvišeno kraljevsK poslanstvo, je vsem nam pa tudi vsemu svet dal za večne čase nenadkriljiv primer d01' žnosti, žrtve in ljubezni do naroda in države-Popolnoma si svesti veličine Njegove tragicn herojske osebnosti, občutimo tudi veličin izgube, ki nas je zadela, in zato je naša žalos neizmerna in naša bolest nepreboljiva. ^ Toda zločinski streli, ki so utrnili življ®* nje Viteškega kralja, so premalo močni, da pogode cilj, ki so vanj merili: Jugoslavija velika, močna in nedeljiva, ki so ji bile na-menjene poslednje besede Velikega kralja« živi močno in krepko, uedinjena kakor nikda poprej v bolesti in strahovitem pravičnem gnevu. Jugoslovanski narod pa, izvršujoč sveto naročilo kralja Mučenika, se v krepk10 vrstah zbira okrog svojega mladega kralj8) ki je nanj prenesel svojo brezmejno ljubezen) vernost in vdanost, pripravljen za nove čine in nove napore. Delo Velikega kralja, naša svobodna in uedinjena Domovina, je sveto in nedotakljivo. Njegov simbol je naš dični kralj Peter II., naša nada in naš ponos. Njegovi smo vsi i z dušo i s telesom, Njegovo je naše življenje .. S temi občutki smo spremili mi Sokoli svojega kralja na Njegovi poslednji poti d° kraljeve zadužbine na Oplencu. S temi občutki se vračamo sedaj k svetemu pozivi svojega življenja: da zbiramo pod sokolskim1 prapori vse najboljše moči našega naroda m da bomo s svojim tvornim delom in zgled' nim življenjem vedno budni čuvarji Jugoslavije, pripravljeni na vse, tudi na na j v ec]e žrtve. S temi občutki bomo pričakali leto« tudi naš veliki sokolski in narodni praznik) Prvi december, ki mora biti ves v znaku globokega spoštovanja in hvaležnosti senci Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ter brezmejne ljubezni, zvestobe in vdanosti na' šemu dosedanjemu starešini, sedanjemu mla' demu kralju Petru II. Karadjordjeviču. Da bi se celotno jugoslovansko Sokolstvo čim dostojneje pripravilo za ta svečani daP< Izvršni odbor Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije odreja: 1) da naj se na dan Prvega decembra t. 1. vrše po vseh sokolskih edinicah — drus>' vih in četah — samo svečane seje in to po navodilih, ki bodo v ta namen posebej izdanai 2) da naj se ob tej priliki izvrši svečana zaprisega vseh sokolskih pripadnikov Nje' govemu Veličanstvu kralju Petru II. in to n*1 način in po obrazcu, ki bo pravočasno ob' javljen; 8) da se tega dne izvede široko zasny' vana socialna akcija v korist »Socialnega fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja^ ki je osnovana pri Savezu in pri poedinm župah in to po navodilih, ki bodo predpisan9 s posebno okrožnico; 4) da naj se na čelo vsakega službeneg^ in zasebnega sokolskega pisma uvrste kraj ljeve besede: Čuvajte Jugoslavijo!« in da nJl| se v času narodne žalosti konča vsako s0' kolsko pismo z besedami: »Slava Viteškem kralju Aleksandru I. Uedinitelju!«; *e 5) da naj vse edinice pravočasno izvrm. vse priprave za čim veličastnejšo prvodecenj brsko manifestacijo, ki naj v vsakem pogle . odgovarja važnosti in pomenu tega dne naše sokolske organizacije. Slava Viteškemu kralju Aleksandru Uedinitelju! Naj živi naš dični kralj Peter II. Ka djordjevič! V Beogradu, dne 22. oktobra 1934. Zdravo! Za Izvršni odbor Saveza SKJ Tajnik: A. Brozovič s. r. I. zamenik starešine: E. L. Gangl s. r. Predsednik prosvetnega od ora. Dr. VI. Bclajžič s. r. I. ®r* 1». Bdhm: Se o zavarovalnicah: Avtarkija , Vsaka skupina ljudi, ki se je združila v vai gospodarstva glede nabave naj- tazm u življenskih potrebščin, je v primitivnih ap),mer skoraj vedno in povsod popolnoma na di-if navezana> tako da ne potrebuje nobenega Hnf^e®a ^a^torja, ki bi tej skupini moral dobav-‘jati neobhodno potrebnih dobrin. vsem a s'iuP*na se tedaj preskrbljuje sama z . seveda zelo primitivnimi — potrebščini}) j \n .tveno ne potrebuje nikogar in nobe-čen iz tujine. Seveda pri tem ni izklju- m ®’ “a. take skupine ljudi, združene v več ali kat Pr'Prost>h državnih oblikah, ne bi stopile v Sk0er.°^°h dotiko s sosedi, bodisi politično, ver-vsak h .a'‘ tudi gospodarsko. Toda tudi brez tuiiVi stikov s sosedi in brez eventualne dobave tna zamore kaka skupina živeti ter sa- T t za^ovo*j'ti z vsem, kar potrebuje, tuiili stanje samozadovoljitve, brez vporabe SDorf e°,sP0^arskih dobrin, oziroma popolnoma go-Qarska neodvisnost, se imenuje avtarkija, zna a 'Jese^a je v novejšem času postala važna dern 'c? vali geslo, osobito odkar so mnoge mo-vil . r^ave postale odvisne od tujine glede ži-Ted *)-OZ'v^> surovin, polfabrikatov ali fabrikatov. na;aj stremijo države za tem, pridobiti si na čejorf v eJ'še načine to, kar jim manjka. To ho-Polif' doseči bodisi s priključitvijo ali vsaj in j-10?? nadvlado nad pokrajinami s surovinami skj-- *> odnosno na ta način, da izkoriščajo do drža n°sti vse gospodarske možnosti v lastni Proiz *’ k°disi glede prirodnih ali pa industrialnih neo^od°v, tako da postanejo države po možnosti tarkiT tega stremljenja po večji ali manjši av-in jj1,So se izcimile sledeče smernice: Pridelaj delo J doma vse, kar je mogoče; ščiti domače ne ^ yseh panogah; zvišaj produkcijo do skraj-do^nosti; izdeluj posebno vojaški material nairi . ®^ti življenja zmožne industrije s cari-ki b'’ ne kupuj tujih industrialnih proizvodov, Pravi-Se- doma napraviti ali pa, ki se že na-tre, Jajo; ne razsipaj denarja v tujino za nepo-n, stvari itd., itd. Ako pa vidimo, da stremijo drn države na vsem svetu, ki imajo še vse rovge dohodke ne samo iz prodajanja svojih su-jj.. lr>> živil, polfabrikatov in fabrikatov za avtar-jin 10 *° ne samo v svrho osamosvojitve od tu-u temveč tudi v svrho dosege kolikor mogoče Pital 6 trg°vinske bilance, morajo mlade na ka-noh r.evne *n zadolžene države z majhno ali la en° industrijo ravno iz vidika trgovinske bi-n ce z vsemi silami delovati na to, da avtarkič-nastopajo in vse sile svojih dežela mobilizirajo Pospeševanjem vseh vrst narodno-ekonomskega udejstvovanja. 'lake mlade, na kapitalu revne države so ecinoma agrarne. One morajo z vsemi silami elovati na to, da se agrarna kapaciteta dvigne 2? vrhunca, ne da bi pri tem zemlja oslabela, aravnost nerazumljivo je, da ta ali ona agrar-a država, ki razpolaga s tako bogato zemljo, a bi lahko s svojim žitom mnogo sosedov zakla-uvaža ne samo moko, ampak celo žito iz , Jih držav. V mladih državah igra pa tudi vsa-8tr*tna obrt veliko vlogo. To obrt je treba vse-pa i 8 Pospeševati in ščititi. Posebno važnost i treba polagati na osnovanje in vzdrževanje tu ’ dotično zemljo emancipirale od , Jega uvoza. Pri vsem tem gospodarskem priza-evanju v svrho dosege vsaj delne avtarkije se s ora pa vedno upoštevati eno načelo, to je do-s 8a kolikor mogoče aktivne trgovinske bilance, t v®da v prvi vrsti veljavno za države, pri ka-PaW trgovinska bilanca ne samo glavni, am-lan večkratni edini faktor za plačilno bi- lahw°' države, ki imajo še druge vire dohodkov, djS zanemarjajo aktiviteto trgovinske bilance; lj~“ave brez tujskega prometa, brez znatnih poši-obl strani izseljenikov, brez posesti tujih |e|lšacij. brez dohodkov iz podjetij v tujih de-dos morajo pa z vsemi silami delovati na i šego ugodne trgovinske bilance, kar je le — Kor rečeno — možno potom avtarkije, ias ^osP°darsko-politično se kaže v najnovejšem k,1 pri tako zvanih »planetaričnih velesilah«, «or jih imenuje Kjellen avtarkično prizadeva-drj’ seveda nikakor ne gre za tem, da bi se fn~aye popolnoma odpovedale medsebojnemu pro-Vs j1 izmenjavi dobrin, vendar se pa vidi po-silno prizadevanje, da spravijo lastno ^rPodarstvo na tako višino, ki jim zamore v do| h slučajih — osobito za časa vojne — vsaj 0tna zadostiti. taj.> ^značeno pa je to stremljenje po dosegi av-v napornem prizadevanju, osvojiti si deni ’ ki nudijo živila ali surovine ali pa, ako to mogoče, obdržati si vsaj nekako politično nad-slcu* n.*d temi deželami. Ako pa tudi to ne gre, države zasigurati si »odprta vrata«, skozi tui«T® zamorejo — takorekoč — prihajati vsi ren T° ie bil smisel svoječasne kongske konfe-d0 Ce in drugih mnogoštevilnih internacionalnih vs5OVor°v (n. pr. marokansko vprašanje), kar pa tj.„ moglo odstraniti medsebojne kolonialne^ in atr's^e zavisti. Posebno pa se opaža avtarkično ij-j^ljenje v krepkem podpiranju vsakovrstnih tn^ptrij, ki so zrastle na domačih tleh. To av-ide) stremljenje pa stoji v najožji zvezi z imperializma, ki se začne pojavljati okoli a 1879. PeriT 8vrho boljšega razumevanja te ideje im-laHztna, naj služijo sledeči kratki podatki, hibit-0 dobi visokozaščitnega, deloma tudi pro-100 iVnega merkantilizma je začela pred prilično lijto *®ti prodirati ideja gospodarskega liberalko a’ ^ar ie v praksi značilo absolutno trgov-kon^^vobodo, na temelju delitve dela in proste PretcU nova ideja je prišla do veljave v 40 letih jJle8a stoletja prvič na Angleškem. Ulti^jj aiprv° so se znižale, potem pa popolnoma Uvo2 j zaščitne carine na žito, pozneje tudi na živil in surovin. Ravno tako so bile Kn i e vse omejitve glede plovitbe. °vir ev 0 Anglija tudi ni stavljala nobenih amerikantua'nemu uvozu kakih kontinentalnih ali p° 8V0^^ih fabrikatov, dobro vedoč, da sama bila zri y*soko stoječi industrialni tehniki, ki je koto ohk6; Vzrok nižj’m svetovnim cenam, z lah-Še Zein ■la vsako konkurenco in da v onih časih kontih ^Popolna in okorna industrialna tehnika dobrinfi*1 in Amerike, ki ni razpolagala niti z z ijidn^8^0^* n»ti z izurjenim delavstvom, niti hiotrk , la'no tehnično tradicijo, nikakor ne bo n° fabrikac^j10 kon*curirati 2 angleško industrial- Bvoji^.^!*ja je preskrbovala takorekoč ves svet s “urovin ln.dustrialnimi proizvodi, kupovala pa je dobila, ln živila tam» kjer jih je najceneje Da pa zagotovi sebi vendarle neke stalne dohodke, je Anglija pobirala od predmetov, ki jih sama sploh ni proizvajala, tako zvane finančne carine. Ta gospodarski sistem, ki ga je bil teoretično zasnoval Adam Smith, v prakso pa uvedla tako zvana »manchesterska šola« pod vodstvom neumornega Richarda Cobdena in njegovega prijatelja Johna Brighta, se je izvrstno obnesel na Angleškem, kar je zastopnika manchesterstva spodbudilo, da so ga priporočali vsemu svetu kot edino sredstvo za dosego popolne svetsko-gospo-darske harmonije. Sijajen dvig Anglije, počenši približno od začetka 40ih let pretečenega stoletja, je navidezno opravičeval uvedbo tega sistema. Kontinentalne evropske države so se podvizale uvesti polagoma ta sistem in celo Zedinjene države so prestopile dolgo pred secesijsko vojsko k svobodno-trgovskemu sistemu. Ravno ko se je začel ta liberalni sistem na kontinentu polagoma uveljavljati, pa je nastopil na Nemškem narodni ekonom Friedrich List s popolnoma novimi narodno-gospodarskimi teorijami, katere se običajno znači z izrazom »nacionalni sistem politične ekonomije«. Pozneje, osobito po letu 1879. se je posebno v dnevnem žargonu začel rabiti za njegov sistem izraz »novomerkantilizem«, kar pa ne odgovarja Listovemu sistemu. Ta Listov sistem zahteva od države, oziroma od državnega naroda zbujanje in gojenje vseh sil, materialnih in človeških. Na temelju teh njegovih izvajanj, ki so priporočala na eni strani enakomerno skrb za poljedelstvo, rudarstvo, obrt, tovarniško industrijo in trgovino, na drugi strani pa mobilizacijo vseh intelektualnih, etičnih in fizičnih sil naroda, se je začela najprvo v Nemčiji, potem pa tudi v ostali Evropi in izven Evrope presojati liberalna doktrina, ako ta nauk res velja za vse narode, vse čase in vsakokratno fazo gospodarskega razvoja. Že so bila pretekla desetletja po tragični smrti tega velikega narodnega ekonoma, ko so se začele njegove ideje polagoma uveljavljati na temelju nove prikazni na splošnem političnem in narodno-gospodarskem polju. To je bila ideja imperializma. Imperializem je stremljenje po vzpostavi »imperija«, to se pravi svetske države, katera si sama zadostuje, 'lak »imperij« je znak zrele civilizacije. rrvi pogoj take svetske države je internacionalna svetsteo - gospodarska delitev dela. Vsled te delitve dela mora — popolnoma naravno — medsebojna odvisnost držav naraščati. Čim tesnejša postane medsebojna gospodarska zapletenost posameznih področij, tem bolj se čuti vsak samozavesten narod tudi v svoji politični samostojnosti ogroženega. Ako je delitev dela med posameznimi deželami že tako daleč dospela, da se nahajajo razun področij, ki proizvajajo samo surovine, že čisto industrialne države, tedaj je odvisnost industrialnih držav od dobaviteljic surovin in živil eklatantna. Tak položaj znači gospodarsko odvisnost, kateri kmalu sledi tudi politično oslabljenje. Ko so se okoli 1. 1879.’— »kometno leto« ga imenujejo narodni ekonomi — začeli prikazovati ti pojavi, se je takoj tudi začelo že opažati stremljenje enostransko od prirode obdarjenih držav, odnosno industrialno zaostalih držav odpraviti te nevzdržne nedostatke. V zadnjem slučaju s snovanjem lastne industrije (Rusija, Japonska), v prvem primeru pa z željo in zahtevo po avtarkiji, to je po gospodarski samozadovoljitvi potom osvajanja drugih zemlja. Imperialistične države so si začele tedaj osvajati one pokrajine, kojih pridelke so nujno potrebovale. Pri tem se ni vedno postopalo na brezhiben način. Z osvojitvijo takih pokrajin, osobito ako so postale prave kolonije, so si mogočne imperialistične države tudi zasigurale stalno razpečavališče svojih industrialnih proizvodov in pa tudi naselitveno zemljo za preobilico svojega prebivalstva. Tako so nastale mogočne imperialistične države na avtarkični podlagi, kojih poedini deli se gospodarsko izpopolnjujejo in delajo dotično državo v vseh slučajih po možnosti neodvisno. V zadnjih 50 letih so se skoraj vse večje in tudi nekatere srednje in celo male države (Belgija) v Evropi in izven Evrope podale na pot imperializma, da dosežejo avtarkijo. Vendar pa se ne more reči, da so vse te imperialistično-avtarkične države postale v istini popolnoma avtarkične. Navadno so dosegle ta toliko zaželjeni cilj samo do gotove mere. Skoraj vse so še odvisne druga od druge. Niti velikanska Anglija, ki ima svoja posestva v vseh kontinentih in po vseh oceanih, ni avtarkična. Velik del živil mora dovažati iz laplatskih držav in iz Unije; lastna bombaževina ji ne zadostuje, istotako tudi ne železo. Od imperialističnih velesil se še najbolj približuje avtarkiji Unija, posebno odkar si je znala pridobiti prekomorska posestva, ki ji nudijo one dobrine, katerih v domači zemlji nima. Dežela, ki je velevlast po arealu in prebivalcih, ne pa po moči, je Kitajska. Ta dežela bi se skoraj lahko imenovala popolna avtarkija, kajti njen delež na svetski trgovini znaša samo nekaj nad 1 °/o. Vsled tega se brani Kitajska razširiti svojo trgovino preko zelo ozko začrtane meje. Kitajska ni navezana na tuje dežele. V tej neodvisnosti leži vzrok njene zaključenosti in samostojnega razvoja kitajskega naroda, države in kulture. Kitajska je neodvisna od drugih in se tega tudi zaveda. V kratkem bodi še omenjeno, da so dale povod temu imperialistično-avtarkičnemu stremljenju velike posestne spremembe od 70ih let sem: Nastane nova nemška država, Rusija se začne širiti proti istoku in pride tamkaj v konflikt z novo državo, ki komaj porojena, že nastopi imperialistično pot z zelo jasno začrtanim ciljem po avtarkiji — z Japonsko. Francija si pridobi mogočna kolonialna posestva. Afrika se razdeli med dosedaj še ne kolonizatorične narode. Končno zapusti Unija politične doktrine prejšnjih časov in se poda energično na pot osvojevalnega imperializma, zopet z jasnim ciljem, postati absolutna avtarkična država. Da je nečuven razvoj prometa in industri-jalne tehnike mogočno podprl to stremljenje je ob sebi razumno. Neodvisnost od drugih, osamosvojitev, zadovoljitev potrebščinam z lastnimi proizvodi, to so tedaj gesla velikih imperialističnih držav. Manjše države, ki so prešibke in preslabe v vsakem oziru, da bi krenile na imperialistično-osvajalna pota pa naj na drug način stremijo po avtarkiji, namreč tako, da se v vseh panogah produkcije kolikor mogoče osamosvojijo. Prispevek k akciji »Svoji k • • 411 svonm ! Znano italijansko glasilo »Piccolo«, ki izhaja v Trstu, je objavilo v svoji številki od 28. oktobra 1934 doslovno sledeče; »Očetovsko skrb, ki jo vodi Assicura-zioni Generali nad svojimi zavarovanci in njihovimi vlogami, se zrcali v tem, da nalaga poverjene ji vloge varno v različne ltmelijske in druge ustanove, katere predstavljajo danes vrednost 34 milijonov lir! Zadostujejo navedeni podatki kot dokaz, kako plodonosno je delo dobrote, ki ga v svoji dalekovidnosti vrši z vso vztrajnostjo ta zavarovalnica. Prihranki, ki jih previdno ljudstvo zbira na podlagi raznovrstnih zavarovanj, ne dobe z nalaganjem v razne ustanove samo varno skrbstvo, temveč se ti pri- Zavodni pri Prestranku, ki je bil posvečen ob XII letnici pohoda na Rim ter dom balile v Postojni. Vsi ti domovi so že dograjeni in služijo svojim namenom. V gradbi je pa še osrednji dom balile v Trstu, dočim so projektirani še domovi v Sežani, Nabrežini in Miljah. Razumljivo je, da je graditev teh domov zahtevala velike materijalne žrtve, ki so se pa vpričo pomena graditve teh domov dobile bodisi v obliki subvencij ali pa v obliki darov. S pomočjo dežele in mesta smo si ustanovili domove balil, ki danes služijo časti in veličini naše domovine. K dobrotnikom moramo prištevati: Mestno občino tržaško, tržaško hranilnico, ministrstvo ^ . ® - Mm . .. -v 4 -v --j _• '&^«39sbs Eden od domov Dopolavora, sezidan s podporo italijanskih zavarovalnic. hranki pretvarjajo samo ob sebi v nova bogastva, katera uspešno sodelujejo na preobrazbi kmetijstva in našega ljudstva, ki danes predstavlja največji ponos naše fašistične dobe. Ko prelistujemo strani statistike o delovanju tržaške balile vidimo, da je ta v popolnem razmahu. Važen je posebno tisti odstavek, ki govori o vojaški vzgoji balile, o njenem kulturnem in nacionalnem udejstvo-. vanju. Tako se vršijo različna predavanja vojaškega značaja, ki vcepljajo v dušo balile tisto zavest in tisti ponos, kateri ga bo kot državljana Italije vedno spremljal na njegovih potih do napredka in do zmage. Ko omenjamo vojaško vzgojo balile, moramo z veseljem podčrtavati, da predstavlja inventar poleg drugih premičnin in nepremičnin tudi orožje, katero ima tržaška balila in to: 692 pušk, 2 strojnici tipa Breda ter 1 lahek top. Da se omogoči tak uspeh, tako brezhibno delo balile, je bilo predvsem potrebno, da so se zgradili domovi, v katerih je skoncentrirano vse življenje balile in njenih voditeljev. V teh domovih najde potrebno duševno hrano in vso nacionalno vzgojo naš up in naša nada, to je naša mladina. Tako imamo dograjene domove in sicer: Dom mladih italijank v Trstu, dom balile v za nacionalno vzgojo, Assicurazioni Generali ter Riunione Adriatica di sicurta. K temu moramo imenovati še prebivalstvo mesta Trsta in okolice, ki je velikodušno podprlo te ustanove ter s tem dokazalo, da ceni veliko delo izvršenega od »zenice režima« t. j. tiste balile, ki hodi po potih, začrtanih in zaznamovanih od samega Duceja. Ta čut fašistične skupnosti se mora vedno bolj in bolj globoko vkoreniniti v dušo in srce našega ljudstva,' katero naj pomni, da kdor podpira ustanovo balile, veliko pripomore k vzgoji ter kulturni in duhovni izobrazbi kakor tudi k ma-terijalni podpori sinov našega naroda.« »Odlikovanje osebja Assicurazioni Generali. Včeraj zjutraj se je vršila v prostorihr Assicurazioni Generali preprosta, toda pomembna svečanost, ob kateri priliki so bila . izročena odlikovanja več uradnikom. V imenu generalne direkcije Assicurazioni Generali se je generalni direktor dr. Angelo Ara . v laskavih besedah zahvalil za odlikovanja, ki jih je nato razdelil. V imenu odlikovanih se je direktorju zahvalil Ettore Chersi za veliko priznanje ter v svojem govoru poveličeval Duceja in njegovo delo, katero je tudi na polju zavarovanj imelo toliko lepih uspehov.« Na stvar se še povrnemo. Spomenik na vižmarski tabor iz leta 1896 Sokolski dom v Št. Vidu nad Uubliano Za bimkoštni ponedeljek, dlne 17. maja 1896. leita, je bil v Vdamarjih najmočnejši in najzinamenitejši narodni tabor. Na tem taboru je slovenski narod formuliral svoj politični prograim, ki je vnel v silovenskih srcih tolik ogenj navdušenja, da je bil že naslednje leto zajčrtan jugoslovanski program, ki je bil zafetek jugoslovenske ideje pri nas. In ta ideja se ije pol stoletja nato uresničila v svobodni jugoslovenski državi — v naši kraljevini Jugoslaviji. V spomin na to veličastno narodno in politično ljudsko manifestacijo je namneraval postaviti, narodni odbor dostojen spomenik, kar je itedaj avstrijska vlada prepovedala. Da izpolnimo davno željo naših prednikov, se je na sestanku delegatov nacionalnih društev dne 10. marca t. 1. v Ljubljani soglasno izvolil podpisani akcijski odbor, ki si je v zvezi s sokolskim društvom Št. Vid nad Ljubljano postavil nalogo, da zgradi v spomin na ta znameniti tabor skromen spomenik: Sokolski dom. Ta spomenik naj bi pričal poznim rodovom o dobi:, ki je v njej pričel stopati Slovan na plan, in ki so se v njej jele svetlikati prve zarje zlaite svobode, ter je pričela tudi borba za svobodo. Ta spomenik, ki naj bo priča o takratnem narodnem prebujenju, naj bo obenem simbol ljubezni do rodne grude, do naše države in do našega blagapokojnega Kralja Mučenika. Iz tega spomenika naj vzklije nov rod, ki mu bo vedno v srcu in mislih poslednja želja Viteškega Kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja; Čuvajte Jugoslavijo! Prosimo in pozivamo vso našo javnost, da prispeva za to plemenito akcijo. Naj ne bo nobenega društva, organizacije in korporacije, ki se ne bi odzvala temu pozi™, naj ne bo nobenega zavednega našega človeka, ki bi vsaj z dinamkim prispevkom ne omogočil uresničenja te akcije. Naj ne bo v naši banovimi nobene občine, ki bi vsaj z malenkostnim ne priskočila na pomoč tej akciji! Prispevke je pošiljati podružnici poštne hranilnice v Ljubljani na čekovni račun št. 14.083 (Sokolsko rilruštvo Št. Vid nad Ljubljano) s pristavkom: za spomenik. Ljubljana, dne 30. oktobra 1934. Častna predsednica: Franja Tavčarjeva 1. r. Predsednik: Engelbert L. Gangl 1. r. Podpredsednik: dr. Vladimir Ravnihar J. r. Odborniki: Manica Romanova, Valentin Babnik, Albin Koman, dr. Pipenbachor. Ne kupujte »tujini, ! Zanimivo podietie Mala odškodnina g. F. Lutzu, Bludenz, Avstrija, je omogočila ing. Guzelju iz navadnega zastopstva osnovati samostojno jugoslovansko podjetje za izdelavo Lutz-peči. Posledica: znižanje cen pečem, ker se uvažajo iz inozemstva le najnujnejše potrebne surovine (del šamotne moke), vse ostalo pa se izdeluje v naši državi. Kljub patentnim izboljšavam Lutz-peči je podjetje životarilo, ker je produkcija peči izrazito jesensko sezijsko delo in je bila zaposlitev osobja vsled tega zelo nestalna. Čas je prinesel krizo, a ista je vrgla iz ljubljanskih tovarn v brezposelnost skupino odličnih delavnih sil, ki jih niti za najnujnejše potrebe ni bilo mogoče zaposliti. Društva delovodij Jesenice, Ljubljana, Kamnik so se zavzela za te svoje člane, gg. Kristana (strojni), Kos-a (modelni), Sušnik-a (livar), Belič-a in Fakin-a (teh. in trg. pisarna). Mesto poznejše godbe in vencev na grobove ter malih podpor so jim društva lani posodila iz svojega sklada Din 35.000-— ter stavila te svoje člane v Jugo-Lutz podjetje, kot marljivo skupino, ki noče podpor, temveč dela. Tekom enega leta se je podjetje uvedlo kljub mrtvi pečarski sezoni kot odličen producent armatur za plinarne, vodovode in razne industrije. Kovinolivarna vliva vse kovine, strojni oddelek jih po naročilu odlično obdela in pripravi za strojne, tehnične, stavbne ali umetniške svrhe. Razvoj: Podjetje si je nabavilo novih 6trojev in zaposlilo strugarje, ključavničarje in druge mlade sile, ki so preje z obupom zrle v svet. Vzrok: Vseh sodelujočih vztrajno in smotreno delo ob mali režiji ter času in prilikam primerne konkurenčne cene. Vsi sodelujoči domači nacionalni ljudje. Domačim podjetjem to tvrdko priporočamo. Naslov: Jugo-Lutz, družba z o. z., Ljubljana VII, Beljaškaul. 4, tel. 3252. Preizkusite jih! Kupul domače blago! Akcija Narodne Odbrane Po Narodni Odbrani pokrenjena akcija »Svoji k svojim« je po izvršeni organizaciji producentov razširila svoje delovanje na združitev konzumentov. S sodelovanjem raz- Onim, ki samo zabavljajo - pri tem pa sami nič ne delajo JUGtJHUTZ m Že na prvem javnem zborovanju akcije »Svoji k svojim« 8. oktobra t. 1. smo čuli opazke: zakaj se ta akcija začenja šele sedaj. Tudi drugih pripomb se ni manjkalo, zlasti iz vrst gotovih poslušalcev. Da, celo medklice in protiklice smo čuli. Zakaj? Menda bi bila ta akcija še vedno prezgodnja, ce bi jo vsa javnost tako tolmačila kaKOr jo po sni hočejo nekateri razumeti. Hvaia uogu pa jo pametna javnost razume pravilno m ta je v večini. Akcija »Svoji k svojim« samo tistim ni vseč, ki je sami niso zacen izvajati. Casa in možnosti so imeli dovolj vsi, pa naj bi bili to storili. Zakaj so čakali tako aoigo, da se je morala zganiti Narodna odbrana? Delali bomo dalje in ne iščemo ne hvale ne lastnih koristi. Nekateri so se spodtikali ob tablice z napisom »Kupuj domače blago«, ki jih je Narodna odbrana izdala kot opozorila odn. pozive. Najbolj jih bode, ker jih imajo v svojih izložbah in v lokalih izobešene tudi take tvrdke, ki po njih mnenju ne prodajajo domačega blaga, pa so se zakadili z gonjo proti nam. Še bolj pa nekatere bode, ker se za te tablice sprejema denar, pa se spod-tikajo češ, da se za denar vse dobi, da torej že sam nagib Narodne odbrane potemtakem ne more biti nič drugega kot kupčevanje. Vse te vprašamo in od njih pričakujemo odgovora: kaj so oni že uspešnega doslej storili za to, da bi naši ljudje kupovali predvsem naše domače blago in koliko so žrtvovali dela in denarja za ta namen. Izprašajo pa naj si tudi vest, in ugotovijo naj, koliko so storili proti tej stvari, zavedajo naj se svojega razdiralnega početja. Jasno je, da izvajanje tako obsežne akcije kot je akcija »ovoji k svojim« stane poleg ogromnega dela požrtvovalnih članov tudi mnogo denarja. Tudi Narodna odbrana je denarno že doslej toliko žrtvovala, da pred vsakomur lahko položi svoje račune, žrtvovala je, dasi tu ne gre za njeno korist, saj ni niti pridelovalka, niti ni trgovinsko podjetje. Žrtvovala je in bo še žrtvovala, ne zase, nego za korist naroda, ki jo je ustvaril. Tablice »kupuj domače blago«, ki so šele nekak uvod akcije, niso tržni predmet. Vendar se oddajajo vsakomur, kdor je pripravljen z njimi delati propagando za prvenstvo domačemu blagu in poleg tega tudi še kaj žrtvovati v denarju za fond akcije. Tisti, ki jih izobešajo, so s tem dokazali, da so pripravljeni pomagati delu za probudo naroda, da bi dajal prednost domačemu blagu. Te tablice bi morale viseti povsod, kjer bi mogel opozarjati našega človeka na njegovo dolžnost napram narodni celokupnosti, tudi tam bi morale viseti, kjer se ne prodaja predmetov vsakodnevnega konsuma, tudi po raznih pisarnah in uradih, po odvetniških in zdravniških sobah in čakalnicah, po vagonih, kolodvorih, pa tudi po gostilnah, kavarnah itd. Kajti taka tablica ni znak, da tisti, ki jo iz-veša, sploh kaj prodaja in ravno tako ni znak, da dotičnik prodaja samo domače blago. Taka tablica je izrečno samo propagandno sredstvo, je opozorilo, poziv vsakomur, naj ravna tako kot ona kliče. Žalostno je, da je to treba komu še posebej dopovedovati. Vsem, ki so stvar že od vsega začetka prav razumeli, pa častitamo in smo jim hvaležni. Naj nas ljudstvo trenutno razume ali ne, mi bomo delali in se žrtvovali nemoteno dalje. Kmalu pa bo prišel čas, ko bodo radi izobešali naše tablice tudi tisti, ki se sicer trkajo na svoja narodnjaška in patriotska prsa, ne* pomagajo pa z delom, še manj z denarnimi podporami ali pa celo v svoji kratkomiselnosti naši akciji nasprotujejo. Takrat se bodo sebe sramovali in to bo kmalu! Naglašamo, da so tablice »Kupuj domače blago!« le opozorilno sredstvo, ki poziva narod naj privošči zaslužka delu rok človeka iz našega naroda ter pomaga, da ne bo denar brez potrebe drvel v tujino. Istočasno je izvešena tablica dokaz, da je dotičnik dal svoj prispevek fondu akcije. Tudi moramo naglasiti, da v tej akciji doslej niso največ storili tisti, ki jim ta akcija neposredno koristi, največ so v delu in denarju žrtvovali — idealisti, ljudje, ki zase osebno ne iščejo dobička. Javnost je lahko zadovoljna, da ti ljudje delajo. Ker pa nimajo dovolj denarja, niti ga ne dobivajo iz oblakov, je menda pač v redu, da ga dado tisti, katerim bo akcija najpreje korisitla, t. j. predvsem producenti in trgovstvo ter obrt in končno vsakdo, kdor more pomagati blažiti gospodarske rane naroda. Zlobnežem in kratkomiselnikom, pa ponavljamo, da tablica »Kupuj domače blago«, izvešena kjerkoli, absolutno še ni dokaz, da jc blago dotičnika res domače. Za to bodo uvedeni drugi dokazi in drugačni znaki, ki se jih ne bo dobivalo za denar. Tu bodo merodajne razsodbe posebnih strokovnjaških komisij, izdajane na podlagi raziskav in ugotovitev. To pa se bo moglo zgoditi šele, ko akcija »Svoji k svojim« res postane akcija vsega naroda in ko ne bodo razni kratko-miselniki več našli ljudi, ki bi jim nasedali, ko ne bodo ljudi mogli mešati razni narodni škodljivci, ki jim je beganje ljudstva menda prvo in vse. Naše delo je polno žrtev za korist naroda. Zato smemo z upravičenostjo računati na njegovo sodelovanje in tudi na vsaj manjšo žrtev. Tembolj je zato neokusno, če se našo akcijo in naše tablice kjerkoli porablja in prekroja celo za dovtipe. Presveta je, preresna in prepotrebna. Za bodoče pričakujemo z vsem povdarkom, da se to ne ponavlja več in ako nekateri sami niso dovolj uvidevni, pa pričakujemo več dostojnosti, več samokritike, možatosti in zavednosti glede na dolžnosti, ki jih ima prav vsakdo do celokupnega naroda, od tistih, ki jim naše nesebično delo ni všeč. Pamet, pamet! Možgane in srce porabljajte za to, za kar jih je Bog ustvaril. Ne bodite kakor pijanci! Casi so preresni. Raje poprimite za delo in storite kaj koristnega. Aleksandrova vseuži* liška biblioteka v Ljubljani »Slov. Narod« je prinesel primeren predlog, ki ga bouo gotovo z veseijem pozaraviti vsi nasi Kuiturm ueiavci, se posebno pa nasa vseucuiska nnauina. ure za to, aa zuružuno vse svoje moči, ua postavimo Kraiju AieKsau-uru v j_,juuijam spomenik s tem, ua zberemo ueuar za vseucnioKO knjižnico. »oiov. jNarou« pise, ua je bolje, ako p°' stavimo en lep m pomemoen spomenik nego ce postavimo veu mann, brezpomemoum-bicer pa se da to vprašanje po našem nme' nju vsestransKO dooro razrešiti tako, da bomo imen v Ljubljani reprezentativen spornem« v vseucinsKi knjižnici, od enem Pa po vseh vecjin Krajih manjše spomenike v Kakršnikoli ooiiki, ki bodo posameznim krajem najooij primerni, lako smo čitali, da oouo nekje na jugu, kjer manjka nasadov ij1 parkov zasadili Aleksandrov park. Kraji* kjer ni šol, ali je treba novih šolskih poslopij, se najboljše oddoiže kraljevemu spominu, ce seziaajo novo šolo. Saj vemo, kako si je naš kralj že za časa življenja postavljal p°' dobne spomenike. .. Onim, ki mislijo, da bi kraf Zedinitelj zaslužil vendarle, da se mu postavi pravi spomenik, ki bi bil ob enem v okras mesta, (misli se na prostor ob križišču Aleksandrov’6 in Bleiweisove ceste pred vhodom v Tivolske parke, pri čemer bi dobil Trubar drug0 primernejše mesto) bodi povedano, da se da tudi pred knjižnico ovekovečiti kraljevo p°' dobo z doprsnim kipom in napisom, ki &} izpopolnjeval pročelno stran. S tem mu tud* postavimo najprimernejši spomenik, ali dužbino, ki naj za veke nosi njegovo im®-Kdor ve, kako je ta knjižnica nujno potrebna, ne bo okleval niti minute. Sploh je pravih'0 odredila vlada, naj se s spomeniki ne pre' naglimo. Res je, da se da tu in tam že z® mal denar postaviti kaj lepega (piramida, steber, kamen) zelo primerno pa je tudi kar so sklenile nekatere šole, da zasadij0 Aleksandrovo lipo. Prav je, da se ne trosi denar za stvari, ki ne bi po svoji lepoti, vrednosti in pomenu služile svojemu namenu-Zato naj ostane ime kralja, ki je zapustil tako globok spomin v narodu, zvezano predvsem s kulturnimi in socialnimi ustanovami’ V njih naj bo za vselej ovekovečen njegov spomin. nili kulturnih, socijalnih, gospodarskih, stanovskih in nacijonalnih organizacij se vrši organiziranje konzumentov, najvažnejšega sestavnega dela celotne akcije. Brez kozumenta se ne more niti povečati industrije. Konzu-ment je tisti, v čegar rokah je usoda našega producenta, ki z nakupom domačega blaga omogoča zaslužek našemu delavcu, uradniku in vsem neštetim, ki pridejo le z izbolj- šanjem našega gospodarstva do svojega, čeprav skromnega kruha. Gospodarske težnje so danes najbolj pereč problem naše države. Rešili nas ne bodo drugi, pomagati si moramo sami. Sami moramo povečati produkcijo, sami omiliti brezposelnost, s tem pa dvigniti konzum in ga usmeriti k nakupu domačih izdelkov. »Svoji k svojim« naj bo deviza vsega jugoslovanskega naroda in namen Akcije je zlasti vzgojiti našega konzumenta za nakup domačih proizvodov in na ta način okrepiti ne samo domačo proizvodnjo, temveč tudi celotno narodno gospodarstvo. V dosego tega cilja prireja akcija N. O. »Svoji k svojim« propagandna zborovanja. S članki v časopisju, predavanji v radiu in šolah, potom diapozitivov v kinematografih, lepaki, letaki itd. širi zanimanje za domače proizvodnje in za izboljšanje našega gospodarstva. V ta namen je založila Akcija tudi lične izvesne propagandne tablice z napisom »Kupuj domače blago« za urade, pisarne, trgo- PES DRUGE ČETE (Spisal Fr. Langer. Prevel Pavel Holeček. Izdala Tisk. Zadruga. Ljubljana 1934.) V izložbi »Tiskovne zadruge« v Šelen-burgovi- ulici, kjer se gnetejo vsak dan radovedni mimohodci, ki se zanimajo za razstavljene fotografije z zanimivimi slikami iz vseh krajev sveta, se je pojavila nova knjiga, ki že po naslovni strani vzbuja pozornost. Velika pasja glava nas bi spominjala skoraj na Rin-Tin-Tina, če ne bi tudi pasji obrazi imeli neke svoje fiziognomije. Na usnjenem ovratniku čitamo, da je to »RAF«, pes druge čete. Dvoje čeških legijonarjev v sibirski zimi na zasneženi progi nam predočuje kraje, kjer se godi ta povest. Da, to je Sibirija. Sibirija za časa svetovne vojne, ko se je češka narodna prostovoljska armada, nabrana iz bivših avstrijskih ujetnikov, pomikala proti Vladivostoku, da preko morja dospe v svojo domovino. Iz tega velikega pokreta so ustvarili Čehi celo literaturo. Najlepše je ovekoveči! te dogodke v svojih knjigah Rudolf Medek. Za njim sledi cela vrsta pisateljev, bivših legijonarjev, ki vsak na svoj način popisujejo zgodbe in življenje češkoslov. legijonarjev. Med njimi zavzema častno mesto Fr. Langer, sedaj zdravnik v češkoslov. armadi. Njegovo ime poznamo po gledaliških igrah, ki smo jih videli na naših odrih: >Kamela skozi šivan-kino uho« in »Periferija«. Tam smo spoznali psihologa, ki dobro razume človeka iz nižjih plasti, iz mase, iz predmestij... Odkril nam je nov svet, ki ga je na svoj način jjostavil na oder: kakšen je novi človek, ki ga je oblikovalo povojno življenje. V »Psu druge čete« nam podaja poleg dogodkov na sibirski progi, ko so po nji potovali češkoslov. vojaki, živalski svet. Kako so se odražali ti dogodki v i>asjih očeh. Knjiga je namenjena mladini, a o tudi odrastel človek z užitkom čita. »To knjigo,« pravi pisatelj, »posvečam otrokom svoijh ljubih tovarišev, ruskih legijonarjev, da bi si v njej prečitali povest o krasnem psu in za nameček zvedeli nekaj dogodkov iz življenja svojih vrlih očetov.« Takih otrok imamo nekaj tudi pri nas, saj smo tudi mi imeli legijonarje, a škoda, da našim otrokom še nihče ni napisal knjige, ki bi pokazala te zanimive dogodke tako, da bi otroci v nji spoznali veliko dobo našega narodnega boja za osvobojenje. Leta minevajo in spomini se pozabljajo. Mnogo zanimivih dogodkov bo ostalo potomstvu neznanih, ker jih ni nihče napisal. In vendar bi to potomstvo moralo rasti iz naših vojnih tradicij. Zato je velike važnosti, kako te tradicije sporočimo mladini. Vemo, da je mnogo odvisno od oblike in načina, kako pripovedujemo stvari, ki spadajo deloma v zgodovino, deloma v vojne arhive. V zgodovini in v arhivih bi ostali ti dogodki mladini nedostopni in nerazumljivi. Ako jim damo obliko povesti, kot je »Pes druge čete«, bo mladina vse drugače razumela pomen te vojne. Nekaterim so pri nas te vrste spomini zelo neljubi. Saj je v njih prikazan naš boj za samostojno jugoslovansko državo. Zato odklanjajo vojno literaturo. Mislimo pa, da bi bilo s stališča nacionalne vzgoje želeti, da dobimo za našo mladino dobrih del, ki bi v leposlovni obliki podajala velike dogodke iz našega osvobodilnega boja. Ako sami takih del nimamo, je to samo dokaz, kako malo smo začutili v dnu svoje duše pomen tega boja in kako malo je odmevalo naše nar. osvobojenje v našem slovstvu. In mladina raste tako, kakor da se ni nič zgodilo. Skoraj s preziranjem gleda na to državo, ki jo je ustvarila junaška epopeja, kakršnih malo pozna svet, in ni čuda, da je dostopna vsaki protidržavni agitaciji, ki se širi med njo tem lažje, ker ji še nismo znali pokazati našega osvobodilnega boja v taki obliki, da bi spoznala vso globokost onega sveta, iz katerega mora izhajati tudi vse njeno mišljenje in čustvovanja... Češko slovstvo je tudi v tem slučaju pokazalo svoj vzgojni pomen. Mladini tam ni težko izvedeti vse, kar ji je treba, da zna prav ceniti svojo narodno državo. Pisatelji in pesniki so ji dali knjig, ki ji vse to prikažejo na najlepši način. Ponos češkoslov. osvobodilnega boja je legijonarstvo. Samostojna češkoslov. armada je bila prvi pogoj, da je bila priznana tudi samostojna češkoslov. nar. država. Zato se povsod zvesto čuvajo in ob vsaki priliki obujajo spomini na legije. Temu namenu služi tudi ta mladinska knjiga. Dasi je zajeta iz življenja češkoslov. legijonarjev, smo hvaležni »Tiskovni zadrugi«, ki nam jo je izdala, ker bo tudi naša mladina v nji spoznala del onega velikega boja, iz katerega se je rodila tudi naša svoboda. Naš junak »Raf« se je rodil visoko gori v Sibiriji in ga je usoda zanesla na sibirsko progo ob času, ko se je bil strašen boj med belo armado in rdečo revolucijo. Že na poti je naletel Raf na strašne sledove bratomornega boja. Glad ga je privedel pred češkoslov. vlak in tam se je seznanil z novimi ljudmi. Pridružil se jim je in je z njimi potoval skozi vso Sibirijo, nazadnje je prišel celo na Češko. Seveda je doživel marsikaj in vrli Raf se je odlikoval v mnogih bojih s svojo zvestobo in pogumom. Vsa druga četa je bila ponosna nanj in naši otroci ga bodo vzljubili kakor vsi oni, ki so ga poznali. Knjiga pa ima tudi svoj vzgojni pomen. Dasi prikrito, je v nji nacionalno vzgojna tendenca. Knjige z nacionalno tendenco so namreč, kakor vse druge, dobre ali slabe, če že hočemo deliti knjige po nacionalni, verski ali socialni orientaciji avtorjev. »Pes druge čete« je nam lahko vzor, kako se dajo veliki, otro- vine in javne lokale, ki naj, vidno nameščene, stalno pozivajo in opozarjajo na nakup domačega blaga in svarijo pred nabavo tujih izdelkov. Apeliramo na vso jugoslovansko javnosti da bo našo Akcijo, ki ni samo v interesu konzumenta in producenta, temveč tudi celokupnega gospodarstva naše države, podpri in nam pomagala pri našem nesebičnem nacijonalnem delu za procvit domače produkcije. kom še ne pojmljivi dogodki podajati v pravi leposlovni obliki. Takih knjig bi še želeli. Tu je zgled, da je nacionalna misel tem lepša* čim bolj je skrita v umetnosti sami. Slovenci smo šele z Mucovo knjigo »Skozi Sibirijo«, ki jo je izdala Vodnikova družba dobili prve obširnejše spomine na dogodk® naših vojakov v svetovni vojni. Nekaj podatkov je raztresenih po raznih časopisih. Mn°' go je še nenapisanega. Odvisno pa je seveda tudi od naroda, ali ima kaj smisla za tak® stvari. Če ga to ne zanima, se vidi, da je tud1 vse njegovo pojmovanje narodne države lU svobode nejasno in površno. Mnogo našeg® zla izhaja iz te površnosti. Ali bo mladih boljša? Pri izbiri mladinskih knjig bi mora^ naša založništva gledati tudi na to, da n jajo res dela visoke vrednosti in če je v uJ1? kaj nacionalnega — da je to podano v obli"1’ ki odgovarja otroški duši in njenemu pojm°' vanju sveta in dogodkov. »Pes druge 2ete je pisan v taki obliki. To je lepa knjiga. združuje v sebi »dulce et utile«, neče nikjer in v nečemer vsiljiva, vse, kar se d gaja, je naravno in vendar zanimivo, živU®' nje vojakov in njihovega psa je podano ravno in neprisiljeno, vmes pa se vleče * rdeča nit povest o češkoslov. legijah, njihovi bojih in zmagah in njihovem pomenu za n rodno osvobojenje. Ko človek gleda, koliko čudnega noveg^ nam prinaša naš književni trg, se mu zdi, je v naši najbližji soseščini in v slovansK svetu še marsikaj, kar bi bilo za nas yažn®^ J kakor pa to, kar naše založbe — tu in tam tako razkošnih opremah — pogosto z v mi žrtvami izdajajo. Med take knjige, ■* radi vidimo med nami, je tudi »t e*> čete« in želimo, da nam »Tiskovna z g prinese še kaj enakega. PO NAŠI ZEMLJI Uubliana KLASIČNA SLOVENŠČINA NA LJUBLJAN-SKIH KOLODVORIH Oni tujec, ki bi se na svojem znanstvenih R°^ovani:u ustavil v Ljubljani, da na ta-osnjih kolodvorih proučuje službeno izra-sio\-je bi nehote prišel do takega zaključ-Uprav' Qe ^ ^ V ^ tamkajšnji železniški škft ^aaes’ it0 železniška akademija uradni-k 0111 naraščaju s polno paro vcepljava stro-vslu0 21}anje v njih glave, razen tega pa po skmh--Ve^*k P^tajah, tako tudi v Ljubljani, na, za strokovno izobrazbo uslužbencev lase v te svrhe postavljeni šolski uradniki, j. ^ralo narodno besedoslovje, zlasti pa v JUbljani, že zdavnaj preiti v kri tudi pri .jnu-jem železniškem uslužbencu. V tem po-bi se bila mogla v prvi vrsti naša a Ljubljana že zdavnaj otresti ogabnega ^^.^alnega duha, ki še vedno straši po jj, kolodvorih. Prav Ljubljana bi morala ztrebljenjem spakedrank dajati dober zgled vs*l ostali Sloveniji. bi ■ 11,0 *>0 prevelike zamere, naj oni, ki vam111 čitanju teh vrstic očital, da pretirar sem tja na glavni kolodvor in uverjen pi 1 "ja v teku nekaj minut nabere lepo koketi* sedoslovne zbirke ljubljanskih spa-van[ank' PrePr^al pa se bo tudi, da nemče-cvet^ De P°Pu§5a, temveč celo lepo poganja v zelo16’ ^0sebno oni železničarji, ki se tako idei °£revai° 23 mednarodno socialistično v radi pačijo slovenski jezik. jja bom podrobneje orisal slab vtis ljub-Pre^i sPakedrank, ker bi s tem poslom ftia ^ko posegel v sršenovo gnezdo in ne-sj. ra izzval besedni dvoboj nalik časnikarji?111 boju med Logarsko dolino in Logarjevo kriivu-' ^ ilustracijo predočim samo nekaj v .^ecih primerov v dokaz, kako ©e omalova-Je iztrebljenje spakedrank, ki onečaščajo ^ Jezik. jz » Nedavno sem se z večernim vlakom vozil Ljubljane v Zagreb. Pri vstopu v vlak sem ž "»ograd® vjel nekaj besed, ki jih je neki l0zniški dostojanstvenik spregovoril v pota Voru s prometnim uradnikom: >... za fin-pja bo tudi treba pripraviti feršterkun- go •« prevedeno v slovenščino bi se ta Pornba glasila: Za petico bo tudi treba pri-Pfaviti ojačenje.) Te besede še niso bile Prav izgovorjene in že je na drugi strani ve-el Preanikaič svojemu tovarišu: »skoči z re-c6Pvo tja na magacinsgleLs in ko bo finfun-vancigi©r aibfaru, potegni zamlarje ven in jih Postaji na drugi hauptgleis ..halo, postavi in na.drite in potem na magacingleis ...« m P?.n,ov*' je >st-rela ali spiš? na cvajte pelje-o itd. in potem bomo abštosali, ahtej na “»gnale!« V oddelku nas je sedelo več potnikov, ^ed njimi neka elegantno oblečena gospa s alegantnejšo hčerko. Ta je napravila na d^e dlober vtis, ker je neprestano ka-^ a cigarete in se pri tem vsak čas pogledala ogledalo. Čez nekaj časa je pripomnila: tal311??’ P°glej> v handtaški so najine karte, vr J'b pride kondulcter vsak cajt cvik ate. da to že vstopi sprevodnik^ ki med pregle-omVan^em 'v02™!1 kart ugotovi, da so ravnokar J^njene dame pomotoma vstopila v zagreb-iih ^ vlaka. »Ker bo na Štajnpriku drenk«, pl.16 Podučil sprevodnik »je najbolje, da že Otu • Prest°pi|te v mariborski vagon«. Gospa S]i Jo na to pojasnila, da ne bo treba, ker mi-s nV Trbovljah unterprehat in jutri dopoldne PiP^onencugom nadaljevati vožnjo proti Majcni. Nato je bila ta vmesnica končana in ra^0rna gospa nam j© pripovedovala, da za-?lal>ih cajtov vsi kšefti stojijo, da folk plav^i pomanjkanja denarja ne more štibre l8 ^Vati 'n da je Špeh na enkrat poskočil na ker ,m- v Mariboru ostanete samo par dni, pr: Je dobil njen švoger, ki ima anštelugo sg Magistratu, samo par dni urlauba; potem caif ^^t0- 'ker odpotuje naš foter za nekaj fta frišn lutt itd. itd. Sv_. "roti Sevnici je vlak nekoliko popustil st A° hitrost. Sprevodnik mi je pojasnil, da tiu .^Ajnfart na holt in najbrž bomo unrih-2e> alufaral, ker bo krajcunga s feršpetanim iz ftllT1tcvancigarjem v Sevnici«. Po odhodu da • ic mi ie isti sprevodnik pripovedoval, Pirple Pred dnevi pri Brežicah zgubil deko-far+an"° v Ljubljani so morali še pred ab-hajslaufer abštelat, ina Gorenjskem mo,'e ie pa še postala maišana felrhaft..Na sloi° °n.a7-ko, naj ne kvari tako grdo našo w er»ŠČino, mi je smeje zabrusil v obraz: f0v ^aš dinst čisto lahko foleanv z našo ajn-Liubr rah°, ker tudi s to lahko pridem iz kličft re v Zaareb.« Prišedši v Zagreb, za-ovjY neki /id: >Trager, Trfierer, donesite mi aut0 ^šahtl. reA 3UGOLUTZ ds?u2sa z cxz. smo napolnili naše prodajalne z veliko izbiro za gospode, dečke in deco Želite kupiti res domače, dobro in poceni SUKNO VOLNO ODEJE BARETE posetite prodajalno industrije volnenih tkanin VLADA TEOKAROVIC St Komp. LJUBLJANA Gradišče Nasproti drame (Svečarna J. Kopač »c«. Ustanovljena 1890 Tovarna vottenih In stolnih svel UUBL1ANA VII, CELOVŠKA 32 Telefon 29-50 Izdeluje voščene oltarne sveče vseh vrst, voščene zvitke, svečice za božična drevesca, nagrobne lučice „Fortuna“ ter stolne sveče sledečih znamk: „Gloria“, „Zora“, „Adria“ in „Stearin“-sveče. — Prodaja tudi vse vrste kadila, parafina, stearina, in voska. Kupuje čebelni vosek po najvišjih dnevnih cenah. o&teU Zimski plašči. raglani, ulstri, trench-koati, kratki suknjiči (mikado), posebne hlače, športne čepice in obleke, otroške mornarske obleke in plaščki (ratine), dijaške in mornarske čepice, raznovrstni damski plašči itd. po izredno nizkih tovarniških cenah Posetite čim prej prodajalno SoU&-o6leU in <» — brez obveze nakupa — oglejte naše proizvode! * Vi se boste čudili veliki izbiri odlični izdelav* neverjetno nizkim cenam L N E OBLEK LJUBLJANA: Sv. Petra cesta 23 — Celovška cesta 63 KRANJ: Glavni trg 102 PROD SOKO“ Ureja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. s o. z. Miroslav Matelil. — Tiska tiskarna Merknr (predstavnik Otmar Mihalck). Oba v Ljubljani.