Judi današnja številka obsega 8 strani in vsebuje celotno poročilo tov. Beltrama o delu K P STO-ja v coni B m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE letO V . n, r, 11 Po*tnina plačana v gotovini lcv. ^iDOZ,/ Spedizione in abbon. post. I. gr. La risoluzione conc/us/va del 11°. congresso del PC del TLT in lingua ilaliana šara pubblica-ta nelledizione di domani TRST petek 14. oktobra 1949 Cena 15 lir * 5.— din Naključna resolucija II. kongresa Komunistične partije Tržaškega ozemlja soda STO-ja ne sme biti predmet kakršnega koli trgovanja katerimi koli velesilami, temveč je in mora biti stvar sporazuma med prizadetimi jugoslovanskimi narodi in italijanskim Brodom ter odločanja tržaških demokratičnih delovnih množic - Kot vse doslej tako bo KP STO-ja to linijo tudi nadalje ^stopala in jo konkretno združevala s principom borbe za čim širše in doslednejše demokratične pravice tržaškega Snovnega ljudstva - V zvezi s tem kongres ugotavlja, da so te pravice že zaiamčene v coni B Tržaškega ozemlja Kp P° Poročilih in referatih o dosedanjem delu in o nalogah STO ter po vsestranski diskusiji o osnovnih problemih Plošno-poiitične linije, organizacijskega dela, o ekonomsko-po-knih nalogah v coni B, dela v sindikatih ter o nalogah agi-,c*je in propagande, sprejema II. kongres KP STO naslednjo RESOLUCIJO w hkrati v celoti odobrava vsa poročila, kakor tudi samo de-10 CK KP STO-ja od ustanovnega kongresa do danes. Edino realno možnost za ponovni razvoj in razmah demokratičnih sil na Tržaškem ozemlju predstavlja odločna, vztraj-n? in neomahljiva borba za obnavljanje in nadaljnje utrjevale borbene enotnosti in bratstva italijansko-slovanskih ljudskih množic. Samo na osnovi take enotnosti je bilo mogoče v pre-‘eklosti. že od začetkov prebujanja delavskega, naprednega, reakcionarnega, resnično demokratičnega gibanja razbijati na-clonalistične, šovinistične izpade tržaške buržoazije in vse reak-ClJe Proti interesom delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja. 2e v času avstroogrske monarhije kakor tudi v času Mussolinijema fašizma ter končno v prvi fazi anglo-ameriške okupacij-oblasti je bilo samo na bazi italijansko-slovanske enotno- sti mogoče razvijati demokratično gibanje tržaških množic. Na azi čuvanja slavnih tradicij revolucionarnih borb tržaškega Ufoietariata iz časa velike osvobodilne vojne mednarodnega Proletariata proti fašizmu in neposredno ob strani junaške na-z°dno-osvobodilne vojne jugoslovanskih narodov pa je bilo mo-*°če na bazi italijansko-slovanske enotnosti ljudskih množic “kvariti in utrditi tisto močno resnično demokratično in resnično revolucionarno gibanje, ki ga je v času od leta 1945 do "tračne resolucije Informbiroja občudoval ves demokratič-"■ svet. .. Po zlomu nemško-italijanskega fašizma se je ogromna ve-?jna tržaškega delovnega ljudstva ne glede na narodnost odloga. na čelu s svojo Komunistično partijo, za priključitev Jrsta in njegovega zaledja FLR Jugoslaviji. Tržaško delovno 'iudstvo je v ljudsko-demokratični Jugoslaviji zrlo vse svoje PPfco.te za dosledni razvoj lastne ljudske demokracije in za pot ^socializem kakor tudi popolno jamstvo za pravično, marksi-i-leninistično rešitev nacionalnega vprašanja narodnostno nogenega Trsta. Tako odločitev tržaških delovnih množic ekovali tudi politični porazi italijanskega demokratič-| gibanja pod vodstvom KPI, ki zaradi svojih strateških in čnih napak ni mogla v Italiji izvojevati ljudske demokra-* in tako ustvariti pogojev za rešitev tržaškega vprašanja na Nju ljudsko-demokratičnega sporazuma med jugoslovanski-"arodi in italijanskim narodom, d,., 'z istih razlogov, iz katerih se je tržaško delovno ljudstvo .. *°čiio za priključitev k Jugoslaviji, se je mednarodna impe- .^‘stična reakcija z. vsemi silami uprla priključitvi. Sledil je 'bromis v svetu četvorice, ki je prvič pogazil načelo samo-tržaškega delovnega ljudstva ter inavguriral odločbo L ' (Mi u‘ %či,e lr°vne pogodbe, s katero se ustanavlja STO. Hi **• kongres KP STO ugotavlja, da so kljub temu kotnpro-tjiu še vedno obstajale najosnovnejše subjektivne in nbiek-tr"e možnosti, da v okviru tako ustvarjenega STO-a enotno lila 0 delovno ludstvo pod vodstvom svoje komunistične nar-lj* 'er ob zaščiti mednarodnega delavskega gibanja in držav cija C t,emokrac'ie na čelu s Sovjetsko zvezo, kljub mahina-(Z1*1 mednarodnih imperialistov izvojuje svojo demokratično asl in pogoje samoodločanja. Po podpisu mirovne pogodbe je tržaško delovno ljudstvo zrlo jamstvo za usodo in razvoj svojih demokratičnih pravic v dveh činiteljih. Prvič v svoji lastni enotnosti, drugič pa v zaupanju v dosledno protiimperialistično politiko Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije. Čeprav je bilo njegovo zaupanje, kljub kompromisni rešitvi, še vedno tako rekoč brezmejno, je tržaško delovno ljudstvo doživljalo nova razočaranja. Med državami ljudske demokracije in socializma je nudila njegovemu demokratičnemu gibanju vso moralno pomoč edinole FLRJ. Glede drugih držav vzhodnega tabora, vključno in na čelu s Sovjetsko zvezo, pa je na žalost postajalo vse očitneje, da podobno koroškemu vprašanju pričenjajo tudi tržaško vprašanje uporabljati na revizionistični način, v nasprotju s principi marksizma-leninizma kot drobiž za trgovanje med velikimi silami. To dejstvo je zlasti potrdil zločinski nastop frakcionaške tuje agenture pod vodstvom Vidalija, ki mu je trenutno uspelo razrušiti notranje pogoje za zmago demokratičnega gibanja tržaškega delovnega ljudstva - namreč demokratično enotnost italijansko-slovanskih delovnih množic Trsta. Danes je očitno, da je imel Vida-lijev agentski nastop namen in nalogo, z razkrojem enotnosti demokratičnega tržaškega delovnega ljudstva, ustvariti ttno-tranjeu tržaške pogoje za nadaljnje brezprincipialno sporazumevanje na račun tržaških delovnih množic in njihovih demokratičnih pravic. Spričo teh in takih dejstev II. kongres KP STO-ja izjavlja: Usoda STO-ja ne sme biti predmet kakršnega koli trgovanja med katerimi koli velesilami, temveč je in mora biti stvar sporazuma med prizadetimi jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom ter odločanja tržaških demokratičnih delovnih množic. Kot vse doslej tako bo KP STO-ja to linijo tudi nadalje zastopala in jo konkretno združevala s principom borbe za čim širše in doslednejše demokratične pravice tržaškega delovnega ljudstva. V zvezi s tem kongres ugotavlja, da so te pravice že zajamčene v coni B Tržaškega ozemlja. II. V pogledu resolucije in politike Informbiroja II. kongres še enkrat ugotavlja njen revizionistični in kontrarevolucionarni značaj v mednarodnem delavskem in demokratičnem gibanju ter občuduje odločnost, junaštvo, doslednost in načelnost, s katero KPJ od vodstvom svojega CK in tovariša Tita brani ne samo pridobitev revolucije in graditve socializma v FLRJ, ampak brani revolucionarna načela marksizma-leninizma sploh v interesu mednarodnega delavskorevolucionarnega gibanja. III. V jugoslovanskem področju (coni B) Tržaškega ozemlja II. kongres ugotavlja, da Je osnovna naloga Partije dalje razvijanje in krepitev ljudske oblasti in ljudske demokracije. Na tej osnovi je potrebno: 1. Jačiti ekonomsko bazo ljudske oblasti z razvijanjem in spopolnjevanjem planskega gospodarstva z perspektivo razvijanja in jačenja socialističnih elementov ter omejevanja špeku-lantskih, privatno r kapitalističnih tendenc ter tako stalno dvigati splošni življenjski standard delovnega prebivalstva. Zato mora Komunistična partija v Istrskem okrožju: a) maksimalno izrabiti produkcijska sredstva ter stalno dvigati industrijsko produkcijo, skrbno nabavljati za industrijo po.rebne surovine ter skrbeti za njihovo pravilno in racionalno razdeljevanje; čim bolj uvajati sistem racionalne razporeditve delovne sile; b) odločneje razvijati kmetijske obdelovalne zadruge s politično mobilizacijo in dajanjem kreditov in ostale ekonomske pomoči od strani ljudske oblasti ter tako jačiti socialistične elemente na vasi; c) dalje razvijati zadružništvo vseh vrst z nalogo, povezati vse produkcijske sile in sposobnosti ter s tem zvišati produkcijo in izboljšati presk.-bo prebivalstva <■ industrijami in kmečkimi proizvodi, siti odkup in plasiranje kmečkih proizvodov ter tako čim bolj izločiti posredni špekulantski element; d) pojačiti materialno bazo ljudske oblasti z gradnjo industrijskih obratov, stanovanjskih blokov, potrebnih javnih poslopij; povečati izsuševalna dela ter tako pridobiti nova rodovitna zemljišča, urediti cestno omrežje, spopolniti elektrifikacijo. 2. Na kulturno-prosvetnem področju je potrebno: a) še nadalje razviti in dvigniti na višino slovensko in hrvaško šolstvo ter izbrisati težke posledice 25-!etnega nacionalnega zatiranja po fašistični Italiji; b) čimbolj demokratizirati šolstvo v svoji celoti, zlasti izkoreniniti buržoazno-reakcionarni vpliv na šolsko vzgojo v italijanskih šolah; c) pojačiti in razviti množično kulturno-prosvetno delo v mestu in predvsem na deželi. 3. Razvijati stalno politično mobilizacijo širokih ljudskih množic o vseh konkretnih vprašanjih ljudske oblasti. Enotno vsenarodno politično gibanje mora biti najmočnejša opora ljudske oblasti. Dalje razvijati in utrjevati slovansko-italijansko bratstvo, konkretno bratstvo Slovencev, Italijanov in Hrvatov v borbi proti vsem šovinističnim razpihovalcem narodne raržnje. IV. Da bi mogla Partija izpolnjevati svoje naloge, mora ohraniti svojo organizacijsko strukturo, ki jamči njeno resnično borbeno avantgardno funkcijo proletariata irr širokih delovnih množic. Vloga Komunistične partije kot organizatorja borbe slovanskih in italijanskih ljudskih množic je dobila svoj popolni izraz v nedavni pretekli zgodovini tržaškega delavskega revolucionarnega gibanja. Antifašistične množične organizacije: SI AU, OF, Antifašistične žene,Antifašistična mladina in druge predstavljajo konkretno obliko borbene organizacije množic, v katerih se izraža tako avantgardna vloga Partije kakor tudi revolucionarna aktivnost delavstva mesta in dežele: Italijanov, Slovencev in Hrvatov. Zato II. kongres priznava nujnost razvoja teh tradicionalnih revolucionarnih borbenih organov delovnih množic Tržaškega ozemlja, ker so ti organi najprimernejše sredstvo za okrepitev borbe in za mobilizacijo demokratičnih sil cone A tega ozemlja, medtem ko predstavljajo v coni B najboljše sredstvo za okrepitev ljudske oblasti in za pojačenje sodelovanja ljudskih množic v vodstvu in v izvrševanju oblasti. a) Nadaljevati in odločno izboljšati ideološko in politično vzgojo kadrov in članstva Partije zlasti v zvezi s politiko In-formbiroja. b) Razviti še v večji meri revolucionarno budnost proti poskusom sovražnika, da minira Partijo od znotraj in od zunaj. Hkrati pa sprejemati v Partijo poštene delavce in demokrate, ki so aktivni in borbeni. c) Se bolj razviti v Partiji orožje kritike in avtokritike kot metodo ter tako izboljšati delo Partije in omogočiti njen razvoj. č> Voditi borbo proti prakticizmu in s tem dvigniti pri partijskih kadrih razumevanje splošne perspektive konkretne razredne borbe v posebnih okoliščinah cone A in cone B. Glede nalog agitacije in propagande II. kongres izjavlja, da je potrebno: a) Okrepiti tako v Partiji kakor tudi med množicami propagando marksizma-leninizma. Boriti se nenehno proti vsem oblikam oportunizma in revizionizma ter buržoaznim odklonom v ideologiji in v revolucionarni teoriji. b) Nadaljevati tsistematičnim razkrinkovanjem politike in ideologije imperializma ter reakcije v vseh njenih konkretnih in splošnih oblikah tako lokalnih kot mednarodnih. Razgaljati zlasti politiko zatiranja in izkoriščanja po imperializmu in njegovi vojnohujskaški ideologiji. c) Okrepiti pomoč Partije kulturnim in ljudsko-športnim organizacijam v vseh oblikah. V cilju okrepitve politične in ideološke enotnosti Partije ter njene organizacije, smatra II. kongres za potrebno: V cilju aktiviziranja in mobilizacije širokih ljudskih množic po partijski politični liniji ugotavlja II. kongres Partije kot nujno: a) Okrepiti in razširiti množične antifašistične borbene organizacije: SIAU, OF, ASIŽZ, ZAM ter ostale množične organizacije. b) Spričo teh nalog se morajo komunisti boriti proti vsem pojavom nezaupanja v revolucionarne sile ljudskih množic, da bi mogli čimprej premagati politično krizo, ki so jo povzročili politika Informbiroja v mednarodnem delavskem gibanju in krajevni informbirojevci v demokratičnem gibanju cone A. c) Pojačiti napore, da bodo Enotni sindikati v coni A ponovno postali razredno borbeni sindikati tržaškega proletariata, kot so bili pred resolucijo Informbiroja. Odločno razviti akcijo za popolno izolacijo oportunističnega, revizionističnega in razbijaškega vodstva Enotnih sindikatov kakor tudi razkrinkavanje delodajalske črnožolte Delavske zbornice ter tako ustvariti sindikalno enotnost tržaškega proletariata. V coni B pa naj bodo Enotni sindikati še močnejša opora ljudski oblasti v ustvarjanju lepše in boljše bodočnosti delovnega ljudstva Istre. V. II. kongres Komunistične partije STO-ja nalaga centralnemu komiteju KP STO-ja, da razvije svojo aktivnost na podlagi označenih načel in da nadaljuje predvsem z odločno borbo proti revizionistični in kontrarevolucionarni politiki Informbiroja, brez katere ni mogoč zmagovit protiimperialistični in protifašistični boj, boj za neodvisnost, za mir, za demokracijo in za bratsko sodelovanje med narodi. Smrt fašizmu! Svoboda narodu! flizvofieni Centralni komite IIP STO-ja ISttvn Comitato Centrale del PC del TLT Branko trQm Julij Franc 6 Stanko J Tomaž ^ Ivan *Mnič Vjekoslav Carlo ^ Bo Nerino - Gino c9°rič Anton - Nino riQn Anton Vladimir Jančič Valerija-Spela ' Franc - Petek *etlti Eugenio Franc - Tine ^*0rdano > Erminij Boris Boris . Žarko rt^n Alm° :%s p0rdano IQni - Nataša t)L Qr Marica lr Franc Slavko glasov 339 „ 337 326 322 329 330 325 332 319 333 331 328 332 333 330 332 329 329 336 328 330 334 325 325 331 318 27. Ukmar Anton glasov 336 28. Vatovec Ernest „ 328 29. Vilhar Srečko „ 324 30. Zalašček Alma- Janka „ 326 Kandidati za Centralni komite I candidati per il Comitato Centrale 1. Busdakin Lucija glasov 317 2. Husu Milan „ 314 3. Jakomin Valerij „ 317 4. Maraspin Giorgio „ 309 5. Tomasin Plinio „ 317 6 Pišot Rado - Sokol „ 319 Člani kontrolne komisije pri CK I membri della commissione di controllo presso il CC Beltram Živa glasov 330 1 2. Colja Srečko 3. Caharija Leopold 4. Pahor Mirko - Branko 5. Čebohin Lojzka Grozdana 6. Makovec Jure 7 Pernarčič Ludvik 8. Tinelli Vittorio 9. Ukmar Anton 332 332 335 325 324 322 322 328 **h ilvnll .. ,, „,ašalo 368; 25 delegatov ni bilo iz raznih opra- go v delegatov na kongresu le znašalo , , j bllo 339, neveljavne * 339v Prisotnih; volilo Je 343 delega tov. VeUavn.h glasov... j S »'»sov je dobil samo generalni sekretar CK KP MU-ja Zaključek II. kongresa KP STO-ja II. kongres Komunistične partije STO-ja je bil v torek, po štirib dneb intenzivnega razpravljanja in veličastnih manifestacij, zaključen. Njegovi sklepi so sežeti v dveh zaključnih resolucijah, ki ju na tem mestu objavljamo. Nobenega dvoma ui, da pomeni II kongres Komunistične partije STO-ja, ki je edina upravičena nositi to ime, ker se edina hrabro in dosledno bori za zmago resnice in pravice, zgodovinski datum v razvoju ržaškega delavskega gibanja. To dejstvo je občutilo tudi vse tržaško prebivalstvo. Lahko namreč trdimo, da v po vojni dobi ni bilo kongresa, katerega koli političnega gibanja, katerega delu bi Tržačani s tako velikim zanimanjem sledili, kot je bil ravno II. kongres naše slavne Partije. Skozi vse štiri dni trajanja kongresa so spremljali njegovo delo ob odprtih radijskih oddajnih aparatih ne samo naši pristaši. temveč tudi naši nasprotniki: tako listi iz vidalijevskega socialpatrio-tičnega, komintormističnega tabora, kakor tudi tisti iz CLN ovskih in Giuntinih krogov. Tukajšnji koroinformtsti so sicer imeli direktivo, da ne smejo poslušati referatov in poteka kongresa sploh, toda kljub temu so biji radloaparatl po njihovih privatnih stanovanjih skoro nenehno odprti, čeprav je ko-minformistični tisk v čudovitem soglasju z demokristjanskim že v nedeljo javljal, da je kongres zaključen. Ne samo tol Zgodilo se Je da so v mnogih krožkih kominformisti sami — kljub prepovedi — organizirali skupna poslušanja kongresa. Po dru. gi strani pa ni prav nič pomagalo ponovno delovanje organiziranih vi-dalijevskib škvader, ki so vdirale v Javne lokale naših pristašev in hotele s terorjem in silo preprečiti poslušanje. Poslušalci so škvadristom — med njimi v prvi vrsti znanima pretepačema Grisoniju in Serbu (ki so ga po dolgem času zopet klicali na po- RESOLUCIJA IJ. KONGRESA KP SlOjg SINDIKALNIH Za razredno, enotna reMieionamo tarnamo Me! II. kongres KP STO ja je sprejel na znanje sindikalno poročilo ter tozadevno diskusijo in ugotavlja pravilnost analize in tolmačenja sindikalnih dejstev, pravilne perspektive borbe v splošnem okviru nalog Komunistične partije, voditeljice vseh delavcev Tržaškega ozemlja, ter odobrava poročilo sindikalne komisije Partije in izjavlja: 1- Delavci Trsta so v veliki meri dejansko dezorganizirani zaradi postopnega likvidacijskega dela Enotnih sindikatov. ki ga razvijajo komin j or mistični social-patrioti: 2. Presojanje Partije o naravi in o funkcijah Delavske zbor. nice v Trstu, ki je orodje sindikalnega razkola in iredentizma, ne pa sindikalna organizacija delavcev, odgovarja stvarnim dejstvom, 3. Enotni sindikati v Trstu so se spremenili v pomožno orodje kominf or mistične frakcije in izgubljajo vsako značilnost razrednega sindikata. Kongres ugotavlja, da so tržaški delavci dejansko brez borbene sindikalne organizacije. 4. Tetki gospodarski polotaj triaskih delavcev, ki izhaja iz velike brezposelnosti, iz velike razlike med cenami in mezdami, iz postopnega dviganja Življenjskih stroškov, iz pomanjkanja stanovanj in stanovanjskih zgradbo združeno s teikimi pogoji upokojencev’ mladine in ten-delavk, iz ogrožanja osnovnih svoboščin delavcev, iz nasilnosti in objestnosti delodajalcev, ki v največji meri izkoriščajo svoj ugodni položaj, se lahko izboljša samo z odločno in enotno borbo delavcev pod vodstvm Komuni-stične partije. 5- Zato je nujno potrebno, za komuniste in vse delavce cone A Tržaškega ozemlja, da obnovijo sindikalni organizem na ie melju programskih načel, ki jih vsebuje ta statut Enotnih sindikatov in Svetovne sindikalne zveze. ti. Delavci cone B morajo se bolj utrditi svoje sindikalne organizacije, izboljšati svoje delo. delati vedno bolj na tem, da povečajo proizvodnjo za izboljšanje splošnih življenjskih pogojev delavcev, in tako utrditi ljudsko oblast ter konkretno pomagati s svojo organizacijsko in politično močjo trZaSkim delavcem izvajajpč na ta način naloge zadnjega okrožnega sindikalnega plenuma. Kongres Komunistične partije STO-ja obvezuje zato Centralni komite, naj takoj začne z obširno mobilizacijsko akcijo za izvedbo omenjenih nalog m da s primernimi oblikami propagande in agitacije zopet zbudi zavednost triaskih delavcev, ki so zgubili zaupanje, in da organizira vrsto sestankov delavcev in sindikalnih kadrov, da se začne s preučevanjem sindikalnega vprašanja s perspektivo, da se pozneje na enotnem kongresu zberejo delegati aktivnih sindikalnih sil vseh podjetij, tovarn in ladjedelnic vsega ozemlja z namenom, da se s sindikalnega področja eliminirajo agenti kapitalizma in italijanskega sovinizma< ki vodijo Delavsko zbornico, ter da se izolirajo komin-formističm oportunisti in likvidatorji razredne organizacije Enotnih sindikatov v Trstu. Kongres obvezuje vse komuniste in poziva vse zavednejše trlaške delavce, naj povečajo in ojačijo borbo za prenehanje širjenja skepticizma in obupanosti med delavci, naj se borijo proti nacionalističnim, socialdemokratičnim in «pomirjeval-nim» odklonom v sindikalnem gibanju, naj se borijo za enotni razredni sindikat, ki naj temelji res na proletarski demokraciji, ter za vzpostavitev vzajemne izmenjave izkušeni in solidarnosti med delavci cone A in cone B ter med delavci Tržaškega ozemlja ter delavci Jugoslavije in Italije za enotno in mednarodno razredno borbo, ki naj zopet prinese zmago delavcev vsega Trta škega ozemlja. moč) — enostavno in odločno pokazali vrata. Izmed vseh poročil, ki so bila na kongresu podana, pa je med tržaškim delavstvom vzbudilo največje zanimanje poročilo o sindikalnih vprašanjih sploh ter o položaju v Enotnih sindikatih, katerih vodstvo Je že več kol eno leto v rokah izdajalskih voditeljev iz kominformističnega tabora. 7,t več kot leto dni so namreč tržaški delavci priča lahko rečemo vsakodnevnega Izdajalskega početja tega vodstva tn so zaradi tega naravnost žejno in željno poslušali odločne, lasne in dosledne besede tov. Petronia, ki jim Je v svojem referatu pokazal pravo pot, po kateri mora hoditi naše sin. dikalno gibanje ako se hoče izkopati iz obupnega položaja, v katerega Je zašlo po zaslugi Vidalijevega izdajalskega vodstva. Vsem pa, ki so spremljali delo kongresa, imponira odločno In hrabra stališče, ki ga je kongres zavzel glede usode Tržaškega ozemlja in ki je izraženo v geslu, katerega vidite natiskanega danes v našem dnevniku z debelimi črkami: •USODA STO-ja NE SME BITI PREDMET KAKRŠNEGA KOLI TRGOVANJA MED KATERIMI KOLIM1 VELESILAMI!« Posebej pa je potrebno poudariti, da je kot še nikoli doslej na drugem kongresu prišla do izraza pravilna po. litika, ki Jo vodi v svojem delovanju pod pogoji ljudske oblasti naša Partija v coni B. In vsakemu komlnformistu, ki Je poslušal stvarna in jedrnata poročila, prepolna številčnih podatkov o doseženih uspehih na vseh poljih: političnem, gospodarskem in kulturnem, pa je končno postalo jasno, kako smešno hinavska so vidalijevska kom-informistična zavijanja in laži o coni B in o negiranju ljudske oblasti ter o izenačevanju resnične ljudske armade nove Jugoslavije z imperialističnimi armadami, katerih enote držijo pod okupacijo cono A. Resnično, spričo nepobitnih dejstev o vsestranskem na predku, zlasti pa o uspešni pravilni internacionalistični rešitvi vseh na rodnostnlh vprašanj v coni B in i nenehnem napredovanju kmečkih ob delovalnih zadrug, kominformisti n, morejo_ stopiti z nami v kakršno kol diskusijo, kajti dejstva Jih bijejo pi glavi s tako silo, da so primorani za teči se k nedostojnim metodam laži zmerjanja in terorja ter nasilja. Vsi to je namreč nujna usoda tistega, k se Je oddalji od načel mark-izma-le-ninizma, zlasti od tistih načel, ki si (Nadaljevanje na 8, strani) Kdor podpira našega dijaka, pripravlja lepšo bodočnost svojemu PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — PISMA ITALIJANSKIH ANTIFAŠISTOV Nova društva prijateljev FLRJ se ustanavljajo med antifašisti v Italiji Tudi ameriški progresisti obsojajo kampanjo proti Jugoslaviji BEOGRAD, 13. — Številni 1 pismu: Z velikim zanimanjem sle- Janški antifašisti, kj čitajo jugo-] dim jugoslovanskemu tisku |lede slovanske liste, so zavzeli energično stališče proti vsem provokacijam Informbiroja proti Jugoslaviji, njenim narodom jn KPJ. Voditelj sindikata italijanskih poitnih in telegrafskih nameščencev, delavec Vittorio Merozzi iz Macerate piše glede procesa proti Rajku: #Xa proces izredno spominja na procese, ki »o bili pod ultra- reakcionarnim režimom. «V pismu izraža nato hvaležnost za poslane Članke jugoslovanskega generala Vickovičtt pod naslovom »Taktika grške demokratične vojske« in zavrača vse klevetniške obtožbe Proti Jugoslaviji o zatrjevanem izdaj, stvu grškega osvobodilnega gibanja. Ti članki, zaključuje pismo, so zelo prepričljivi in uspešni zaradi svoje polemične širine, toda hkrati predstavljajo za nas Italija-ne dragocene in redke dokumente. V. Jugoslavijo prihajajo vedno številnejša pisma italijanskih pro-gresistov, v katerih se izraža solidarnost 4 borbo jugoslovanskih narodov in v katerih prosijo za ugodnosti, da bi lahko redno sledili jugoslovanskemu tisku. Antifašist Frano Giovanni iz Ca* tanije s* zahvaljuje za prejete ju* goslovanske časopise in piše v famozne resolucije Informbiroja in upam, da bodo glas vaših listov poslušali vsi napredni krogi z zasluženo pozornostjo. Socializem pomeni resnico in pravico. Skupno Z vašimi narodi, katerim želim najboljše uspele, se hočem boriti za zmago resnice. Tajnik sekcije italijanske socialistične stranke v Cagnane pri Fog-gi piše: Zanima nas vSaka številka listov, ker želimo zvedeti resnico in komentirati dogodke. Občudujemo junaške jugoslovanske narode in upamo, da bodo jugoslovanski voditelji nadaljevali veliko borbo. Italijanski tisk objavlja popolnoma potvorjene netočne vesti. Bivši partizan Salvatore Pace iz Palerma piše, da se nanj obračajo številni njegovi tovariši, da lahko čitajo jugoslovanske liste, ki jih on redno prejema. Zanimanje za Jugoslavijo — je rečeno v pismu — vedno bolj narašča in zato smo sklenili kakor številni Italijani v drugih krajih, da bomo tu ustanovili društvo prijateljev Jugoslavije. Ameriški progresivni list «Daily Compass«, ki podpira Wallaceovo stranko, objavlja pismo enega svojih čitateljev, ki v zvezi s kampanjo Informbiroja proti Jugosla- viji obsoja sleherni pritisk In vrne šavanje velikih držav v življenje drugih držav. V pismu je rečeno: Kakor nočemo, da bi ZDA vsilile svoje običaje in svoje stališče drugim državam, najsi bodo zahodne ali vzhodne, tako ne moremo odobravati stališča, da mora biti socializem v Sovjetski zvezi edina oblika socializma, veljavna za katero koli drugo državo. Edino načelo, ki ga lahko sprejmemo, je načelo popolne vzajemne tolerantnosti do katerega koli političnega in socialnega nazora in priznanje, da kapitalizem v vseh svojih oblikah jn socializem, tudi v vseh svojih oblikah, lahko istočasno obstajata v času miru, brez vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, Glede tega služi Jugoslavija Za primer. Ameriški progresisti bi napravili veliko napako, če ne bi obsojali ameriškega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav in Se bi zamolčati sovjetsko vmešavanje. Mislim, da bo socializem zavzel različne oblike kakor kapitalizem, ki se je razvil v različnih oblikah v državah, kakor so ZDA, Nemčija. Japonska, Velika Britanija. Kakor kapitalizem ene države, ki se vidno razlikuje od onega v drugi državi, tako bo imel socializem različne DELO ODBOROV GLAVNE SKUPŠČINE OZN ODLOČEN NASTOP DELEGATA 11,11.1 PROTI POIZKUSU 0BREK01/MJA JUliOSLAl/IJE Manuiiski v zadregi « Jugoslavija se je vzdržala glasovanja v žvezi s obtožbami proti Madžarski, Bolgariji in Romuniji - Ostra debatu o vprašanju atomskega orožja - Predlog glede Libije LAKE SUCCESS, 13. — V posebnem političnem odboru sta govorila v zvezi Z obtožbo proti Madžarski, Romuniji in Bolgariji sovjetski zunanji minister Višinski, bivši tožilec na moskovskih procesih leta 1936, jn britanski delegat Hkrtlev Shawcross, ki je tudi tožilec. Višinski je dejal da izjave britanskega delegafa, da so bila priznanja obtožencev na procesu v Budimpešti, Bukarešti itd. izsiljena v preiskavi s psihološko pripravo, niso nič drugega nego fantazija in bajke. Ko Je Shawcross go-vorii o procesu proti Buhrathu in soobtožencem, je Vilinski zagrom, da bo začel govoriti o britanskih procesih, pri katerih je sodeloval ShawCross. Včeraj popoldne sta oba delegatu nadaljevala svoje izjave v gornjem smislu. Jugoslovanski delegat Djerdja je odločno zavrnil poizkus Manuilske. ga, da bi se poslužil budimpeHan-skega procesa za klevetanje Jugo-slavije na zasedanju OZN, Djerdja je poudaril, da ie bil Po mnenju jugoslovanske delegacije proces proti Rajku potreben njegovim organizatorjem predvsem zato, ker niso vsi napori, da bj ošibili Jugoslavijo in njen ugled v meanarod-n«m naprednem gibanju, imeli zaželenih uspehov. Z uprizoritvijo tega procesa v že prej določenem trenutku in določenih pogojih se je hotela doseči moralna in politična izolacija Jugoslavije na mednarodnem področju. Jšden od rezultatov in prvih smo. trov resolucije Informbiroja je bil zadati hud udarec odnosom med balkanskimi in podonavskimi narodi, čeprav so bil j v skladu z načeli listine OZN ter v korist napredka in svatovnega miru. up ruto* jiteljl budimpeStanskega procesa so se tega procesa poslužili, da na Za ameriško resolucijo je bilo oddanih 9 lasov, proti pa dva. So- vjetski delegat je proti resoluciji postavil svoj veto. Malik je nato predložil resolucijo, na podlagi katere naj bi Varnostni svet priznal, da je neobhodno potrebno, da države nudijo informacije tako o klasični oborožitvi kakor tudi o atomskem orožju. Jutri popoldne se bo nadaljevala debata o klasičnemu orožju in o francoski resoluciji, ki poziva Varnostni svet, naj odobri predlog, ki priporoča statistiko vo-iaškill in polvojaških sil, ter su-hozemnega, pomorskega in zračne, ga orožja ln predvideva ustanovitev nadzorstvenega organizma, ki naj bi se prepričal o resničnosti informacij^, PallMčni odbor Je rklčnti ustanoviti pododbor 21 članov, ki naj preužl vse predloge o bivših itali- janskih kolonijah in naj predloži eno ali Več resolucij za rešitev tega vprašanja. Pododbor mora predložiti svoje porodilo do sobote. Včeraj je pododbor z 18 glasovi proti 3 sprejel načelo, da se izjavi, da bo Libija neodvisna, v čim krajšem čam in najpozneje 1. januarja 1952. Glavna skupščina naj bi sprejela ukrepe za organizacijo preno. sa oblasti v Libiji. Plenarno zasedanje glavno skupščine OZN je predvideno za drugo polovico prihodnjega. tedna. Razpravljali bodo o volitvah v Var- oblike. Oblike socializma enega kontinenta bodo različne od enih drugega kontinenta, One v eni državi bodo različne od oblik socializma druge države, in to v skladu z določenimi zgodovinskimi pogoji vsake države. Izkustvo Sovjetske zveze ima vrednost za vse druge države kot predmet študija, toda ne more se vzeti kot vzorec, ki naj se praktično uporablja v kateri koli drugi državi. Toliko manj pa se da uporabiti, če ga vsiljujejo v obliki izključnega gospostva političnega telesa, kakor je Kominform. TRŽAŠKI DNEVNIK V Trstu zopet Izhajalo časopisi Včeraj se je zaključila 48 urna stavka tiskarskih delavcev - Če bi sedanja pogajanja bila brezuspešna, potem se bo verjetno stavka v ponedeljeknadaljevala Habo bi bolel vladati pllcisl Ibcb nostni svet, S tem v zvezi je predstavnik ameriške delegacije izjavil, da j- gotov, da bo Jugoslavijo Iz-, ----- voljena. Ameriški zunanji minister I da bi tleti, k[ prejemajo 15.000 Acheson pe je na tiskovni konfe- frankov na mesec, nič ved ne Pre- PAIUZ., 13. — Dasj JuL-s Moch, ki mu je predsednik republike naročil, naj se «lnformira», kakšne so perspektive za sestavo nove vlade, ni naletel pri prikazovanju svojega stališču na odobravanje vseh skupin, ki so sestavljale dosedanjo vlado, mu ju vendar predsednik Auriol poveril mandat za sestavo nove vlade. V Franciji pa to ne zadostuje, temveč mora takega d -ločenega ministrskega predsednika še pred sestavo vlade sprejeti pa;ia-ment. Ce namreč za svoj program ne zbere potrebne Večine glasov v parlamentu, se mu m treba nada-ije mučiti s sestavljanjem Vlade, temveč prepusti to skrb komu drugemu Ne pop lnoma brezskrbno je nastopil danes popoldne v parlamentu Moch, ki 1» govoril, kg k , si zamišlja delovanje bodoče viade, Za njegov govor je vladala T.kajšnja radovednost in je bil parlament ves zaseden. Moch je že takoj v začetku svojega govora poudaril, da želi, da vlada red in se izvaja oblast, za kar bi hotel okrog sebe energične ljudi. (Pri tem je najbrž mislil na tako energijo, s kakršno je on kot minister za notranje zadeve poslal policijo in orožnike na stavkajoče delavstvo). Potem je govoril o načinih, kako namerava pomagati tistim, ki imajo skrajno nizke plače. Pri tem ni nič rekel, kako bi se odstranili vzroki bede, temveč je le naštel nekaj ukrepov^ ki bi jih njegova vlada, če bi Jo sestavil, sprejela, da bi dvignila nabavno Vrednost mezd. Tretji teh ukrepov bi bil enkratna podelitev podpore v najvižjt višini 3000 frankov, ki bi »e potem vedno bolj nižal«, tako renči izjavil, da bodo ZDA pri prvem glasovanju giasovale za ju-goslovanskega kandidata. PONOVEN POZIV DR. VILFANA SOVJETSKEMU DELEGATU SZ so boji diskusije n sovjetskom stališču glede izkazovanja pomoči nezadostno razvitim državam kak način opravičijo uničenj« cd-nbsov med balkanskimi in podo- navskimi narodi. To je, kar se tiče Jugoslavije, pomen in eden glavnin namenov procesu proti Rajku. Odpoved prijateljske pogodb* z Jugoslavijo s strani SŽ, Poljske, Bolgarije, Romunije in Madžarske takoj po procesu, ki jo opravičujejo s sramotnimi trditvami na procesu, popolnoma osvetljuje prave namena tega procesa in njihovih režiserjev. Tako postopanje ne more biti niti v korist obrambe Bolgarije, Madžarske m Romunije proti obtožbi, da so te države prekršile človeške pravice in Osnovne svu . i.ieine. ne manj pa odgovarja načelom listine OZN ter moralnim in političnim načelom socializma. Ukrajinski delegat Manuiiski se j« znašel v zelo nerodnem položaju, ko je hotel odgovoriti na ar- alimente jugoslovanskega delegata. N*, a' ’.«kor ni mogel najti argumentov m se je omejil na izjave, da «lc zaman diskutirati z jugoslovan-sitim delegatom«. Pri tem pa je tu-dl prelil: Jugoslovanski delegat je nato ponovno ovrgel vse trditve Manuil-skaga in zaključil: Manuiiski naj prepusti jugoslovanskim narodom nalogo, da sami rešijo svoja vprašanja, in naj ne nastopa kot njthov varuh, ker nerodi Jugoslavije ne potrebuje nobenega varuitvs. Danes je posebni politični odbor sprejel z Al glasovi proti 3 tn 9 vzdržanimi (med katerimi tudi Ju. goalavija) resolucijo, ki predaja mednarodnemu sodišču spor v zvezi z obtožbami o kršitvi človeških pravic na Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji. V torek Je Varnostni svet razpravljal o znižanju oborožitve in o prepovedi atomskega orožja. Sovjetski delegat Malik je zopet poudaril Stališče sovjetske vlade, naj se vprašanje prepovedi atomskega orožja in mednarodnega nadzorstva nad atomrko energijo združi z vprašanjem znižanja oborožitve. Obtožil je ZDA In Veliko Britanijo da sabotirajo resolucijo glavne skupščine OZN, kt temelll na načelu znižanja oborožitve. Na. to je Malik izjavil, da ZDA nenehno večajo svoje proračune za oborožene sile. Uprl se 'e umerlikl resoluciji, na) bi se poročilo komisije za klasično orožje predalo glavni skupščini. NBW YORK, 13. — Pri včerajšnji debati v gospodarskem odboru glavne skupščin« OZN je jugoslovanski delegat dr. Jože Vilfan že v drugič pozval sovjetskega delegata, naj odgovori na sledeče vprašanje: Kakšno je stališče Sovjetske zveze glede na izkazovanje pomoči nezadostno razvitim državam? Ro govoru Jugoslovanskega delegata 50 delegati ZSSR, Poljske in Bele Rusije prosili za besedo. Vendar je njihova intervencija nedvoumno pokazala, da se Sovjetska zveza boji debate o aro1'' muh nakazanih v govoru jugoslovant-kega delegata jn še posebno, da se boji diskusije o sovjetskem stališču glede izkazovanja pomoč) nezadostno razvitim držuvam. Sovjetski delegat Arutinjan je ponovno molčal n« načelno vprašanje, in sicer ali j* sovjetsko »tališče o pomoči malo razvitim državam izraženo v pismu CK KP ZSSR centralnemu komiteju KPJ, v katerem i* rečeno; »Jugoslovanska vluda mora tud) upoštevati, da v primeru, da ostaja na takih pozicijah, zgublja pravico zaprositi Sovjetsko zvezo kakršno koli pomoč, ker Sovjetska zveza lahko dovoli pomoč samo prijateljem,« Sovjetski delegat se Je izognil odgovoru, ali to pomeni, da bo Sovjetska zveza dovol-la samo pomoč na podlagi političnega kriterija. Niti poljski delegat Kac £>uhy si nj upal govoriti o jugoslovanskem načelnem vprašanju, pač pa se je v svojem izvajanju posluževal znanega slovarja Informbiroja, ki vsebuje samo žalitve za jugoslovanske narode. JutfUBliii/HiiHkH mita proti albanskim i/zit/anitmi BEOGRAD, 13. — Jugoslovanska vlad« jo izročila albanski vladi protestno noto, v kateri ugotavlja, da je vlado FLRJ predlagala 5. septembra t. 1. albanski vladi sestavo melanc jugoslovansko-alban-ske komisije, da izvede preiskavo o obmejnih incidentih. Albanska vlada ni odgovorila na ta predlog in nadaljuje z obmejni Izziven*. Dne L oktobra 1949 st albencki vojaki iz zasede ubili vojaka ju- goslovanske obmejne straže Mitra Vojnoviča. V noti vlada FLRJ odločno protestira in ponovno opozarja albansko vlado, da je že čas, da prenehajo izzivanja proti Jugoslaviji. Glede premišljenega umora vojaka Vojnoviča zahteva jugoslovanska vlada, naj albanska vlada kaznuje krivce in o tem obvesti jugoslovansko vlado. Dalje bahteva, naj albanska vlada plača družini ubite-(h vojaka odškodnino 500 tisoč dinarjev. jeli. Nadalje je Moch govoril a uravnoteženju proračuna. Tud) tukaj je napovedal nekaj ukrepov, tako za-tor goljufij, znižanje državnih stroškov, poenostavljenje upravnega aparata, zidanje novih hij zB stanovanja in šole in končno je obljubil zaščito cen kmečkih pridelkov. Glede zunanje politike pa je Moch dejal: »Jutrišnja vlada bo nadaljevala politiko včerajšnje vlade.« Cim je Moch končal, so se oglasili k besedi predstavniki raznih strank. V imenu KR Francije je govoril Ducles, ki Je Mocha močno napadel Svoj govor Je zaključil s pozivom: «Jules Moch, poberite se!« Kočljivo vprašanje je zadej Duc-loš, ko je izjavil, da zahtevajo komunisti tak način glasovanja, da lahko glasuje samo, kdo je na seji navzoč. S tem bi pa bile spet omajane možnosti, da postane Moch predsednik vlade. Ce bo ta zahteva sprejeta, ima Moch pravico, da se volitve odlcie do sobote. Paničen beg iz Kantona , r ■ - - - ki bo verjetno brez boja padel v roke četam kitajske ljudske armade PARIZ, 13. — Agencija Franc* Presse poroča, da je radio Novi Delhi javil sklenitev sporazum« med nacionalistično vlado in ljudsko vojsko, d* se Kanton preda v soboto. pirati. Oblasti in vojaščina hitro odhajajo, kolikor mesta niso že prej zapustili. Verjetno pa Kanton le Je ne bo tako hitro padel, kot bi bilo po tej paniki soditi; skoraj KANTON, 13. — Potek dogod- gotovo pa ga nacionalisti ne bodo kov na Kitajskem se je v teh dneh spet nekoliko pospešil. Tako je že vieruj prenehala delovati v Kantonu nacionalistična kitajska vlada. Prav tako ao poročila ie včeraj vedela povedati, da se vrže bitke v pokrajini Leitung, 75 km severno od Kanton«. Železniška uprava pa je javila, du delujejo partizani 40 km od mesta. Po današnjih' vesteh se Je pa ljudska vojska približala že tudi Hongkongu na daljavo 14 km in letalska družba »Chtna Air Transport« je prenehala a svojimi letali evakuirati ubežnike, ki se hočejo preseliti iz Kantona v Hongkong, ker so bila njena letala pri odhodu '7, Kantona obstreljevana. Preteklo noJ so nacionalistične čete zapustile Kanton. Oblasti so izdale ukaz za evakuacijo javnih funkcionarjev za danes popoldne. Začasni predsednik Licungjen in člani njegovega vrhovnega štaba so zapustili mesto *e danes zjutraj in odleteli proti Kvejlinu. Medtem ko je Se v prvih urah danačnjega popoldneva vladala v Kantonu navadna mirnost, pa se je danes zvečer polastila prebivalstva panika zaradi najrazličnejših govoric kot n. pr., da so čete ljudsk* armade le še 10 km od mesta. Trgovine so se pričele y. naglici za- branili. Oddelki kitajske ljudske vojske so zasedli neki otok blizu Amoya, tako da bodo lahko ob oseki s tega otoku prišli na Amoy. Indijska vlada jo obvestila ljudsko republiko Kitajsko, da je poklicala svojega konzula v Nankingu na posvetovanje. V tem Času bodo vzdrževali uredne stike med Ir.riljo in Kitajsko konzularni pred- Zaradi 48-urae protestne stavke gratičnlb delavcev, ki ie borijo 2« zboljšanje svojega ekonomskega položaja, ki je trajala od torka tl, t. m. do četrtka 13. t. m. ob It uri popoldne, niso Izlil v torek In sredo tržaški dnevniki in med njimi tudi (Primorski dnevnik«. stavniki na Kitajskem, Tako je sporočila indijska vlada, iz česar sklepajo, da tu pomeni priznanje «de lacto« ljudske republik* Kitajsko s strani IndMe. To priznanje pomeni po mnenju nekaterih opazovalcev enegu izmed elementov politike ravnotežju med dvema blokoma, ki ju hoče izvajati Bandit Nehru. Potrdi'0 »•» tako mnenje b. naj bilo i tem. d.i Je prišlo do tega priznan ta «de ficto« prav v času. k i se Bandit Nehru mudi v Washingtoiiu, Včeraj ob 18 se j* zaključila protestna stavka tiskarskih delavcev, ki je trajala 48 ur. Tiskarski delavci Tržaškega o-zemlja so v torek 11. t. m. stopili v protestno stavko y znak solidarnosti z borbo, ki jo vodijo njihovi delovni tovariši v Italiji. Italijanski tiskarski delavci so že več časa zahtevali od združenja industrij* cev, da jim poviča prejemke. Delodajalci so se seveda protivil! u-goditi tem zahtevam; položaj se je zaradi 'tega precej zaostril ter dosegel višek, ko so sklenili vsi tiskarski delavci stopiti v 48 urno protestno stavko. Tržaški tiskarski delavci, ki so ves čas spremljali z zanimanjem potek borbe v Italiji, so takoj sklenili podpreti Jo ter na ta način pripomoči k čim prejšnji uresničitvi vseh upravičenih zahtev te kategorije delavcev. Zato »o tudi sami proglasili protestno stavko, ki je popoinoma uspela. V Trstu ni izšel v dveh dneh noben časopi?, kar je seveda dalo licu mesta prav poseben pečat; kako tudi ne, saj si danes že skorajda nihče več ne more predstavljati urejepega življenja brez časopisa, ki bi ga obveščal o vseh političnih in lokalnih dogodkih. Zato ni čuda, da je imela stavka tiskarskih delavcev skorajda prav takšen odmev med tržaškim prebivalstvom kot ga je imela stavka pekovskih delavcev, zaradi katere je ostalo vse mesto brez kruha. Vsi so se izpraševali ter zanimali, če je stavka dosegla svoj namen ter če se bo kmalu zaključila. Vest o prekinitvi stavke bi bila vse prebivalstvo prav gotovo razveselila, če bi bilo s to stavko sporno vprašanje tiskarskih delavcev tudi dokončno rešeno. Toda kot smo izvedeli se bodo pogajanja za rešitev spornega vprašanja danes šele nadaljevala. Delodajalci niso namreč kljub u-speli ter odločni stavki popustili v svojem stališču, zaradi česar so tiskarski delavci prisiljeni nadaljevati z borbo do končne zmage svojih pravic. Pogajanja se bodo nadaljevala že v teku današnjega dne od izida teh ie odvisen nadaljnji potek borb* kategorije tiskarskih delavcev. Ce bodo delodajalci spremenili Švoje stališče ter bili pripravljeni ugoditi zahtevam svojih uslužbencev, potem bodo ti s svojo borbo prenehali; če bi pa položaj ostal ncizpremenjen, Oz-roma bolje rečeno, če bi delodajalci ne hoteli popustiti, potem so tiskarski delavci sklenili nadaljevati s prekinjeno stavko V ponedeljek, katera bi pa potem trajala vse dotlej, da bi bile njihove zahteve ugodno rečene. Po poročilih niso prekinili stavke grafikov v beneški in milanski provjncijl. ODMEV DOGODKOV PRI RASC-u Proces proti listu JI Corriere di Triesie" se vrSi v skromni izdaji - Danes se bo že z; V mnogo skromnejšem obsegu kot »voj čas proti našemu odgovornemu uredniku se je včeraj pred višjim vojaškim sodiščem začel pro. ceg proti Karlu Beliharju, odgovornemu podravnatelju lista «11 Corrie-re di Trieste«. Omenjeni se mora zagovarjati, ker je njegov Časopis objavil 27, in 28, avgusta t, 1. dva članka, ki sta opisovala znane dogodke y avtomobilskem parku RASC-a na Foru Ulpiano, Vojaška uprava je namreč smatrala, da sta bila ta dva članka žaljiva zanjo. Odvetnik Zemiaro, ki zagovarja Karla Beliharja, je včeraj prosil sodišče, naj bi točneje formuliralo obtožnico, in sicer označilo besede, ki naj bi bile po mnenju sodišča škodljive in nespoštljive za vojaško upravo, in drugič katere oborožene sile naj bi bile prizadete, alt angleške ali umerikansko. Tožilec kapitan Dy«, ki jo zastopal obtožnico na procesu proti našemu odgovor-niku uredniku glede iste zadave, je izjavil, da j* po zakonu, kj je tu v veljavi, treba smatrati oba članka kot žaljiv« in da bo že med procesom samim prišlo na dan, katere besede naj bi bil* žaljive, Major Sasson, načelnik tiskovnega urada pri vojaški upravi, Je na vprašanja odvetnika Zennara priznal, da sta časopis «Corriere» in naš dnevnik dobila sodni poziv glede objavljenih člankov preden so sploh začeli s preiskavo z uradno strani v zvezi z dogodki pri RASC-u. Major je dodal, da ni vedno tiskovni urad tisti, ki smatra članek za žaljiv in nespoštljiv z« vojaško upravo. Tožilec kapitan Dye J* nato izročil sodišču v«s zapisnik procesa, ki se je vršil proti našemu dnevniku od 7. septembra do 22. septembra t. 1. Da ne bi še enkrat zaslišavall celo vrsto prič. ki so nastopile no procesu proti našemu odgovornemu uredniku, sta »e tožilstvo in obramba dogovotjla, da naj veljajo vse priče % onega Koncert «1. Cankarja» na Opčinah Danes tvečer nam bo šentjakobsko prosvetno društvo «1. Cankarn podalo pregled tvojega delovanja. Malo Čudno sa silil, da prireja šentjakobsko društvo koncert prav na Občinah, toda je ie tako. «1. Cankar» je tedaj gotovo najaktivnejše prosvetno društvo. Široki javnosti je najbolj poznan njepou moški zbor. Od osvoboditve do danes J« imel ta celo vrsto koncertov doma (n drugod. Sodeloval je prt neštetih prireditvah in manifestacijah; zadnj* nje-govo pomebnejše sodelovanje Je bila udeležba na taboru v So vod-njah, kjer so se sešit poriški, beneški in tržaški Slovenci, Zbor rodi tov. Vlado Svava, ki vlaga vanj vso svojo marljivost in rse svoje znanj* zato, da ga dvigne na čim višjo umetniško stopnjo, čeprav ima o zboru večinoma le take pevce, ki nimajo globlje teoretske Izobrazbe, mu je vendar uspelo, da nauči in tudi t uspehom izvaja tudi tel je in sodobne skladbe. Delovanje ženskega zbora in mešanega zbora je bilo do danes manj intenzivno, toda c b redkih prilikah smo se vendar mogli preprliati, da sta tudi te dve obliki zbora v istih rokah in po kvaliteti enakovredna moškemu zboru. Novost na tem koncertu bo tamburaškl zbor, ki ga le dal) časa vodi tov. Oerdol. Prav gotovo nam bodo nudili svojevrsten užitek. Med posameznimi točkam-, nam bo do čiani dramskega odseka recitirali dela naših pesnikov. Celotno prireditev bo zaključil društveni mešani sbor ob sprem-IJevanju tamburaikega zbora. procesa tudi 2® ta proces proti listu »Corriere#. Odgovorni urednik druge strani lista «11 Corrjere dl Trieste« Ma-rianj Josip je natančno in izčrpno pojasnil vojaškemu sodišču, kako je list zvedel za dogodke pri RASC-u, kako so inšpektor Lugnanl od civilne policije, Bill in Spencer od SIB*a na zaslišanju tepij Goatina in SauMJa. Prvo poročilo V redakcijo o tej zadevi je prinesel zvečer 26, avgusta Šofer Poldrugovac, Kronist za Sindikalno kroniko je še istega večera iskal informacijo p tej zadevi na Enotnih sindikatih ln pri Delavski Zbornici. Na Enotnih sindikatih so mu v glavnem potrdili vse, kar Je o dogodkih povedal Poldrugovac, obenem pa povedali, da e* bo naslednjega dne začel« stavka pri RASC-u. Naslednji Članek 28. avgusta je oil objavljen na podlagi vseh mogočih informacij, ki so jih kronisti lista dobili, bodisi od stavkajočih delavcev pri RASC-u jn od sindikalnih predstavnikov. Sindikalni kronist Fabio Mueller je popoldne potrdil Marianljeve izjave, dasi Je tožilec stavil priči precejšnje število vprašanj, ki bi lahko marsikatero pričo zmedla. Spraševal g« Je, ali se Je prepričal če so bili resnični dogodki, katere je nato napisal v Članku, dalje koga je vprašal za podatke. Mueller pa je natančno povedal to, kar »o mu sami delavci povedali, kako so vsakega posebej tepli na zaslišanju. Kaže. da je priča napravila napako, ker ni o vsej zadevi Iskala informacij tudi na pollcjjl, posebno pri Spencerju ln Lusnnnlju. Proces je bil odgoden do danes zjutraj. mimm Petek 14. oktobra Just, Sestrina Sonce vzide ob ob 17.22. Dolžina dncVS ^ Luna vzide ob 21.4«. ** ob 13.46. Jutri, sobota 11 pW«br* Terezija, Račlslav SPOMINSKI DNEVI 1809 ustanovi Napoleon ilirske pro. vince, ki so obsegale so obsegale vecmo slovenskih dežel s delom Hi-vatske in z Dalmacijo, h dela teh pokrajin je bilo kasne-je osnovano ilirsko kraljestvo. V njem so videli naši predniki Obljubo naša prihodnje narodne driave, kateri je Valentin Vodnik že leta lili. zapel s v o j o «Ilirijo oživljeno)!. 1895 se je rodil Jo$ip Vidmar, eselst in literarni kritik ter bivši dramaturg dramskega gledališča v Ljubljani, s e d a j predsednik pre-Ztdtjs LR Slovenije. M Danes koncert «k Cankarp Danes zvečer bo v kino dvorani na Opčinah koncert «Iv. Cankarja« Koncert nam bo nudi celoten pregled delovanja vseh odsekov tega društva. Nastopili bodo moški, ženski in mešani zbor, člani dramskega odseka in tamburaški zbor. Za. četek ob 20.30. Danes redna vaja telovadnega društva »Enotnost" n' Telovadno društvo «Enotnoft» (Sv. Ivan) ima redne telovadne vaje vsak ponedeljek in petek ob 20.30 na stadionu Prvega maja. Telovadci in telovadke, prihajajte redno in točno. rno pr Slovenski kulturni krožek Tržaške visokošolske zveze vabi vse člane danes 14. t,m. ob 20 tla kulturno predavanje v ul. R. Manna 29. so v Francijo i izkupičkom ukradenega blaga Agenti policijske postaj* v ulici Hermet so »voj čas zvedeli, da sta 24-letrti Stclio Pascolat ,Iz ulice Ca-puano 10 )n 33-lethi Riom Viktor-iz «AUoggio popolare« v ulici Goz-zj 5 nameravala zaradi brezposelnosti zbežati v Francijo. Ker pa sta bila oba brez sredstev, da bi Izvedla ta načrt, sta ukradla Euge-nia Pascolata, očeta mladega Ste-lia v ulici Capuana 10, Oba tiča sta v večkratnih podvigih odnesla očetu oblek, perila, ure in zlatnine v vrednost; 300 000 lir. Oba sta ob pomoči neke?.« Bruna Salna iz ulice del Monte 9 prodala nekaj ukradenega blaga v Trstu jn deloma v Benetkah. Medtem ko sta Imela denar v rokah, »ta Pascolat in Riosa nameravala izvesti svoj načrt In zbežala proti Franclji. V Mentone pa ju je zajela policija in ju odposlala spet v Trst. Vse tri pa so tu v Trstu takoj prijeli, ker jih je ovadil Pascolat Eugen. Na zaslišanju so možje priznali Svoja dejanja. Na podlagi Izjav, ki so jih dali na zaslišanju, j* policija začela Iskati ukradeno blago. Nekaj tega j* policiji res uspelo dobiti nazaj, kar »e pa tiče zlatni-ne ni bilo mogoče več rešiti, ker je zlatar, ki jo je kupil, že pretopil v druge izdelke *voj0 obrti. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA ll drugič oaraunauan seouesiro di persona V sololo prieeiek solsp.j11 na Sf! Šolsko leto na vseh $ >#l »rednjih šolah in teSah*1 V soboto 15. t. m. ... ((>* Učenci in učenke tfik gimnazije, učiteljišča in X*. akademij* sc zberejo v štorih ob 0. uri. Tam te ji urnik in dobe vsa druga F- j navodila. Potem gredo j otvoritveni maši. 'ivui Itvem iliasi. -. (Mjl Učencj in učenke nl‘J* • uueiici m utciiKG ------- strokovne šole Se zberejo Ap v kapucinsKi cerkvi n* > kjer bo zanje otvoritve« ..i Po končani maši gredo - ^ šolo, kjer dobijo potre*11 za novo »oljko leto. Pričetek pouka na državi srednji šoli v M*, Maša bo v cerkvi »v. 3« soboto, dne 15, t. m. $ w in učenke naj »e zber,'® pred cerkvijo ob 8 ggVns'^ ^ Podprite s svoio ^ ležbo šentlakobsK« V in udeležite se nii^ koncerta na OpCina«; TR2ASKA Zlati sterling 8900, M,,j. ling 1780, telegrafski^^ )5j,r ‘ ■ lar 075, švicarski sk( francoskih frankov šiling 25, zlato 1110. f‘ Nočna služba Alla Minerva, trg Sa8 1, tel. 6862; Al Galend’ 114, tel. 0325; Maddal^is# Ul. 43, tel. 90274; t&Jr' Corso 14, tel. 7524; fjjpli Barkovljah, tel. 5728 1» «V s-'****** *"*' . jji • je», T. Power, J. * pOn0sn|ividj ENCELSIOR. 16.30. ^ L. 3odki», G. Garson -,^1 ^ FBNICE. 16.30; ‘^aJTd‘ 1»^* Joan Fontaine, Bdft ,4.N' ijtišn IILUDRAMMATICO. V3„ meseci brez rnedu«. ^ Ester vvniiams. iet»» ITAl.IA. 16.00: «M|2 uSSSau- cc» Margaret 0^‘1]UDllenV(f IMPERO. 14.00; «^*l^darl'j-Felix, Pedro Arm Fernandez. N« zatožno klop tukajšnjega porotnega sodišča j.c v torek spet sedlo šest obtožencev zaradi »ek-veStra di persona. Ti obtoženci so Alessio Ivan, Goban Friderik, Mi-cor Alfred, Valentino Andrej, An* geleri Mihael in Ficcardo Frančišek, Omenjeni »o bili leto* obiojeni od porotnega sodišča na sledeče kazni. Alessio na 3 leta in 7 msicev ječe; od teh so mu odpustili 3 leta. Poleg tega se na izgubo državljanskih pravic za dobo 5 let in šq na 2 leti policijskega nadzorstva po prestani kazni. Soban n« pet ječe, na trajno Izgubo državljanskih pravio in še na 2 leti policijskega nadzorstva po prestani kazni Micor na 10 mesecev ječe, Valentino An-geleri in RlCcardo vsak na 8 mesecev ječe. Zadnjim štirim sq kazen odpustili Tedaj pn so bili na zatožni klopi še VUintin Guido in Scorl« Karel. Prvi od teh dveh Je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, drugi pa ker ni zagrešil kaznivega dajanju. Da bomo laže razumeli zadevo, navajamo obtožnico, ki je tedaj naštevala obtožencem celo vrsto kaznivih dejanj. Teh je bilo kar 11. Konec koncev pa se je izkazalo, da jo bilo v«c »kupaj več ali m»nj napihnjena zadeva. Obtoženi so oi-ll, da *o sekvestrlrali nekega bivšega pripadnika železniške milic« An torta Frattc, ki »c ie sedaj ni vrnil domov, dalje Bruna Ceppije, Alojzija Bizzaia, Sante Anastazija, Vsi ti *o tc po nekaj urah all dnoh Vrnili domov. Obtožba pa je ta dalje naštevala, da so vdrli v zaicbno stanovanje, da so streljali iz samokres«, du 10 celo ostrigli Puc ženi Antonu Fratte. Kasacijsko sodiifle, ki jg leto« 20. avgusta obravnavalo sodbo porotnega sodišča, j* po nekaj urah razpravljanja delno razveljavilo sodbo prve instance ter odločilo naj se proces ponovno vrši. Sodba je bila v toliko razveljavljena, da je včeraj porotno sodišče znova sodilo tokrat le prvih šest obtožnice v, in še to le za sekvestro dj perSonu »a račun Antona Fratte. Tudi tokrat so bil* zaslišane iste priče kot na prvem procesu. Zagovornika sta bil« odvetnika žjennaro za prve tri obtožence in F. Presti za datale tri obtožence. Sodišč* je zvečer izreklo tole sodbo. AlCiilo je bil obiojen n« dv* leti Ječe. Kazen mu j« bila odpuščena. Poleg tega pa je bil obsojen na policijski nadzor po prestani kazni ln na plačilo sodnih »troskov Soban obsojen na 3 leta in 5 mesecev j«če in n« po- licijski nadzor po prestani kam. in na plačilo sodnih stroškov. Micor nu 8 mesecev ječe, na plačilo sodnih stroskov. kazen pa mu je bila odpuščana. Ostali trije Ange-leri, Valentini in Riccardo so bili oproščeni zaradi pomanjkanja do-kazov. VIALE, 14.30: “fa,r°Vr'(Ue rt0**1’ GARIBALDI. «Ori«nt*^yeS. „1(1 ] nel \V.lde, EV'1'* pd ^ j MASSIMO. 16.00: "NeN;iil»i'd' m T tl/O ../II 1 ronika Lake, -Tjjtf ARMONIA. 15.30: juiic nist-.of. „oarev «ut>ll SAVONA. T.vrone Poer »' Ll' vC, £ . ODEON. 16.00: «3> stan Laurel, O'ver ( ffi IDEALE. 16.00: «NC Maureen O' Hara- jfllK j -MARCONI. 16'°- «"■*„„* tV KINO OB MORJU. pr0tl r p ADUA-J5'°“:..;«Tne racavi’ in «Dos'd'Všč ne r« ^ RADIO. 16.00: <(Vrn|fe jf Momnhrey R®5"r!,oi»ni1l 111 | viTTcniA, *,». .,n« kot vojaška "Otepov* azzurro. 16.00. « r |e». Dannv; K®y,‘v Horb y| r)e'>, uannv ** y VBMCZIA. Simoni. .«/*i. «!*•— BELVrDERE. 18 8°° 18.00: Spe^er Tracv in MALI j 1» r* prcdAM stroj znamke San Marco zrnumc o«,................ JI J tilko iz muranske! $ napravo: mlkrofo , ,ec čevalec, električni* N„«re tov. Dernarrhi u11 V sredo 12 t. m. na« je za vedno zapusti (oproga, mati, st«>a mati in »estr« paš« i«, umu, sima ni*ir 111 «g| ZOFIJA JOGAN roj. Stib>>!. gi. petek Pogreb nepozabne p 'koj ic* bo <> nes v '1b 15 I« hlfe žalosti ul. S. Lazzaro 23. uih.!f Tr«t 14. oktobra 1949, nlr0ci. vrs>it‘ Žalujoči soprog. °5toifa družine Jogan. >.Hrretti Ukm»r Ib L POROČm mZARISA BELTRAMA. 0 DEL PARTIJE Kaj živi ljudska oblast, naj večja pridobitev NOB, jamstvo gotove in srečne bodočnosti delovnega ljudstva! (biXn kga poročila je. seznaniti Mročiu Lde om naše Partije na n 4 ga okrožja. Naloga trti P n . 5n ii dr taja gg *e,m ozemlju je bila in rti.kot1' iblajjj "v nat^alje utrditev ljudske Kiobiti.- d??-vne revolucionarne feoltro^ Ljudstvo Istrske- je z orožjem v rokah |0 m- JC ^ '-ji 'JAijcui v iurs-dii te „5“, ^vojo svobodo in oblast Uo 2 ■ riu ^KPj0™ dosledno revolucio- in proti fašizmu jugoslovanskimi narodi Vodstv< ^J;/U?oslovan^a, armada, bodila ,evoluci°narne borbe, je ^ ta or 02emlje s Trstom. Go-fcče. preuiagala osvajalce preko Ih * *ev ‘j^5ričakovan silni zalet bor. fete iJe Prekrižal vse podle "%,) P*rialistov, ki so se za-flavije 5°Sovorili o delitvi Jugovimi ,5,interesne sfere celo s ™io %J. “i ne smeli barantati s vVr 0 in svobodo malih na-JH j, . svojem besnem sovra-** $i«r Pei'ialisti prisilili J.A., feir * Trst in dober del slo-' ,*oee kjer je pustila na j0v®iakpmV' Taka krivica se je 0vakrat v narodu zgodila že Ile'lcai desetletjih. Jtjili v je imperializem v 'ileiv, ie ze osvobodila J.A. Wdobit2a dru?o vse demokratič-ve ljudske revolucije, se je na teritoriju pod upravo JA. nemoteno razvijala ljudska oblast in ljudska demokracija. Govoriti o delu ljudske oblasti, kot osnovne pridobitve NOB, pomeni govoriti o delu naše Partije, ki kot avantgarda delavskega razreda, pri nas na oblasti, vodi in usmerja to oblast po poti nenehnega utrjevanja in razvijanja demokratičnih pridobitev NOB. Hkrati pomeni razpravljati o specifičnih okolnostih, v katerih Partija ustvar. ja one pridobitve, za katere so šle antifašistične množice v boj proti okupatorju in zatiralcem. Se prav poseben pomen ima danes pregled našega dela na področju Istrskega okrožja, ker tvori praksa dela naše Partije, in njeni uspehi neovrgljiv dokazni material za razkrinkavanje «kritikov» in obrekovalcev, ki kot zakleti sovražniki delovnega ljudstva in skupaj z njimi napadajo našo Partijo ter potvarjajo dejstva. Uspehi ljudske oblasti pod vodstvom delavskega razreda in njegove avantgarde pri graditvi novega življenja, ki ni zlato jabolko prineseno na krožniku, ampak plod žilavega napora vseh delovnih ljudi našega okrožja in dokaz pravilnega vodstva, bodo dokončno razkrinkali veliko laž, ki jo združeni zbor kominformistov proglaša za resnico. Danes je potrebno, da osvetimo cilje in namene dveh uprav v dveh conah Tržaškega ozemlja, ker ((nezmotljiv« kominformizem pači in potvarja dejstva, zavestno goljufa in zaslepluje tržaški proletariat prav na vprašanju istovetenja na. še ljudske oblasti z buržoazno v Trstu. Na eni strani: neomejena oblast buržoazije in imperialistične reakcije. Državni aparat trdno v rokah reakcije. Predstavniški organi (v kolikor so) docela ločeni od uprave in, nimajo nobene ingerence v upravo. Demokracija za kapitaliste, delovno ljudstvo skoro brezpravna raja. Državni aparat sredstvo za zatiranje delavskega razreda v rokah buržoazije in finančnih mogotcev. Tu: oblast v rokah delovnega ljudstva, ki pod vodstvom delavskega razreda in njegove avantgarde uresničuje ljudsko demokracijo. Državni aparat pod neposrednim vodstvom Partije delavskega razreda; ljudštvo stalno in neposred no sodeluje pri oblasti, uresničen princip enotnosti oblasti, vsi organi so voljeni in odstavljivi. Organj oblasti odgovarjajo za svoje delo ljudstvu, volivcem. Državni aparat je sredstvo v rokah delavskega Tov. J, BELTRAM. razreda za očuvanje in razvijanje pridobitev NOB, za dokončno likvidacijo razreda izkoriščevalcev. Torej nosilca oblasti v dveh conah sta antagonistična razreda-pro-letariat (delavski razred) in bur-žoazija. Torej je istovetenje naše oblasti, z oblastjo v coni A namerna goljufija; istovetenje J-A., ki je ljudska vojska, čuvar svobode delovnih ljudi z angloameriško vojsko, ki je orodje imperializma, sred stvo zatiranja, izkoriščanja in osvajanja kot delajo tržaški kominfor-misti, je najmanj klevetniško obrekovanje in namerno sleparjenje delovnih ljudi izven naše cone. Skratka naša stvarnost, naša cona nima nič skupnega z ono, ki so jo ustvarili in ki jo ustvarjajo preko Časopisje in propagande pristaši kominformizma. Marksizem ne o-svaja teorije, ki se razlikuje od prakse in dejanj.' Da damo vsakemu delovnemu človeku možnost, da se na našem premeru prepriča, koliko se besede kominformistov strinjajo z dejstvi, z dejanskim stanjem našega okrožja, bomo posegli nekoliko dalje v razvoj naše ljudske oblasti in našega gospodarstva ter osvetili nekatera vprašanja. To bo pripomoglo tudi k odkrivanju kontrarevolucionarne vloge kominforma pri neopravičenem napadu na Jugoslavijo in njeno vodstvo Partija v borbi za utrditev ljudske oblasti od osvoboditve do uveljavitve mirovn v, . ... .. , • . K?uoi0lmki i® P° Prvi svetovni Se j- . la> ua se Slovensko Pri-^Slovpnif8 izročita Italiji, ljud-frt nikdav sa Primorja in Istre S&taThl Priznavalo. Bil je to n5lallst°v proti volji tega n- “,wv VU1JI (ega in i racun katerega so ba-IjJ * ku-’ S Primc ln kupčevali. DnLdokaz zato je .. stalna rskega ljudstva, so 'šna i°vici in Pulju, zlasti oborožena borba v zad-- Ini vojni, v kateri je i .^Užni1 P°rcev. Oborožene pe nega naroda v vstaji vSe pogodbe zlasti pa ^ 18)9 P°gcdbo. ki je obsodila ^ n Prebivalce Julijske kra-Jo kopast in suženjstvo. 6^ linice J.A., v sklopu ka-JLSe borili tudi borci IX. in V*1!«? ■ osvobodile to ozem-'igl e okupatorja čez So-Pred Partijo postavljene obnova in izgradnja. O« 1 ,se ie lotilo zmagovito ''iv° pod vodstvom de-VjSBzreda jn njegove avant- \>&.zavojeval° ter ^SBKrževalo v borbit pjroti ikom na fronti dela, V, Ht^ikor % fridobi dobitev NOB. Sov ^jt- la ljudska oblast na % On,>■ iz mednarodnih raz-v svojih možno-Lo dokončne ure-^ lit !t|kla d Jugoslavijo in Ita-% ?repQv Podvzemati korenitej-ie .da Področju gospodar-V Ju lubko delala ljudska ju J.0slaviji. ve-s nadaljnji ^ t ‘ babaljnji ukrepi no-V Pravnega položaja Uo<5 klor,, ' Zat0 si ljudska ustvarjati material-jts-% n?ke osnove kot je dela-!a*t v FLRJ ter se na tva Pirati, pri graditvi go- t' la«? novib temeljih, na 1 kot k ga gospodarskega Zbo aze za socialistično S1? k za5°sP°dars.tva. Prevze-^ških n° upravo vso imo-'lcev ■ državljanov, vojnih ^ et> L1« Pobeglih ljudi. V S,°W(iKPoverjeništvo PNOO Ju ,85 in o «Upravi sovraž- taai-, , in imetja odsotnih Ji 194G. Odredba pravi a Ha nndrnein PNOO nna področju PNOO J (z4r.PIim°rje spada pod RS." *• V (>. v - - %0S(i irriP4asno uPravo):‘ i fvib ,atJe nemškega Rajha bLarbškf. flvljanov kakor vseh za burodnosti, ki so se ^ l ripadnike nemškega ,v°inih zločincev, Avi(ktez n., UZebcev in poma-i °S(;h ,a ba državljanstvo ^1o elja.’ 80 obsojene na i1 isL^st? Prišla v upravo ?i\ij] ■krivil; .Vsa. imovina onih, J ' «lŽ?U(dariu jpIoh' Vendar je 1».' hi ■ c,a ne bi bilo do-oblasti zadovoljile Ho,"om zločine nad ‘^V0mJulii;ska krajine in 15>ritT iPIoh- Vendar je • t, bi > da ne bi bilo do-d; oblasti zadovoljile Visi v im? prevzamejo imetje In kV,°vne da bi vojni Wačai. Kolaboracionisti de-i? je n,*v9jlh zločinov. V k°Per „r?lba skupščina za Ua Soir,? novila ((ljudsko I Jo fašističnih zlo- tl?8a “odiSča S Vil Več sl« iS ■ Ta -s°dišča V‘'‘ v vsetn -azni 111 zapleši!' V,?0labora^°^nim briminal-V cioh^d voinii!onistom okupa-\Nma°3dlh zločinov in ko 'ItkUUetje \° ljudska sodišča !>«>. tov!?. ‘kom ladjedel-'H ?r‘goni 'l0 Ampelea, del "4 del tovarne Sal-j.-. iNklce, drugih ir Si i?. Zlorabi dosledno - ^SaniJ?, vsi zločine, ... le tv... 1 .Plačati za svo S; §1 m. j^ibklce?10 druKih imetij morn,v dosledno na V« Mujiči p!i*zl,?einci in .^čati za svo- NKb ^im^34eni^tvo PNO° K. * d! fi»Sist?A ? Izdalo odlok N V?« 18 ?ih društev in ^ S«Sl ,• 1946- P<> tem ^ i,ličn,Ullatorkvim °Vina ta' V lst3im ‘ JP,v|m pomaga- N- lUa^asn0 ,Ustv°m in usta-( S Vs”^ «Pada pod to za- k rtt«V'lr| sekvin,a’ ki je bUa Oh 1 Iz !)n ‘r po ome-l)sehe , niaia 1940. Iz-,lii 8c 3oPoci’„a‘ po tom odlo-V. .ki ,°st«Viil lr- Po tem od-1 oDrae .•'obliskacijske fesi5 li l*tov ( Vel>ko delo ^ dei( v m zločincev in n^i2aPlemhmladi 1- 1948. cklJe Pri e' so konfiska-VM^d l^bih izv. Od. nU fcj^lh zli-- zaplemb vse- h vin- , ‘ncev. ®°n)oj Prišla v last Vdovam, sirotam in gospodarsko oškodovanim po fa' šističnem terorju«, ki se je organiziral pri oddelku za socialno skrbstvo. Z zaplembo imovine kriminalcem in kolaboracionistom, bodisi sodnijsko ali po konfiskacij-skih komisijah se je ustvarjal nov sektor gospodarstva. Vsa ta imovina: zaplembe, imovina prejšnje italijanske države, ki jo je prevzela ljudska oblast pomeni precejšen del skupne gospodarske moči našega o-krožja. Na to vprašanje se bomo še vrnili. Vzporedno z razvojem gospodarstva se je na vasi razvijalo kmetijsko zadružništvo, po mestih pa konsumne in obrtne zadruge. Lljud-ska oblast je posvečala posebno pozornost zadružništvu in mu nudila konkretno pomoč. Tu imamo celo razvojno pot zadružništva od začetnih nabavno prodajnih zadrug vse do kmetijskih obdelovalnih, ki so žadruge. višjega tipa organizirane na principu kolektivne obdelave zemlje. Zadružništvo je takjn važen sektor na‘šega gospodarstva ih z o-zir,orn" na' to; da beležj lepe uspehe. rhu boAio posvetili posebno’’ poglavje v našem referatu. Torej lahko govorimo, da je imela ljudska oblast ne samo v perspektivi. ne samo deklarativno ljudski značaj, ampak da so se ustvarjali in postavljali tudi materialni pogoji, kj zagotavljajo obstoj jn utr- ditev ljudske oblasti. Imamo torej tri sektorje gospodarstva v tem obdobju. Kasneje bomo srečali posebne forme gospodarstva, ki so karakteristične za naše prilike. 1. Oblasti ali državni sektor, ki ga tvori vsa sodno zaplenjena ah konfiscirana imovina ter bivša imo-vina italijanske države. 2. Zadružni sektor gospodarstva. 3. Privatni sektor. Pidvatni sektor, zlasti drobno proizvajalni ima seveda najširše osnove. To so kmetje po deželi, to so obrtnik; po mestih in dni del industrije. ki je ostala y rokah privatnika Ni dvoma, da imajo ti sektorji gospodarstva, ki obstajajo pri nas, različne perspektive. V tem procesu razvoja je bilo treba pr; določa nju gospodarske politike upoštevati politično perspektivo. In naša PaU tija je vedno upoštevala politično perspektivo pri določanju svoje go spodarske politike. Toda njen cilj je bil vedno omejevanje kapitalističnih elementov in špekulacije. Na tej liniji je tudi strogo postopanje na p ra m gospodarskim sabotažam in špekplatUOfB, ki so skušali izrabljati gospodarske težave v škodo ljudstva. Na tej liniji je vrsta ukrepov, med katerimi je važna davčna politika. Na tej liniji je zlasti odlok o odpravi kolonata, ki spada med najvažnejše ukrepe ljudske oblasti. Z odlokom o ureditvi agrarnih razmerij in razveljavitvi dražb z dne 1. XII. 1946 so bili na področju okrajnega NOO zg koprski okraj ukinjeni vsi kolonski odnosi in odnosi polovinarstva. Vsa zemljišča, ki so bila v kolonskem odnosu so bila odvzeta dotedanjim lastnikom. Cl. 2. odloka o ureditvi agrarnih razmerij in razveljavitvi dražb pravi: ((Zemljišča, glede katerih se v smislu čl. 1. ukinjajo oz. razveljavljajo agrarni odnosi, se odvzamejo dosedanjim lastnikom brez odškodnine skupaj z vsemi poslopji in vsem živim in mrtvim invefitarjem in po pravilu preidejo v last dosedanjih kmetov — obdelovalcev«. In dalje ((traktorji, kmetijski stroji in orodja večjega obsega se dodelijo v last okrajnih in pokrajinskih kmetijskih postaj« (oblastni sektor). Enak odlok, ki je zajel okraj Buje, je izdal Oblastni odbor za Istro v Labinju še pred odlokom okrajnega NOO Koper. Na podlagi teh odlokov so izvedli tako imenovano agrarno reforr mo v istrskem okrožju, kj njiv pravem smislp ograrua reforma, ampak odprava kolonata in polovinarstva, to se pravi, da je-bila odvzeta zemlja vsem, ki so imeli kolona za obdelavo zemlje. V kolikor so obstajali polovičarski odnosi, ii so se spremenili v zakup. Z ozirom na to, da je, v vsem okrožju samo nekaj primerov posestnikov z nad 50 ha zemlje in z ozirom na to, da jo sami obdelujejo in zato niso prišli pač pod udar odloka z dne 1. dec. 1946., praktično odprava kolonata pri nas pomeni isto kot agrarna reforma v pravem smislu besede Ni dvoma, da je s tem odlokom dobil sovražnik ljudske oblasti najhujši udarec. Veleposestniki, ki so imeli do 45 kolonov in med njimi seveda nekaj ((socialistov«, so bili tako razlaščeni; zemlja, gospodarska poslopja in orodja, živi in mrtvi inventar je prišel v last delovnim kmetom. Največji del bivših kolonov je dobil v last od 2 do 5 ha zemlje in to predvsem v koprskem okraju, medtem ko so v bujskem okraju razdeljevali večje površine, toda ne preko 15 ha zemlje. To pa zaradi tega, ker se je razdelila vsa zemlja, ki je bila v kolonskem odnosu, kar je za takratno politično perspektivo bilo tudi pravilno. To je tako velik dogodek, tako odločen, revolucionarni akt ljudske oblasti (saj je preko 3400 kolonov dobilo zemljo), da je bil dan, ko je bil'izdan” odtok' o’ ureditvi agrarnih razmerij, proglašen za praznik bivših kolonov. Težnja naših delavnih kmetov po zemlji, kj je šla skozi stoletja ne brčz žrtev in krvavih uporov, se je uresničila. In to je lahko izvršila samo resnično ljudska oblast, t. j. taka oblast, kjer ima vodilno vlogo delavski razred in njegova avantgarda Komunistič na_ partija, taka oblast kakršna je naša resnična ljudska demokratična oblast. Partija v novih pogojih borbe za utrditev ljudske oblasti po uveljavitve mirovni pogodbe Do sedaj smo govorili o odlokih in odredbah, kot tudi o delu organov oblasti za prvo obdobje, ki gre od osvoboditve do vstopa mirovne pogodbe v veljavo in sicer samo za ozemlje našega okrožja. Ko je vstopila mirovna pogodba v veljavo in je naše okrožje postalo sestavni del STOja, so nastale nova pravna vprašanja in novi gospodarski problemi. Pravno stanje Istrskega okrožja določa mirovna pogodba z Italijo in začasni statut STOja. Suvereniteta Italije nad tem oženi, ljem preneha; VUJA upravlja začasno ta teritorij pod okriljem Varnostnega sveta. Ljudska oblast je potemtakem morala upoštevati statut in delovati v okviru statuta STOja. Za pravilno razumevanje nadaljnje linije ljudske oblasti v Istrskem okrožju je potrebno poznati speci- fičnost in posebne okolnosti, v katerih deluje ta oblast. Katere so te specifičnosti? Teritorij se nahaja pod VUJA, ki je pred VS odgovorna za svoje delo in za delo organov ljudske oblasti na tem področju. V svojem delovanju sta VUJA in ljudska oblast vezana na predpise mednarodnih obveznosti in mirovne pogodbe. 2. Teritorij in izključna celota s celotnim državnim aparatom, ker je del neke državne tvorbe, ki še ni združen v enotno, da se tako izrazimo, državno tvorbo. 3. Na področju gospodarstva je teritorij razdeljen po krivdi anglo-ameriške vojaške uprave na dvoje in sicer tako, da je zaledje ločeno od centra. Izmenjav^ dobrin med Trstom in deželo je bila onemogočena. 4. Na področju Istrskega okrožja ni bila izvedena nacionalizacija večjih gospodarskih objektov zaradi omenjenih objektivnih pogojev. Vse gospodarstvo se razvija v skladu s .temi pogoj; in po določenih smernicah, ki jih daje ljudska oblast. 5. Radi omejenosti teritorija in zaradi dejstva, da je naše vezano na državo s planskim gospodarstvom, obstaja možnost, da se vsa proizvodnja, zlasti industrijska, vrši po določenem planu, vsi produkti se stekajo v eno grlo in z njimi razpolaga ljudska oblast. Vsa industrija privatna in državna je neposredno odvisna od oblasti, ki jo za. laga s surovinami, odkupuje proizvode. Oblast določa cene ter s tem omejuje profit. Oblast kontrolira in usmerja celotno gospodarstvo. 6.Razne druge specifičnosti:dvojno plačilno sredstvo, pri čemer je lira skoro povsem nekontrolirana, itd. To go v glavnem specifične okol- p»o*.6U»c! nm deui* ž5Rliji!!c2 IH K - , 111E . ii f IZ VSE ISTRE SO PRINAŠALE DELEGACIJE SVOJE POZDRAVE IN DAROVE. nosti, ki jih je morala naša Partija upoštevati pri razvijanju pridobitev NOB. Tem ugotovitvam sledi, vprašanje. ali je naša oblast kljub tem okolnostim ohranila značaj ljudske oblasti in ali ima možnost kot taka vršiti svojo funkcijo omejevanja kapitalističnih elementov ter vnašati v gospodarstvo progresivne, socialistične elemente? Naše ljudstvo, ki je ob podpisu mirovne pogodbe sprejelo linijo borbe za demokracijo pod pogoji STOja, je to storilo iz želje po miru in s tem doprineslo novo žrtev. Nekateri nepravilno tolmačijo novo stanje, zlasti pa smatrajo da je statut STO-ja listina, ki sama na sebi garantira demokratične svoboščine prebivalcev. Toda ne delajmo si nobenih iluzij. Statut STOja je bil izdelan zato, da si imperialisti zagotovijo glavno besedo v vprašanjih STOja. Drugače si tudi ne moremo razlagati zakaj neki je bilo treba, da se statut izdela v Parizu, ne da bi se splbh konzultiralo prebivalstvo tržaškega ozemlja. Torej je STO kompromisna rešitev in y bistvu imperialistična kreatura, njen statut pa omejuje suvereniteto in svobodo tržaškega prebivalstva. Toda nam je jasno, da bodo konec koncev v Trstu odločale sile, ki tu bivajo in v kolikor se bodo demokratične svoboščine in druge pravice ponovno uveljavile je odvisno od razmerja sil na tržaških tleh in njihove borbe proti imperializmu. Zaradi zavlačevanja z imenovanjem guvernerja in kasneje izjave treh zapadnih imperialističnih držav o pripadnosti Trsta k Italiji, je postalo jasno, da ie perspektiva imenovanja guvernerja dolga, če ni sploh odpadla. Zaradj nespoštovanja mednarodnih obveznosti in mirovne pogodbe, ki jih ta določa, je postalo jasno, da anglo-ameriškemu imperializmu ne gre za uresničenje tržaškega ozemlja, ki se je kasneje tudi pokazalo, ampak da imajo določene namene, k; naj bi realizirali v primernih okoliščinah, v primernem času. Medtem so Trst izrabljali v svoje politične namene: podpihovali nacionalistične strasti italijanske buržoazije in njenih rezerv v vrstah italijanskega naroda s ci-ljem preprečiti vsak sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Hkrati pa so zasadili svoje imperialistične kremplje na vse ključne pozicije gospodarstva v Trstu in v Italiji. Z ozirom na to je naša Partija usmerila svoje delo na daljšo perspektivo glede na rešitev vprašanja Tržaškega ozemlja. Da se mobilizirajo vse produktivne sile v okrožju, za nagli dvig gospodarskega in kulturnega življenja, je bilo nujno, da se izdela neki načrt dela, da se uvede v gospodarstvo načrtnost. Medtem so nastopile nove težave, zlasti finanč- nega, značaja, ki jih je morala rešiti ljudska oblast. Italijanska vlada, ki bi morala oskrbovati naš teritorij z valuto in drugimi potrebnimi finančnimi sredstvi, ni izrši-la svojih obveznosti. Seveda samo napram naši coni. Po drugi strani so anglo-ameriški imperialisti preko svojih zastopnikov v Trstu vse storili, da bi preprečili gospodarsko povezavo obeh con, svobodno izmenjavo dobrin, kar bi vsekakor ugodno vplivalo na hiter gospodarski dvig našega okrožja. Zahvaljujoč se pomoči FLRJ so naše množice pod vodstvom KP rešile vsa vprašanja gospodarskega in finančnega značaja s tem, da so začele uvajati načrtnost v gospodarstvo. Ljudska oblast ie toliko laže začela z načrtnim gospodarstvom, ker je: 1. imela precej močan oblastni sektor gospodarstva; 2. ker je kontrolirala vso proizvodnjo, določala cene in držala v rokah zunanjo trgovino; 3. ker je kontrolirala vso trgovino na debelo in preko zadrug in komunalnih podjetij nad 90 odst. trgovine na drobno; 4. ker je edino preko oblasti dobivala industrija surovine tako, da je oblast odločala kvantiteto in vrsto proizvodnje; 5. ker jo je podpirala ogromna večina delavskega ljudstva v borbi proti kapitalističnim elementom. V zaves.t večine delovnih ljudi, ne oziraje se na narodnost, je prodrlo prepričanje, da delajo zase in da bodo sadove lastnega dela uživali sami; 6. ker je imela v rokah finančna sredstva. Vsled teh okolnosti je lahko ..pristopila k načrtovanju ter zajela celotno gospodarstvo. Vsaka drugačna pot bi bila nepravilna. In res se je v kratkem pokazalo, ^ia je bila gospodarska linija pravilna in da je vodstvo pravilno ocenilo položaj ter objektivne in subjektivne možnosti. Kot že rečeno je zaradi bila v glavnem posledica slabe letine 1947, se je popravila že v prvem polletju. Nakar se je začelo gospodarstvo vsestransko razvijati, tako da je začela že v drugem polletju občutno primanjkovati zlasti strokovna delovna sila. Izredno dobra letina 1948, dobra odkupna mreža in plasiranje produktov, u-godne cene so poživile tržišče in dvignile našega kmeta. Hkrati je rastlo število delavcev v tovarnah, nova gradbena dela so vedno bolj pritegovala delavce, boljša ureditev preskrbe za delavce, uvedba vezanih cen, večje število industrijskih artiklov v svobodni prodaji na eni strani, po drugi prihajanje vedno večjih kontingentov industrijskega blaga in življenjskih potrebščin iz Jugoslavije, prepoved izvoza vsakih količin blaga v Trst brez posebnega dovoljenja - vse to je poživilo gospodarstvo in dvignilo življenjski standard na tako višino, kakršnega še ni bilo v istrskem okrožju. Nadalnji ukrepi; u-vedba proste prodaje kruha in drugih artiklov široke potrošnje so nadaljnji uspehi ljudske oblasti in dokaz njene pravilne poti. Kot že prej rečeno je naša partija pravilno ocenila položaj, objek. tivnih možnosti in sposobnost; ter dala iniciativo, da se organizira zadružništvo na širši osnovi in na naprednejših načelih. V zimi 1947 do 1948 se je vršila reorganizacija okrajnih nabavno-prodajnih zadrug ter postavile samostojne kmečke nabavno-prodajne zadruge skoro v vsakem KLO. Te kmečke nabavno-prodajne zadruge so že v prvem letu pokazale svojo sposobnost, zlasti pri odkupih, če tudi je bila letina izredno dobra zato količina blaga izredna velika, so zadruge ob pomoči podjetja «Fruktus» sijajno izvedle svoje naloge odkupa in prodaje. Da se zagotovi kader za tako število novih zadrug (30) so se vršili štirimesečni tečaji v Portorožu povišanje obrokov na živilske nakaznice ter zagotovitev vseh življenjskih potrebščin po nižjih e-notnih cenah je znatno dvignilo standard delavcev in nameščencev. Nadalje je ljudska oblast posvečala posebno pozornost utrditvi ju-golire, kar je bila ena izmed glavnih in najtežjih vprašanj, ker se to ne da rešiti z administrativnimi ukrepi. Vprašanje utrditve jugolire je postalo vprašanje utrditve ljudske oblasti. Na tem področju je bil sovražnik najbolj aktiven in hi šte-dil sredstev, da bi nas oškodoval. V ta namen je ljudska oblast poleg ukrepov proti špekulaciji pod-vzela dovolj učinkovite ukrepe, da utrdi jugoliro. Zato se imamo zahvaliti predvsem vladi FLRJ, ki je preko VUJA-e zagotovila zadostno količino blaga za tržišče tega teritorija, ki je zadostilo vsem potrebam prebivalstva. Gre tu za osnovne potrebščine, kajti mi ne skrivamo, da danes ljudska oblast še ni v stanju nuditi prebivalstvu vseh potrebščin. Vendar pa ti artikli in potrebščine prihajajo v vedno večji količini na trg in je tudi izbira vedno boljša. Ti ukrepi gospodarskega značaja in oni u-pravnega pri omejevanju špekulacije so omogočili, da se je dvignilo zaupanje ljudskih množic v jugoliro. Lahko trdimo, da je ljudska o-blast pod vodstvom delavskega razreda in njegove avantgarde uspešno završila gospodarski program za leto 1948 in s tem dejansko spremenila stanje v Istrskem okrožju. Qb koncu 1948. leta je okrožna skupščina sprejela nov gospodarski načrt za leto 1949., ki se izvaja. Osnovne karakteristike tega programa so sledeče: dvigniti proizvodnjo vseh panog našega gospodarstva v okviru obstoječih možnosti maksimalno mogoče. Na področju povečati delavnost pri čemer imajo prednost (prioriteto) one zgradbe, ki služijo za reprodukcijo; POGLED NA DVORANO MED POROČILOM TOV. BELTRAMA. politične perspektive, da se imenovanje guvernerja zavlačuje, da je treba računati na dolgo perspektivo dokončne rešitve STO-ja, da je pravilna ocena, da Anglo-ameri-kanci nočejo spoštovati mirovne pogodbe je bilo nujno treba stopiti na pot odločnejših posegov v strukturo gospodarstva. Na zasedanju okrožnega ljudskega odbora v jeseni 1947. beremo v poročilu IO naslednje: «........... s podpisom mirovne pogodbe z Italijo je STO izvršeno dejstvo. Ni to rešitev, ki smo jo želeli. Mi se smo odločno borili za pravilno in pravično rešitev. Vendar smo na ljubo miru sprejeli tudi to odločitev, ker smo pravtako odločni v borbi za mir, kot smo prej bili proti fašizmu in okupatorju...« in dalje «... To svoje stališče dosledno izvajamo v praksi, spoštujemo določbe mirovne pogodbe in vlagamo vse sile v to, da se mirovna pogodba dejansko uresniči. . . .» V istem referatu je nadalje rečeno « . . .anglo-ameriški imperialisti sabotirajo imenovanje guvernerja«. To je bilo že pred dvemi leti. V istem poročilu je zaradi takega stališča anglo-ameriških imperialistov rečeno sledeče: «Po gornjih ocenitvah jasno izhaja, da je treba delati z daljšo perspektivo. Potrebno je pripraviti načrt dela za prihodnje leto (1948), ki naj vsebuje vse panoge gospodarske aktivnosti v okrožju. Gospodarski načrt, ki naj predvideva dograditev, obnovitve in izgradnje določenega števila zgradb in hiš, zgraditev novih in popravilo starih cest, posetev večje površine zemlje kot običajno, izboljšanje upravnega a-parata obnovitev šol ter dobesedno odpraviti še zadnje ostanke ne-pismenos-ti ....» in dalje «.... na to bazo postavljeno gospodarstvo bo o-mogočiio pravilno uporabo delavne sile in produkcijskih sredstev, kakor tudi odpravo vsake špekulacije in črne borze, ki jo bomo preganjal; z vsemi sredstvi. Tako se bo tudi naš finančni proračun, ki je pasiven, izboljšal in spravil na realnejšo podlago .. .» Te naloge in to linijo je osvojila okrožna skupščina in na podlagi tega sklepa se je pripravil prvi gospodarski program istrskega okrožja za leto 1948 v decembru 1947. 2e v prvem polletju so se pokazali pozitivni rezultati nove gospodarske politike. Precej težka gospodarska situacija v vprašanju preskrbe prebivalstva, v oskrbova-nju tovarn s surovinami, kar je in Piranu. Iz vseh krajevnih ljudskih odborov so se mladi zadrugami udeležili v določenem številu tečaja, ki je skupno usposobil 153 tečajnikov vseh norodnosti v štirih tečajih. Tako so nove zadruge dobile nov kader z osnovnimi pojmi o poslovanju zadrug. Cilji in nameni prvega gospodarskega programa Istrskega okrožja za leto 1948 so bili v glavnem sledeči: zaktivizirati vso industrijo in obrtništvo, zagotoviti potrebne surovine ter dvigniti produkcijo, zagotoviti potrebne kredite za investicije obnovo, poživiti gradbeno delavnost, odpreti nova uela, obnoviti čimveč stanovanjskih in' gospodarskih poslopij; uvesti kontrolo nad izvozom in uvozom obnoviti in urediti turizem; v daljših in krajših tečajih vzgojiti kader za potreoe uprave in gospodarstva; urediti ribarstvo; zaposliti vso delovno silo; dvigniti življenj ski standard delovnemu človeku; utrditi jugoliro; razširiti mreže zadrug. Teh nalog se je oblast lotila z vso odločnostjo. Zahvaljujoč se požrtvovalnosti našega ljudstva in organov oblasti, ki so pod vodstvom KP dejansko dali od sebe vse sile, da se program izvede, beležimo v letu 1948 preokret v vsem našem upravnem, političnem in gospodarskem delovanju. Kakšni so bili konkretni rezultati teh naporov? 2e v prvem polletju je uspelo rešiti vsaj osnovna vprašanja oskrbe vseh panog industrije, kmetijstva in obrtništva s surovinami in z drugimi sredstvi. Prav tako so se odpirala nova gradbišča, ki so zajemala vedno večje število gradbenih delavcev. Da se omogoči poživitev gradbenega delovanja je bila predvidena v proračunu postavka za investicije za leto 1948 v višini nad 350.000.000 lir. Ta poživitev dela je ob koncu 1948 leta že totalno zaposlila vso delovno silo, medtem ko je že primanjkovala zlasti strokovna delovna sila Ni dvoma, da se je taka politika dviganja gospodarstva morala nuj-P.°,. odražati na splošnem dvigu Življenjskega standarda. Vzpored« no z dvigom življenjskih pogojev m!?3 človeka, ki inva ob koncu 1948 znatne olajšave in izbolj-sanje je ljudska oblast z vrsto administrativnih ukrepov, omejevala špekulacijo in profite, ali z drugi-mi besedami kapitalistične elemen-}e j51?« S°1 progresivni davek na do-?? .f ,•. vezane cene. diferenciranje živilskih nakaznic itd. Po eni strani to, po drugi strani pa znatno elektrifikacija vasi večje investicije za obnovo turizma; ustanavljanje komunalnih podjetij; večja pomoč zadružništvu, zlasti zadrugam višjega tipa, graditev zadružnih domov; dokončati obnovo. Ce primerjamo gospodarski program iz leta 1948 z onim 1949. vidimo razliko. Recimo: ribja industrija mora izdelati v tekočem letu nad šestkrat toliko sardin v olju v primeru s proizvodnjo 1948. leta. Filetov v olju enako količino kot prejšnje leto. Isto razmerje velja za ostale produkte, ki se izdelujejo v teh tovarnah. Statistike dokazujejo, da so bile te postavke realne in bo plan izvršen. Več ali manj velja to tudi za ostale panoge industrije. Isto razmerje velja tudi Za investicijska dela. V letu 1947. so investicije znašale za večje objekte 12.000.000 din. Tu niso všteta manjša dela: adaptacije, itd. Po dosedanjih rezultatih bo tudi ta plan v teku tega leta izvršen. Enako razmerje imamo seveda pri zaposlitvi gradbenih delavcev, medlem ko je lansko leto bilo zaposlenih v gradbeni stroki 300 delavcev je letos zaposlenih 1.550 in to število stalno narašča. Pri teh niso štete gradnje zadružnih domov, ki se gradijo v glavnem s prostovoljno delovno silo na 18 mestih. Obnovitvene zadruge morajo obnoviti ali novo sezidati nad 50 hiš. Prav tako so bili doseženi na področju turizma, elektrifikacije vasi, zlasti pri ustanavljanju komunikalnih podjetjih vidni rezultati. Pri dviganju življenjskega standarda beležimo sledečo pozitivno razliko. Medtem ko so dobivali težki delavci v letu 1948. blaga za 2370 kalorij dobivajo letos 2667; porast pri srednjih delavcih pa od 1783 na 1877. Poleg tega uživajo delavci pri preskrbi določene prednosti pri razdeljevanju raznih življenjskih potrebščin po nižjih enotnih cenah. Poleg vseh težav, nepravilnosti, napak, ki jih je cela vrsta v poslovanju bodisi pri preskrbi, bodisi pri organizaciji dela, je treba vendar priznati, da smo dosegli lepe uspehe. S tem pa še nočemo reči, da bi ne lahko dosegli večjih, če bi se odpravile napake in uvedel sistem v poslovanje in v produk-cijb ter dvignila zavest odgovornih in uvedla strožja disciplina na uelu m boljši odnos do dela. Navesti je treba, da se je v tem letu izvršila zamenjava jugolire z dinarjem. Ta ukrep i« s-nn Dozi- (Nadetijevanje na s, strani) Naj živi KP STO-j a, čuvar pridobitev narodno osvobodilne borbe Poročilo tov. BELTRAMA o delu Partije v Istrskem okrožju (Nadaljevanje s 3. strani.) tivno odmeval med množicami in je seveda dejansko pozitiven. Razen tega, da so ljudje dobili denar, ki ima mednarodno priznano vrednost se v našem poslovanju z denarjem in blagom ni ničesar spremenilo. Vsa gospodarska politika, ki jo vodi ljudska oblast na tem teritoriju, zahteva in predpostavlja naj-iirše mobilizacije delovni: jjudj ter vseh produkcijskih sredstev. Ne sa-mo to, ampak teži za razvijanjem produkcijskih sredstev in vseh možnosti, ki jih nudi gospodarstvo tega okrožja. Ustvariti hoče delovnim ljudem lepše življenje in gotovo bodočnost. Dvigniti hoče prebivalstvo te cone na višjo kulturno stopnjo in zato tudi ustvarja materialne pogoje. Toliko višje je poslanstvo te oblasti, ki jo vodi delavski razred in njegova avantgarda, ker tu žive ljudje treh na- rodnosti in je vprašanje sožitja med temi narodnostmi lahko uredila samo taka oblast, ki preprečuje, da škodljivi elementi hujskajo na razdor med njimi, na sovraštvo. Ljudje, ki vztrajajo na teh rasnih pozicijah šovinizma in na-cionalizna, te oblast po zakonu preganja in s tem briše one temelje, na katerih gradi buržoazija načrte svoje osvajalne politike. To lahko stori samo revolucionarna oblast v rokah delovnega ljudstva. Klevete kominformisticnega tiska Ce primerjamo našo stvarnost z ono, kakršno so predstavili po tisku in propagandi kominlormi-sti iz Trsta, potem vidimo, da sta to dve različni coni. Stvarnost dokazuje, da je tu na oblasti delovno ljudstvo in da ono pod vodstvom zavestnega faktorja — KP usmerja in vodi gospodarstvo in kulturno dejavnost po poti napredka in da utvarja novo lepše življenje. Dejstva govore, da žive tu svobodne popolnoma enakopravne narodnosti, da pa se delavski razred poslužuje svoje oblasti, da s silo in nasiljem, če je treba zatira in zatre svojega stoletnega zatiralca in eksploatatorja, kolikor se sme trditi, da vlada pri nas »teror«, se lahko govori samo v tem smislu in če se o tem nasilju govori potem se tudi mi strinjamo, namreč da delavski razred na oblasti preprečuje špekulantom, izkoriščevalcem in zatiralcem, da bi se ponovno dokopali do oblasti in s tem iztrgali iz rok delavskemu razredu glavno pridobitev narodno osvobodilne borbe — oblast. Našo resnico pa so kominforml-stični tisk in kominformisti v Trstu in Italiji potvorili. Oni zavestno klevetajo našo c< no in n •> 1 z namenom, da opravičijo lastni oportunizem m u ,.j . .. kontrarevolucionarne namene. Ko govorimo o rezultatih na področju našega gospodarstva in kulture, skratka o utrjevanju ljudske oblasti, moramo ugotoviti, zakaj je bilo mogoče io doseči. Odgovor na to vprašanje stoji v samem karakterju oblasti. Ta oblast je ljudska volja, je delovno ljudstvo samo, ki ga vodi delavski razred in njegova avantgarda. Naravno da je odnos do take oblasti drugačen. da delovni ljudje vlagajo prostovoljno ogromne napore za utrditev in zgraditev osnoy resnično demokratični oblasti, ki so pogoji njene utrditve. Hkrati razvijajo vse sposobnosti in tekmujejo za Sina* večji efekt dela, za dvig produktivnosti dela. Tov. Tito pravi: «0-svobodilna borba narodov Jugoslavije vsebuje elemente ne samo borbe za izgon okupatorja ampak elemente socialne osvoboditve, t. j. socialistične revolucije»... «samo pozvati ljudstvo v borbo proti okupatorju, ne da bi mu dali khrati razumeti, da bomo s tako borbo obenem dosegli nekaj novega, mnogo boljšega, da se staro ne bo več povrnilo — na ta način bi ne bilo mogoče pridobiti vseh narodov za to borbo, niti bi ne mogli tako širokih ljudskih množic zainteresirati zanjo in tudi vzdržati ne bi mogli v njej do konca t. J. zmagati. (Josip Broz - Tito - Graditev nove Jugoslavije, knjiga druga, stran 175). Na drugem mestu beremo, «da je organiziranje ljudske oblasti, to se pravj oblasti delovnega ljudstva pod vodstvom delovnega razreda, revolucionarna politična vsebina naše NOB. tisti moment, ki določa socialistično vsebino naše ljudske revolucije* (Moša Pijade - V. kongres KPJ, stran 493). Tudi na področju Istrskega okrožja se je vršil boj za narodno in socialno osvoboditev. Tudi na tem področju, kot na ostalem področju bivše Julijske krajine so se v teku NOB postavljali NOO in leta 1944 so se na osvobojenem in na polosvoboje-nem ozemlju in celo v samih okupatorjevih postojankah vršile prve. tajne, resnično demokratične volitve v krajevne, okrajne in okrožne NOO. Torej postavljali so se temelji novi revolucionarni oblasti, kot element socialistične revolucije. Naravno je, da bi brez istočasnega postavljanja novih organov oblasti ob splošni borbi proti okupatorju in njegovim hlapcem ne bi bilo mogoče po zmagi obdržati oblasti. O tem je govoril Lcnut «...Ce bi ljudska ustvarjalno sil« revolucionarnih razredov ne ustvarila sovjetov, bi bila proletarska revolucija v Rusiji brezupna stvar, kajti s starim aparatom bi proletariat ne-dvemno ne mogel obdržati oblasti, novega aparata pa ni mogoče ustvariti naenkrat«. (V. 1. Lenin - Ali bodo boljševiki vzdržali državno o-blast?). Od takratnih NOO ne poznamo nobenih umikov, ampak stalen razvoj teh organov oblasti ki sc izpolnjujejo vzporedno s potrebami ljudskega gospodarstva. Politična osnova te oblasti je pa široka fronta demokratičnih delovnih ljudi. ki jih povezuje SIAU. Program SIAU je nenehno utrjevanje zveze med delavci in kmeti, med mestom in deželo konkretno nas med Slovenci, Italijani in Hrvati. Ta program se uresničuje v vsakodnevni borbi z ostanki strmoglavljenega razreda kapitalistov in veleposestnikov. Ta borba delovnih ljudi pri nas se razvija, ona dobiva nove oblike borbe proti sovražniku. ki preži na ljudsko oblast s težnjo dokopali se do izgubljenih pozicij. Forme borbe sovražnih elementov so različne in prihajajo od podkupovanja in zastraševanja prejšnjih kolonov vse do sabotažnih dejanj in odkritih nastopov proti vsemu kar je ustvarilo in stvarja ljudstvo in končno do organiziranih Kriminalnih Rajanj kot nam priča zarota istrskega CLN. Med te forme spada tudi spekulacija vseh vrst, borba proti progresivnemu davku, proti gradnji za-družnih domov, proti zadrugam sploh in kmetijskim obdelovalnim posebej. Konkretno prj na? poleg o-inenjenega vrši reakcija žilavo borbo na področju delitve prebival-stva po nacionalnosti. Zabrisati hoče visoke razredne osnove ljudske oblasti češ, da je to «vsilJena »lo-vanska nacionalistična diktatura«. Da bi razbila prebivalstvo cone na dva tabora na osnovi nacionalno, »ti, mobilizira reakcija vsa sredstva Od podkupovanja do zastraševanja, ter skuša1 držati v šahu vse one elemente, ki še niso pretrgali s preteklostjo in k; zaradi svoje zaostalosti nasedajo reakciji, ki jih straši z Italijo. S to parolo, na žalost še uspeva pasivizirati neki del prebivalstva deloma zato, ker nima poguma, da bi odločno Pretrgalo s predsodkj in preteklostjo, deloma ker naša Partija že ni izvršila svoje vzgojne naloge med tem elementom. Tem ljudem, ki zaradi zaostalosti, v katero jo je pahnila fevdalna in buržoazna gosposka skupaj z reakcionarnim klerom nima dovolj trdne hrbtenice in poguma, da bi pretrgala z njo, je treba jasno povedati, da naj nikar ne nasedajo reakciji, ker se sanje te ne bodo uresničile — da pa je odvisno tudi od njih, zato morajo angažirati vse svoje sile v borb, proti tem ostankom fevdalno reakcionarne gosposke. Sčuvanje italijanskega reakcionarnega tiska in seveda v zadnjem letu kominformističnega v Trstu in Istrski OLO (skupščina) Izvršilni OLO Okrajnj LO (skupščina) Koper Izvršilni KLO Koper Okrajni LO Buje Izvršilni OLO Buje Vsi KLOji okraja Koper Vsi odborniki KLO v okraju Buje Italiji in konkretna organizacija kriminalnih dejanj, ki jih je reakcija organizirala iz Trsta v naši coni, imajo namen spodkopati u-gled ljudske oblasti in zlasti Jugoslovanske armade v svetu. Proglašati se za čuvarje «Italijanstva Istre« je smešna in bedasta ironija. Ni treba posebej govoriti, da italijanskega elementa na tem teritoriju ni treba nikomur čuvati niti skrbeti zanj, kajti očuvano in preskrbljeno je od tistega momenta, ko je delovno ljudstvo prevzelo oblast v svoje roke. Kje naj išče večje garancije, kot jo ima vsaka narodnost na tem področju v organih ljudske oblasti, v tisti oblasti, katere tvorec je delovno ljudstvo vseh treh narodnosti? Poglejmo kako je zastopana vsa-ka_ narodnost v odlokodajnih in izvršilnih organih oblasti od okrožnega do krajevnega LO. Narodni Sestav Istrskega okrožnega ljudskega odbora in predstavnikih organov: Slovenci Italijan; Hrvati 65 10 61 7 166 41 8 32 4 13 5 57 61 41 4 38 6 149 Kot je razvidno iz priložene tabele so vse tri narodnosti, yeč ali manj točno, proporcionalno zastopane. Torej ima italijansk; živelj na področju Istrskega okrožja svoje zastopnike V ljudski oblasti in ne potrebuje drugih. V kolikor smatrajo reakcionarni šovinističn; in iredentistični elementi ter Vidali-jevi, da ti zastopniki niso njihovi predstavniki, ki se s tem strinjamo, kajti dejansko niso, ampak obratno oni zastopajo v vseh predstavnikih in izvršilnih organih interese širokih plasti delovnega ljudstva in ne ostankov buržoazije in zatiralcev. V Istrskem okrožju je izgrajena oblast po načelih enotnosti oblasti to se pravi, da je v njej združena zakonodajna izvršilna in sodna oblast. Dalje so vsi predstavniki voljeni in odgovarjajo za svoje delo volivcem, ki jih lahko vsak čas odpokličejo, če ne izpolnjujejo svoje dolžnosti. Torej alj je mogoče trditi, da je to oblast ((nacionalistične klike«, ki vrši «teror» nad komunisti in ((preganja Italijane«. Da to govori in piše imperialistična reakcija, se ne čudimo, da pa to govorijo oni, ki se proglašajo za dosledne marksiste in internaciorjaliste in sicer potem, ko so ved let do neba hvalili to in tako oblast (in to je bilo pravilno!), tega ne moremo razumeti in upravičeno trdimo, da so za tem špekulacije in nepošteni nameni. Al; morejo komunisti proglašati laž za resnico? Ne, ne morejo in ne smejo. Od Marxa do Lenina komunisti so vedno proglašali in proglašajo, da je praksa merilo za resnico. — Kominformisti so pogazilj to načelo marksizma. Zadružništvo Takoj po osvoboditvi so se organizirale nabavno-prodajne zadruge najprvo v okrajnem merilu. Kasneje se je mreža kmetijskih zadrug razširila tako, da jih danes imamo v vsakem KLOu, Naravno je, da ni šlo za navadno obnavljanje pred fašizmom obstoječih zadrug niti se niso snovale na istih principih. V novih pogojih, v pogojih ljudske oblasti ima zadružništvo popolnoma drugačno vlogo, dnigačno perspektivo, kot jo ima v kapitalistični državi, kjer je «zadruga kolektivna kapitalistična ustanova« (Lenin) podvržena vsem kapitalističnim zakonom. Naloga kmetijskega zadružništva V novih pogojih je preobrazba kmetijstva, osvoboditi delovnega kmeta odvisnosti od kulaka, od Izkoriščanja sploh, buditi na vas; zavest skupnosti, dvigniti kmetijsko proizvodnjo z mehanizacijo in modernim obolevanjem zemlje ter ustvarjati novega človeka na vasi: kmeta—zadružnika. Povezati kmetijsko produkcijo s planskim gospodarstvom. Razvoj kmetijskega zadružništva na vasi (in o tem bomo govorili v glavnem, ker daleč najvažnejše) v našem okrožju gre v smeri socialistične preobrazbe kmetijstva, v smeri graditve socializma na vasi. Iz nižjih oblik zadrug nastajajo na popolnoma prostovoljni bazi višji tipi proizvajalne zadruge. Delovni kmetje po vaseh spoznavajo na podlagi lastnih izkušenj, da je mogoče razviti gospodarstvo in kmetijstvo ter osvoboditi delovnega kmeta samo v kolektivnem obdelovanju zemlje z modernizacijo in mehanizacijo kmetijstva. «Teme!jna organizacijska oblika naših delovnih kmetov na pot; k socialistični preobrazbi kmetijstva je kmetijsko zadružništvo«. (Kardelj -V. kongres). Vzporedno z uvajanjem načrtovanja v gospodarstvo se je nujno morala razširiti tudi mreža zadrug in sicej; kmetijsko-nabavno-prodajnih zadrug kot tud; obrtniških in kon-sumnih ribiških, itd., ki so zajele ves odkup trgovine na drobno po vaseh in večji del tudi po mestih, medtem ko je Zadružna poslovna zvpzft oskrbovala zadruge s kmetijskimi in deloma tudi z drugimi industrijskimi proizvodi. Ljudska oblast je zadružništvu nudila neke prednosti bodisi s krediti, ker je sama krila večji procent obresti. Z mrežo kmečko-nabavno-prodajnih zadrug in podružnic teh je bil izločen špekulativni trgovski element na vasi In v glavnem tudi v mestih. Toda naša Partija ni mogla in se ni smela zadovoljiti samo z nižjo obliko zadrug. Zaradi silnega razvoja teh zadrug in vrsto drugih obrtniških, ribiških, konsum-nih zadrug, ki so se med tem časom organizirale v okrožju se je Partija odločila, da razvije zadruge tudi višjih tipov, zlasti na področju kmetijstva. Ona je vzgajala in učila delovne kmete o prednostih kolektivne obdelave zemlje in je pri tem imela uspeh. Prva obdelovalna zadruga Puče. ki »e Je organizirala januarja 1947 je z vztrajnim in požrtvovalnim delom svojih članov razvijala svojo zadrugo tako, da so se po njenem zgledu ob koncu leta 1948, formirale nove in sicer 9 po številu. Danes imamo množično gibanje delovnih kmetov, ki vstopajo v zadruge prostovoljno. Ne samo število zadrug, ampak tudi število gospodarstev, ki se vključuje v te zadruge je vedno večje. Iz prvotne zadruge, kj je vključevala 24 gospodarstev in se kasneje dvignila na 44, se danes formirajo nove obdelovalne zadruge z do 50—60 gospodarstvi. Obstajajo primeri ko cela vas kompaktno vstopa v zadrugo. Nadalje se okrog zadružnih domov mobilizirajo vsi delovni ljudje v vasi, ki si grade svoj kultur ni in gospodarski center, kar pred stavlja silno važen faktor za vzgojo naših delovnih ljudi na vasi. Napačno bi bilo misliti, da je naše zadružništvo brez naoak, da vsi gre brez težav, avtomatično. H vodstvo zadrug tudi Zadružna po slovna zveza posluje brez napak, da je naša Partija vse storila za odpravo teh nepravilnosti, itd. Nepravilnosti so in večkrat tudi težjega značaja. Se ni urejeno vprašanje kreditov; nadalje obstaja sektaški odnos nekaterih vodstev do pritegovanja novih članov v zadruge. Ti voditelji so mnenja, da morajo biti v obdelovalni zadrug; samo izbrani ljudje z visoko zavestjo itd., in da ne gre mešat; te z onimi, ki bi sicer rad; vstopili, ki pa, kdo ve iz kakšnih vzrokov, ne uživajo simpatije nekaterih vodstev obdelovalnih zadrug. Nadalje: vprašanje zadružnih kadrov se ne rešuje sistematično, ni še urejena sistematizacija, nepravilno se izkoriščajo stroji. V tem oziru mora naša Partija spričo tolikih iniciativ posvetiti večjo pozornost zadružništvu. Preprečiti je treba, da bi se zaradi ozkega sektaškega odnosa ali nepravilnega gledanja nekaterih vodstev zadrug preprečevalo vstopanje novih zadružnikov v obdelovalne zadruge. Da se budno pazi, da imajo te zadruge materialno bazo za obstoj tako. da lahko vzdržijo pritisk vseh njenih sovražnikov. Nadalje je treba razširiti in pospešiti mehanizacijo zadrug, to je kmetijstva s tem, da se zberejo in popravijo vsi obstoječi kmetijski stroji ter da se novi nabavijo. Da se uvede v zadruge sistem planskega gospodarstva in da jih tudi oblast vključuje v svoj plan. Da se poskrbi za vzgojo kadrov, ki bodo sposobni voditi administracijo in zadruge, ter da se pazi na politično in kulturno vzgojo zadružnikov. Kmetijsko zadružništvo ima svojega smrtnega sovražnika v vaškem bogatašu. Spopad med tem in zadrugo je neizogiben in bo toliko manjši in lažji v kolikor bomo neprestano vodili politično borbo za izolacijo kulaka na vasi in mu z raznimi administrativnimi ukrepi omejevali akumulacijo s katero drži v rokah zlasti malega in vpliva na srednjega kmeta. Kulaški element na vasi je v glavnem sovražno razpoložen do ljudske oblasti ter sovraži vse, kar je napredno, ljudsko. Utrjevanje naših zadrug, zlasti kmetijskih višjega tipa, zaostruje borbo med delovnim kmetom in vaškim mogotcem. To je naravno in nujno. Naše partijske organizacije imajo poglavitno nalogo v pravilnem usmerjevanju te borbe. Zlasti je važno vprašanje srednjega kmeta, ki ga je treba pritegniti v zadrugo in ne kot se dogaja po nekod, da se ga pušča ob strani in odbija ter v časih celo istoveti z bogatim kmetom. Ce bi obdelovalne zadruge povezova- le samo malega kmeta ne bi imele sploh pogojev za obstoj, zlasti pri nas, kjer imajo mali kmetje kvečjemu po par hektarjev zemlje. Pritegovanje srednjega kmeta v obdelovalno zadrugo je pogoj obstoja in razvoja teh zadrug. Zato je treba pri organiziranju teh paziti kakšen je sestav zadruge in kakšni so materialni pogoji. Končno imajo prav tako srednji kmetje ves interes. da se povežejo v te vrste zadruge, k; jim garantirajo uspeh v gospodarstvu, večji donos in sigur-nejšo bodočnost. Hkrati Se otresejo vpliva in odvisnosti od vaških mogotcev, ki izrabljajo svojo gospodarsko nadmoč za izkoriščanje malega in srednjega kmeta. Ko se danes v večini vaših pripravlja na ustanovitev kmetijskih obdelovalnih zadrug in je pristop masoven in popolnoma prostovoljen Je važno imeti jasno perspektivo in pravilno izvajati politično linijo po tem vprašanju zlasti še, ko predstavljajo te vrste zadrugp revolucijo v naši vasi, preobrazbo kmetij, stva in ustvarjanje r.ovih odnosov v kmetijski proizvodnji — novih ljudi na vasi. Sovražnik ne bo zapustil bojišča, on bo skušal tudi znotraj samih zadrug rušiti enotnost, vnašati malodušje lomiti zadružno disciplino. Proti takim pojavom se je treba najodločnejše boriti ter z Intenzivnim političnim in kulturnim de. lom čimprej usposobiti zadrugarje same, da se bodo lahko učinkovito borili proti vsem sovražnikom. Govorili smo predvsem o višjem tipu kmetijskih zadrug. Toda nepravilno bi bilo obračati pozornost samo r.a te vrste zadrug ter preiti na formiranja samo teh tipov.. Potrebno je, da razvijamo tudi nižje tipe zadrug, organiziramo pri kmetijskih zadrugah odseke za vse one veje kmetijske proizvodnje kot so: živinoreja, čebelarstvo svllo- gojstvo, obrtne delavnice, itd. zlasti zadružne ekonomije, kar se pri nas preveč zanemarja. Brez te široke aktivnosti bomo težko vzgojili kader in dvignili kolektivno zavest delovnih kmetov, ki mora na lastnih izkušnjah spoznati prednosti zadružnega gospodarstva. Vsaka lahkomiselnost v tem pogledu lahko rodi nepopravljivo škodo. Naša Partija in članstvo mora vedeti, da je to vprašanje najbolj komplicirano in najtežje in da bo šel proces razvijanja zadrug v najtrši borbi z vaškim špekulantom, v borbi proti zaostalosti, reakcionarnemu kloru itd. Je po drugi strani, najveličastnejše delo naše Partije, ker odpravlja izgoriščanje človeka po človeku na vasi. Sindikati Kot je znano so za Partijo najvažnejša masovna organizacija sindikati, ki povezujejo najširše delavske množice z avantgardo delav-skega razreda. Na teritoriju STO-ja imajo sindikati različno funcijo v dveh conah. To je razumljivo, ker je značaj oblasti in nosilec oblasti v dveh conah različen. V coni A: neomejeno gospodarstvo kapitalizma, brezmejno izkoriščanje, neenakopravnost, delavski razred skoro brez vsakih pravic. Delavski razred ustvarja profite kapitalistom, bur-žoaziji in je prisiljen da vodi neprestano borbo z buržoazijo za svoj obstandk. Rezerva de-settisočev brezposelnih, ki jo kapitalisti drže kot svoj adut pri izvajanju pritiska na ostale. Večni strah pred bodočnostjo, pred jutrišnjim dnem. V coni B na oblasti ljudstvo, ki se svoje oblasti poslužuje, da zatira in zatre razred izkoriščevalcev. Vrednost ki jo s svojini delom ustvarja delavski razred postaja, vsled že omenjenih možnosti, omejevanje kapitalističnih elementov vedno bolj last skupnosti in se kom kretno izraža pri stalr.em dviganju življenjskega standarda. Zagotovljene demokratične svoboščine, delovni človek postaja zavestni gr a ditelj boljšega življenja. Naravno je, da morajo pri nas ES vršiti v obeh conah različno, ver.' dar v bistvu revolucionarno vlogo. Po eni strani borbo za pravice delavcev za večji kos kruha, za poli tizacijo delovnih množic, ki se v vsa kodnevnl praksi same prepričujejo in preizkušajo v pravilnosti partij ske linije ter se pripravljajo r.a odločujoč korak prevzema oblasti. Po drugi strani v našem okrožju more delavski razred, ki je že izvojeval oblast, utrditi to oblast ter jo oču vati pred vsemi sovražniki, ki pre. žijo nanjo, jo napadajo, jo z vsemi mogočimi sredstvi ovirajo v mirnem razvoju. To lahko stori, če si postavi čvrste temelje čvrsto gospodarsko podlago, ki bo sposobna zagarantirati dovolj kruha za vse ter postati odločujoč faktor v borbi s kapitalističnimi elementi, v borbi proti buržoazni miselnosti, v lastnih vrstah proti oportunizmu, korupciji, malodušju, brezperspektivnosti in podobni dediščini, ki jo je prevzel iz preteklosti. Moramo priznati, da so v tem pogledu ljudje na vodstvu ES precej grešili. Šablonsko so prenašali direktive, ki so bile sicer za Trst pravilne toda za naše razmere popolnoma zgrešene in nepravilno tolmačili linijo KP v tem vprašanju. Gre tu za leto 1947. in prvo polovico 1948. Tu moramo povedati, da kolikor ima resolucija IB v svojem mednarodnem pojavu kontrarevolucionarno vlogo, je pri nas storila edino koristno delo s tem, da smo se končno iznebili glavnih oportunistov y ES in v raznih organizacijah; kavarniških revolucionarjev, citatologov, klepetavih govorniških kritikastrov, kot tudi raznih prikritih neiskrenih zagriz-njenih socialpatriotov. Z odstranitvijo teh elementov iz ES v coni B je bila podana možnost, da se ozdravi sindikalna organizacija. Temeljit kritičen pregled dotedanjega dela v ES je odkril napake, novo vodstvo je dobilo nove smernice za delo v sindikatih v našem okrožju. Mislim, da ne smemo jnimo važnega dogodka v sindikalnem gibanju v STO-ju v zadnjem času, namreč, da se je po kriminalnem kontrarevolucionarnem postopanju ko-minformistov razbila organizacija ES po zaslugi Vidalijevih frakcio-našev, ki so si zadali za cilj najprvo razdvojiti organizacije na cone, nato preiti odločno na likvidacijo ES, kot razredne, revolucionarne organizacije delavskega razreda v Trstu. V ta namen se je vršil na hitro skrpucan v internacionalistič- ne fraze odet, ilegalni tako zvani ((Kongres enotnosti«, lansko poletje na iniciativo kominformistov. Samo budala lahko ocenjujejo politično zrelost delovnih množic, ko mislijo, da nam bodo dali piti tako ceneno goljufijo. Kakšen ie ta ((Kongres enotnosti?« Ervič ni bilo prisotne organizacije iz cone «B», nad 14.000 članov ni bilo zastopanih na tako imenovanem «korjgresu». Delegacijo iz cone «B», ki je prišla protestirat v imenu tukajšnjega članstva z 10.000 podpisi so nagnali, rekoč da bodo pometli s trockisti počenši z njihovo delegacijo. Kasneje so na pomoč poklicali CP, da je preprečila vstop na ((Kongres kmetijskih delavcev« 400 delegatom iz cone B. Torej kominformisti so zavestno in hote razbili sindikate ng teritoriju STO. Zaradi kriminalnega razbitja ES s strani vidalijevcev na dve področ- DELEGACIJA KMETIJSKE ZADRUGE (d. MAJ« IZ BUJ, ji ni nam preostalo črusegt^ da postavimo samostojn ^ vodstvo, dokler se razmere ne V menijo. . .indikain* Tudi danes ima nasa <. vei organizacija razne slabrcU«.^ no nosi posledice °P j . car.' linije od prej in se s teM^j jemlj« novih oblik omogočile izvajanja nalog -nc organizacije V pogoji« oblasti' MS* Predvsem se linija $ nepravilno izvaja in nas« ^ katom še ni povsem J.45™ jn«1: vlogo naj vršijo ES pn n * jamemo, da ,ah,f0 ^ da m lanK0,:i.Jseif kakšno naj bo delo s‘n ,rI1; # ganizacije, recimo v t0V,L)# rigoni«, ki je v flav"f1’ talistov, ali v podobnih P! > objektih, ali nai vrši lastnikom tovarne kot v i ^ Na to vprašanje ni voriti, če upoštevamo karakteristike naše strukture. V našem okrožju ^ pitalistov v pravem P001®; de. (v kolikor se eventualna šča možnost lastnikom Pr01‘%«f sredstev, da bo neke lirajo in izkoriščajo, je mo slaba kontrola uprav® ^ Jr nov oblasti) Vso proizvedi!, loča oblast, ona skrbi ona odkupi proizvodnjo, ne. regulira profit s P obdavčevanjem. Glavna a* ja gre v oblastno blaga.™ gre za kontrolirano š&Jcu. j ki ga načrtuje ljudska ° ‘ ( Ce ljudska oblast ,f°L[g& usmerja proizvodnjo, Je L«, I kem naloga ES. da po» se proizvodne naloge 1 ker bi vsaka sabotaža P11 -ji#: planskih nalog imela fa zJJ, znižanje produkcije in s * ji11 nosti preskrbe prebiva;5” ' j|p se odražalo pri življenj**® dardu delovnega lju(is (oV f Zato je naioga sindi** J nas: . .. 1) da neprestano ^ njuje naloge, ki se za!“” z f lavskemu razredu v , vodnjo ter da delavci je od dviga proizvodnje ^ p izboljšanje življenjskih Pus dviga blagostanja sploh, 2} da se borijo Pr,°*i.b!jdjetij> v upravi gospodarskih Kj, vpj gre za reševanje zlasti jff sanj, ki zadevajo nepo-£-rese delavnih množic. , oflO * da naši delavci dobijoV*e^ t€ je v tem momentu možh“' jpji delavci videli, da sindu za njih. V tem smislu sama razvijati iniciativ0 go omenjenih ciljev. #$3% Medtem pa nekatere ' ne ravnajo tako One * ” reševanju sporov, rJftn0 -d*" intriaanti zavestno in Zrtl&Jri ganižttajo v podjetju.*.,« 't da morajo sindikati ,ape')eLt ne smejo se pa pustih ^ nal«J Toda' to ni njihova iv.-vocivv Glavna haloga je skrb za delavce, za h j svetno delo med njih1': n fA Sindikati morajo st4 probleme neposredno z tulJ> V vsakodnevnem kont4*1 skrbeti. da se naloge V J« s nji izvršujejo ter fhrb «i lavce. Skrbeti za pruyl jevanje. uvajati nove -piij! j proizvodnje ter težiti zauVaj4 proizvodnih stroškov, u j sciplino na dflu. Samo z vztrajnim s'1)* v*1 delom med delavci b ne organizacije lahko ja5ti vprašanja proizvodnje ‘.(jiež*-4 tično in kulturno-pr°; ,^jJ.j la. V tem pogledu K' ^ gledu discipline V ttr mo še mnogo dela in 5 z v# vprašanja mora zavzeu nostjo tudi naša Partij ■ Ljudska oblast in na Ze prej smo omenili, da skuša reakcija prepričati svet, da v našem okrožju ni nacionalne svobode Poglejmo, kaj je resnice na tem in'kako je naša KP rešila to nad vse važno vprašanje v skladu z leninsko stalinskim načinom postavljanja nacionalnega vprašanja. Ljudska oblast uzakonjuje ;n brani tiste principe, za katere se je delovno ljudstvo borilo: 1. Vse tri narodnosti so po odloku enakopravne. 2. V vseh predstavniških telesih je uveljavljen princip proporcionalnosti. 3. Vsi trije jeziki: slovenski, italijanski in hrvaški so po odloku uradni in enakopravni. 4. Ljudska oblast garantira kulturni razvoj vsem narodnostim ter podpira svobodno napredno kulturo in ustvarja za njen razvoj tudi materialno osnovo 5. Na področju Istrskega okrožja je po odloku prepovedana rasna mržnja in nacionalna diskriminacija. To je z odlokom določeno. Kako je v praksi. Hkrati z obnovo slovenskega in hrvaškega šolstva je ljudska oblast skrbela za obnovo italijanskega šolstva. Medtem ko je fašistična Italija slovensko in hrvaško šolstvo popolnoma uničila in zatrla s tem, da je uvedla izključno italijanske šole. je fašisti-zirala tudi italijansko šolstvo. Naravno je, da je. morala ljudska oblast prvenstveno obnoviti slovensko in hrvaško šolstvo, kar še danes ni popolnoma rešeno. To se razume. kajt; reševanje takih nalog ni uradnlško-administrativna zadeva Se niso premagane posledice krutega in brez obzirnega raznarodovanja, ki ga je tod izvajala Italija, ali z drugimi besedami še ni vsa slovenska in hrvaška šolska mladina v svojih šolah. To vprašanje se rešuje z vzgojo in dviganjem nacionalne zavesti napol raz-narodenih Slovencev in Hrvatov. Toda kljub temu, da jo predstav, ljala obnova slovenskega in hrvat-skega šolstva prvenstveno nalogo ljudske oblasti, ni bilo pri tem za. postavljeno italijansko šolstvo. Skrb za eno kot drugo je bila popolnoma nepiistranska. Kjer se je pojavila potreba po novi šoli, jo je ljudska oblast ustanovila, tako da imamo poleg slovenskih in hrvat-skih tudi vrsto novih italijanskih šol. (Nižjo gimnazijo in licej v Piranu. ki jih prej ni bilo, nižje srednje šole (avviamento) v vseh italijanskih večjih centrih, vrsto obrtnih šol v glavnih centrih, italijansko paralelko na kmetijski šoli v Skocijanu. Poleg rednih šol se vršijo različni krajši tečaji, z nalogo, da se čim večje število delovnih ljudi usposobi za razne u-pravne in gospodarske posle (zadružni, sindikalni, trgovinski, šivalni tečaji). Proračunska postavka za vzdrževanje italijanskega šolstva znaša v razmerju s slovenskim in hr-vatskim: za it. šolstvo nad 63 milijonov, za ostalo 87 milijonov. Torej je ljudska oblast tudi v tem pogledu popolnoma nepristranska. Tudi v vprašanju ustvarjanja materialnih pogojev za dvig šolstva in kulture nudijo organi oblasti potrebna sredstva in investicije vsem trem narodnostim. Graditev nove velike osnovne šole za italijansko in slovensko osnovno šolsko mladino v Kopru ter šola zgrajena v Momianu in vrsta drugih dokazujejo, da ljudska oblast dosledno uresničuje princip enakopravnosti tudi na kulturnem področju. Poleg omenjene skrbi za italijansko šolstvo nudi ljudska o-blast še vrsto drugih ugodnosti kot so: dijaški domovi, otroški vrtci, «jasli». Poleg tega je ljudska oblast določila za visokošolce, ki študirajo v Italiji 1.500.000 deviz v obliki štipendij ter podpira tudi revnejše srednješolce doma. Nada. Ije obstaja v okrožju cela vrsta kulturnih krožkov, ki jih pridno obiskuje italijansko prebivalstvo. Glavna naloga na področju italijanskega šolstva pa je njegova dc-fašistizacija in demokratizacija. Ta naloga je tudi najtežja, ker zadeva na odpor samega učiteljskega in profesorskega kadra, ki se razen nekaterih ni otresel niti fašistične miselnosti niti metod in najbolj dolgo traja, ker zahteva usposobitev novih učnih moči. Tako stoje stvari v pogledu zatiranja in preganjanja italijanskega živtlja na tem teritoriju. Navedeni podatka dokazujejo, da se je KP pravilno posluževala ljudske oblasti za ustvarjanje takih pogojev, ki omogočajo uresničenje dejanske enakopravnosti narodov — zvesta principu narodne enakopravnosti kot bistvenemu sestavnemu delu marx-lenini»tičnega nauka in zavedajoč se. da lahko samo enakopravni ljudje zavestno in požrtvovalno prispevajo k skupni borbi za ustvarjanje boljšega življenja. Vendar so odloki in ukrepi ljudske oblasti le ena stran dela KP pri reševanju nacionalnega vprašanja. Po drugi strani se vrši vzgojno delo, ki preganja ostanke nacionalizma in šovinizma, ki ga je vcepil fašizem in ga danes podpihujejo reakcionarne sile iz Trsta in Italije. Potrebno je ugotoviti, da je nacionalizem med slovanskim delom prebivalstva likvidiran in da predstavljajo posamezni redki izpadi zlobne in skoraj praviloma organizirane provokacije. Med italijanskim prebivalstvom pa predstavlja nacionalizem še vedno resno oviro pri poglabljanju in širjenju bratstva in enotnosti vsega našega Ki za ^;ji delovnega ljudstva. ja >V nje ležijo v dejstvih. ■ , i» ^ stična vzgoja z u?Rm s°rt č ljala, Italijane, medte01 .■ Slovenci in Hrvati ^uPat^|ifJ je prinašal narodni preblJil se je slovenski del preV«/ množično prekalil 10 a jot® « NOB v duhu rrsm蔫* nalizma. kot ga je . etad * o6!* Ja so danes kulturni nimi narodi, katerih ( na ( ne ovira, nujno nav_ jtaliJ v ne. na De Gasperije teri ie napredna . nied d na vatikanski cenJatje '4 imajo Slovenci m ” ; (H i listični FLRJ neizčrP Kuil J bud za razvoj Vsi ti objektivn-možnost reakcion^ iiv°m ^ držijo pod svoj mit ljjah515 J ■* no prevelik del 'hoVba bivalstva. 2*t0J5inizn»“ IJ s«'1 nionalizmu m ^°.Y ..»dne*0 ng borba proti r<* niku. (iudafiTvanje rta BRIGADA «B. BABIC« POZDRAVLJA KONGRES STO-ja ZASTAVO, KI SO Sl JO PRIBORIL. GADA« NA AVTOCESTI kBRATSTVA i 6 I* pAlf a cfazion fi j Prcndere tadicalj nel ni e i0 pgte Trn ,e P°P°la Ultr' •ullArinr- SELAZIONE DEL COMP. BELTRAMSULUAimilA DEL PARITI0 NEL CIRCONDARIO DELLTSTR1A Viva il potere popolare, massima conquista della L.L.N. jaranzia di un sicuro e piu telice avvenire del popolo lavoratore fortare .rela2I0ne ha lo scopo di liipL,.? <-onoscenza dei membri Ul lavoro da esso svolto Rjtria ,,110 del circondario del-fe!o'brri(°n?pito del Partit° in o10 era’ e nmanc ul' ® Ji rafforzamento del - are come conquista ri- Hlj ,riiJr fondamentale della ta„ II popolo del circon- icni in i a ha lottato con le •ttti „ ?uSno per la propria li- IKore H d Petere, contro l*occu-fcpoii ^.„11 fascismo assieme ai 1% ....... tria nfinsS^,entementc rivoluzio-t, (n,u* pCJ. L’Armata Jugosla-5», Jiij^ della lotta rivoluziona-PittteTV, tfuesto territorio, con "ftlorl T,orii:ia, cacciando gli oc-iii,. Isonzo. Sancin i^Pettato ed impetuoso Ce c°mbattenti deli’A.J. fe-Peijfll t progetti infami degli che proditoriamente si dellj Jfjjjuati sulla spartizione avia in- st61"6 di inte-, W*Tn° Cc>n coloro che non ST,0 .harattare la ter-ra Mi liberta dei piccolj po- «5li!til0rr“ “tlo rabbioso gli impe-St vrlnaer° l’A.J. ad abban-,s‘vo!p j , ^ e una parte consi-'e Weva i territorio sloveno do-K iai* lasciata migliaia di vitti-Je volj! ^Siustizia accadde gia de;#^ni P°P01° sloveno in po- nei luoghi gid '(Oj v .* A.J., e da esso oceupa-* l’altr !?\enza, anniento una do-^ te conqu.iste demo-V Ženi-3 rivoluzione popola-SsiniJt . nel territorio sotto KL Brione delTA.J. il pote-re e la democrazia po- della Jugoslavia, sotto la polare continuano a svilupparsi indisturbatamente. Rarlare deirattivita del potere popolare, come conquista fondamentale della lotta di L.N equi-vale a parlare del lavoro del no-stro Partito, avanguardia della classe operaia, da noi al potere, che dirige ed orienta il potere sulla via delTincessante rafforzamen-to e sviluppo delle conquiste de-mocratiche della lotta di L.N. Nel-lo stesso tempo significa trattare delle circostanze specifiche nelle quali il Partito realizza quelle con-quiste per le quali le masse anti-fasciste sono scese in lotta contro Toccupatore e gli oppressori. Particolare significaro acquista oggi 1’esame del nostro lavoro nel territorio del circondario dell’I-stria. La pratica del lavoro del nostro Partito ed i suoi successi co-stituiscono un materiale inconfuta-bile di accusa per smascherare i «critici» ed i calunniatori che, come la re.azione ed assiema ad es-sa attaccano U nostro Partito ed alterano la verita dei fatti. I successi del potere popolare, sotto la guida della classe operaia e della sua avanguardia, nella co-struzione di una nuova vita non cadono dal cielo, gratuitamente, bensi vengono conquistati con uno sforzo tenace del popolo lavoratore del nostro circondario e dimo-strano la giustezza della dirigenza e smascherano infine la grande menzogna che il coro unitario dei cominformisti proclama per verita. Oggi _ e necessario mettere in chiaro i fini e gli intenti delle am-rmnistrazioni delle due zone. del Territorio di Trieste, poiche l’«in-fallibile« cominformismo deforma COMPAGNI BELTRAM, BABIC E LAURENTI CONGRESSO. durante il ed altera i fatti, intenzionalmente inganna il proletariato triestino proprio sul problema delTidentifi-cazione del nostro pciere popolare con quello borghese . di Trieste Da una parte abtoiamo iilimilato potere della borghetia e della rea-zione imperialistka, 1’apparato sta-tale completamente nelle mani della reazione. Gli organi rappresen-tativi (in quanto cj seno) šono del tutto divisi dalla amministrazione e non hanno ingerenza aleuna nel-l’amministrazione stessa: in altre parole democrazia per i capitalisti ed il popolo lavoratore senza dirit-ti o quasi. L’apparato statale e cosi lo stru-mento di oppressione sulla classe lavoratrice nelle mani della bor-ghesia e dei magnati finanziari. Qui, il potere e nelle mani del popolo lavoratore, che sotto la guida della classe operaia e della sua avanguardia, sta realizzando la democrazia popolare. L’apparato statale e sotto la diretta guida del Partito della classe operaia, men-tre il popolo costantemente e di-rettamente partecipa all’esercizio del potere; abbiamo realizzato nel-lo stesso tempo il principio dell’u-nita del potere e tutti gl; organi sono e.letti e smovibili. Gli organi del potere rispondono del proprio operato agli elettori . L’apparato statale e lo strumento della ciasse operaia per L* tutela e lo sviluppo delle conquistq della lotta di L.N. per la totale liquidazione della classe deglj sfruttatori. Quindi i portatori del potere nelle due zone, sono due classi antagoniste — il proletariato (classe operaia) e la borghesia, Quindi identificare il nostro potere con quello della zona A e un inganno intenzionale; identificare l’A.J., che e 1’armata del popolo, tutela della liberta del popolo lavoratore; con l’esercito anglo-americano, strumento dell’imperialism.0, strumento di oppressione, sfruttamento e conquista, come fanno i cominformisti triestini e per lo meno ca-lunnioso e cosciente Inganno del le masse lavoratrici fuor; della no-stra zona. In breve; la nostra real-ta, la nosta zona, non ha nulla in comune con quella da loro creata e che continuano a crearla, per mezzo della stampa e la propaganda del Cominform II marxsismo non accetta teorie che non si iden-tifichino con la pratica, con i fatti. Per dare ad ogni lavoratore di Trieste la possibilta di convincer-si sul nostro esempio, quanto le parole dei cominformisti corrispon-dano ai fatti, alla vera situazione del nostro circondario, penetrere-mo un po' addentro allo sviluppo del nostro potere popolare e della nostra economia e quindi chiarire-mo aleuni problemi. Cio servira di aiuto per scoprire il ruolo contro-rivoluzionario del Cominform del suo ingiustificato attacco alla Jugoslavia ed i suoi dirigenti. Partito nella lotta per il consolidamento del potere popolare dalla ■serazione air entrata in vipre del trattato di pace con Tltalia ha popolazione locale a Ns m Pace d op o la prima feiMeT?(liale ehe stabiliva la -i)?, Litorale sloveno e del-ffilto i iaalia non fu mai rico-£*Iiltk i Popolo del Litorale e j.' Era questo un trattato Alj "Sli imperialisti contro la j, Nfto. li* S^ior dimostrazlone di cio vSl,. nte lotta del popolo del p on° le vittime di Baso-itlK^la e specialmente la lot-generale durante l'ulti-di liberazione, nella l?Srero 46.000 combattenti. CVz armata del pppolo opt con 1’insurrezione specialmente quello ■*W>e aveva copp^ppato 18 le popolazioni .della lia alla rovina ed alla 'i'a 'Je unita delharmata Ju-uadro della quale (M C°NGRESSO 1 atlo anche i combattenti qUešt' rP° d’armata, libe-*t»- 0 .territorio cacciando Isonzo. davanti nuovi com-E CO ^SSlr sl accinse il ‘i deli? P lttvoratore, sotto Vu'H:u-,v?3Se 0Peraia e del-=■ p8Ujrdia, che aveva con- itro i e o si serviva dello 1 suoi nemici che . frenare la ricostru-tca. Rb-T® Popolare nel ter-cSS«« Giulia fu, per "ttere intemazionale, limitato nelle f c°mpleta regolazione h- lta '■ Jugo-prov-i nel eampo lo poteva »a-popolare in l’ulteriore svilup-“Uccessivi provvedi-hecessariamente il situazione giuridi-restizioni. Per que-popolare non ■“ basj materiali iti t, faceva il potc-'JUgoslavia, e non iSiare su tali ba-^r,Uciof0r>e deU cconomia UBeUor.r ’ sui principi nel J1 tia,f economico come ^nD,^°rmazione sociali- i ?lrimin'i.r5so a«unse so-i k.- atstrazione provvi- cittadini tede-iuSoi(- ai Buerra e del-d*r p’ A tal fine la 6mi*B ?,mitato regiona-e Jordinanza sulla -u «Birei benl del ne* dlaBoi *® persone assen-( 1040. L’ordinan- «°mc hcfi,, Po« i h??trUz za dice testualmente: «Nel territorio della delegazione del C.R.L.N. del Litorale sloveno vengono posti sotto sequestro (Amministrazione provvisoria); 1. Tutti i beni del Reich fede-sco e dei suoi cittadini e quelli di tutte le persone di nazionalita te-desca che s’erano dichiarate ap-partenenti al Reich. 2. Tutti i benl dei criminali di guerra, di loro diretti collaborato-ri ed aiutanti, astraendo dalla nazionalita, e di tutte le. persone che sono condannate alla perdita dei beni. Con questa ordiaanza e venuta sdTOTflimministrazione del potere popolare tutta la sostanza di coloro che hvevano cornfnessi grav; de-iitL,..SjUlla popolazione della Regto-ne Giulfa e sull’umanita in gene rale. Bisogna subito sottolineare che non sarebbe sfato sufficente se il potere si fosse accontentato di prendere 1’amministrazione dei beni dei criminali e collaborazio-nistt senza far pagare dl fatto i loro delitti. A tal fine 1’Assemblea distrettuale del distretto di Capo-distria institul il Tribunale popolare per la persecuzione dei criminali fascisti. Piu tardi le funzioni di questo tribunale passarono ai tribunali regolari I tribunali cmi-sero aleune centinaia di condanne c posero sotto secjuestro i beni di tutti i criminali e collaborazionisti dell’occupatore. Per i loro delitti di guerra e por collaborazionismo vennero dai tribunali popolari con-fiscat; i beni dei proprictari nel cantiere «Istria», della fabbrica «Ampelea», di una parte della fabbrica gArrigoni«, una parte della fabbrica «Salvetti», c tutta una se-rie di altrj beni dei criminali di guerra. Conseguentemente sulla po-sizione che tutti i criminali gli oppressori fascisti debbono pagare i loro delitti, la delegazione del C.L.R.N. per il Litorale Sloveno emise il decreto sulla confisca dei beni dei fascisti; delle societi ed istituzioni fasciste «18 settembrc 1946», In base a tale decreto veni-vano confiscati tutti i beni dei fa-scisli q collaborazionisti dell’occu-patore, delle societa ed istituzioni fasciste. Contemporaneamente ca-dero sotto confisca tutti gli averi messi sotto sequestro in base al-1’ordinanza giu menzionata del 28 inaggio 1946 fatta eccezionc per quelle persone che non vengono colpite da queste derrate. In base a questo decreto sono state istitui-te le connnissioni di confisca che svolsero un grande lavoro per la punizione dei fascisti q dei criminali portando a termine l’opera nella primavera del 1948. Oltre al-le confischc giudiziarie, le coni-missioni di confisca presso i comi-tati csecutivi distrettuali cmana-rono piu di 170 confische di tutti i beni dei criminali di guerra. Questi beni vennero dati in proprieti al «Fondo per 1’aiuto al-le vedove, orfani ed cconomica-mente danneggiati dal terrore fa-scista« che venne istituito presso il Dipartimento per 1’Assistenza sociale. Con la confisca dei beni dei sia per via giudiziaria che per mezzo delle Commissioni di conh-sca e venuto a formarsi un nuo-vo settore deH‘economia, il settore dell’cconomia del potere o in altre parole il settore dell'economia statale. Tutti questi beni: confische ed cx beni dello stato italiano, che passarono ai potere popolare, rap-presentano una disereta parte della forza dcH'economia del nostro circondario. Su qucsto problema ritorneremo. Parallelamente allo sviluppo del-1’economia si sviluppd nei paesi cooperativismo agricolo e nelle c.t-ti le cooperaliv.c di consumo ed artigiane. II potere popolare dedi-cd particolare attenzione al coo-perativismo dandogli aiuti concre-ti Abbiamo diverse fasi di sviluppo cooperativistico dalle prime coo-perativc di acquisto e vendita, al-le cooperalive di produzione. di tipo superirro, organizzate sul principio della lavorazione collet-tiva della terra. II cooperativismo e un settore cosi importante. nella nostra economia e mette tali sue ces'i che dedicheremo ad esso un r-nitolo della nostra relazione. Rossiamo quindi dire che il 1 tere popolare ha continuato ad a-vere non soltanto nel senso della prespettiva dello sviluppo, non soltanto formalmente, un carattere popolare ma venivano create e gettate le condizioni materiali che assicurano 1'esistenza ed il raffor-zamento del potere popolare stesso In questo periodo abbiamo quindi tre settori dell’economia. In seguito incontreremo delle forme particolari delreconomia che sono caratteristiche per lq nostre circostanze. 1. Settore del potere o statale co-stituito dai beni sequestrati trami-te giudizio o confiscati ed ex beni dello Stato italiano. 2. Settore deli*ec9npmia coopera-tivistica. 3. Settore privato. II settore privato specialmente la produzione minuta mantiene e-videntemente le basi piu larghe. Si tratta dei contadini nella cam-pagna, degli artigiani nelle citta e di quella parte dell’industria che e rimasta nelle mani private. Non c’e dubbio che auesti settori della economia da noi esistenti abbiano prospettive difierenti. In questo processo di sviluppo, nel deter-minare la Unea economica. era ne-cessario tgner conto delle prospettive politiche. Ed il nostro partito ha sempre tenuto conto della prospettiva po-litica nel determinare la . propria politica economica. II suo fine fu comunoue sempre la limitazione degli elementi capitalistici e della speculazione. In base a questa li- nea vennero duramente colpiti coloro che tentarono il sabotaggio e-economico e la speculazione sfrut-tando le difficolta economiche a danno del popolo. In base a questa linea vennero preši una serie di provvedimenti del potere popolare. Con il decreto «sui regolamen. to dei rapporti agricoli e sull’an nulamento degli incanti® del l.o di-cembre 1946 sono stati eliminati nel Territorio dal Comitato distrettuale di L. N. del distretto di Capodi stria tutti i rapporti di colonato e di mezzadria. Tutti i poderi colti vati P.er mezzo di coloni furono tol-ti ai proprietari. L’articolo 2 del decreto sul regolarhento dei rapporti agricoli e suH’annullamento degli incanti dice: «Le terre che in tualj proprietari, senza risorcimen-to, assieme agli edifici e a tutto lo inventaria vivo e materiale e per diritto passano in proprieta ai contadini coloni«. Ed ancora: «i trattori, le macchi-ne agricole e gli attrezzi di mag-gior portata vengono dati in proprieta alle stazioni agricole distrettuali e regionali® (Settore statale). Un decreto uguale per il distretto d^i Buje fu emesso dal Comitato Reglonale per ITstria di Albona gia prima di quello del Comitato distrettuale di L. N. per Capodi-stria. Con questi decreti fu realiz-zata la cosiddetta riforma agraria nel circondario dellTstria che non e una riforma nel vero senso, ma Teliminazione del colonato e della mezzadria, che vuoldireprivazio-ne della terra a tutti coloro che si servivano di coloni per la coltiva-zione della stessa. I rapporti di mezzadria esistenti furono trasiormati in rapporti di affittanza. Considerando che in tutto il circondario soltanto aleuni possidentj hanno piu di 50 etta-ri di terra e che la lavorano da soli, per cui non sono venuti in considerazione del decreto del l.o dicembre 1946 significa che l’elimi-nazione del colonato praticamen-te equivale alla riforma agraria nel senso della parola. Non c’e dubbio ene il nemico del potere popolare ricevette da que-sto decreto il colpo piu duro. I la-tifondisti che avevano sino a 45 coloni (fra questi latifondisti c’e-rano aache aleuni »socialisti«) sono stati espropriati della terra; e-difici ed atrezzi; 1’inventario vivo e morto e devenuto proprieta dei contadini laboriosi. La maggior parte degli ex coloni ha ricevuto proprieta da 2 a 5 ettari di terra e clo in primo luogo nel distretto di Capodistria mentre nel distretto di Buje sono stati distribuiti appezzamenti migliori, non supe1 riori pero ai 15 ettari. Cio e do-vuto dal fatto che e stata distri-buita tutta la terra precedente-mente lavorata in colonia. e rap presenta un provvedimento giusto relativamente alla prospettiva politica di allora. Questo d un avve-nimento importante e decisivo, un atto cosi rivoluzionario del potere popolare (piu di 3400 coloni hanno ricevuto la terra) che il giorno deiTamanazione del decreto «del regolamento dei rapporti agrari» e stato proclamato giorno di festa degli ex coloni. L’aspirazione dei nostri contadini laboriosi di ave-re la terra, che durava da centi-naia d’anni, non senza vittime ( sforzi sanguinosi, e stata realizza-ta; cio poteva esser fatto solamen-te da un potere veramentp popo lare, da un potere dove il ruolo dirigente spetta alla classe operaia ed alla sua avanguardia, il Parti- base all’articolo ,1. incorrono elimi-1 to comunista, da un potere quale e nazionale ossiaannullamentodeirap- il nostro, vero potere popolare de-porti agrari, vengono tolte agli at-1 mocratico. ro presto ha dimostrato che la li-r.-ea economica era giusta e che la dirigenza aveva giustamente valu-tato la situazione e le possibilita obiettive e soggettive. Come abbiamo gik detto la prospettiva politica che la nomina del governatore si trascinera per le lunghe, che bisogna calcolare sulla lontar.a solu-zione del TLT, che era giusta la valutazione che gli anglo-america-ni non vogliono il governatore, portava alla conclusione che era necessario prer.-dere la via di piu decisivi innovazioni nella struttu-economica. Nella sessione del comitato circondariale si legge nella relazione del C.E. «Con la firma del trattato di pace con 1’Italia il TLT e un fatto compiuto. Que-sta r.on e la soluzione a cui abbia-10 aspirato. Noi ci siamo battuti decisivamente per la giusta soluzione e tuttavia per amor di pace abbiamo accettato anche questa de-liberazione poiche siano egualmen-te decisi nella lotta per la pace come lo erano prima contro il fa-scismo e l’occupatore». Piu avanti — «Questa nostra po-sizione continuamo a realizzarla conseguentemente in pratica. Noi rispettiamo le deliberazioni del trattato di pace e impegnamo tutte le nostre forze perche il trattato di pace st concretizzi...». Nella stessa relazione e detto: «Gli imperialisti anglo^americani piazzamento dei prodotti, i prezzi favorevoli, hanno rianimato il mer-cato e sollevato il nostro contadino. Contemporaneamente šaliva il nu-mero degli operai r.-elle fabbriche e altri ne assorbivano i lavori edi-li. II migliorato approvigionamen-to per gli operai, 1’introduzione dei prezzi collegati, la maggior copia di articoli industriali in vendita libera, da una parte e dall’altra, le maggiori forniture da parte della Jugoslavia di articoli industriali di prima rjecessita, il divieto di e-sportare qualunque qualita di mer-ci a Trieste senza speciale permes-so, tutto cio ha animato 1’economia ed elevato il tenor di vita ad una altezza mai registrata nel circondario dellTstria. Altri provvedimenti l’introduzione della vendita libera del pane e di altri ger.-eri di prima necessita rappresentano ulteriori successi del potere popolare e sono la dimostrazione della sua giusta linea. Come abbiamo gia detto il nostro Partito aveva saputo giustamente valutarc la situazione, le possibilita obiettive e le capacita, e diede 1’iniziativa perche si orga-nizzasse il cooperativismo su base piu larga e sui principii piu pro-gressivi. Nell’ir.verno 1947-’48 si e fatta la riorganizzazione delle co-operative distrettuali di acquisti e vendita, creando le cooperative a-gricole di acquisti e vendita auto-nome in quasi tutti i CPL. Queste II Partito nelle nuove condizioni di lotta per il consolidamento del potere popolare dopo 1’entrata in vipre del trattato di pace Finora abbiamo parlato dei decreti e delle ordinanze nonche del lavoro degli organi del potere nel primo periodo che va dalla liberazione alTentrata in vigore del trattato di pace e cio soltanto per il territorio del nostro circondario. Con l’entrata in vigore del trattato dj pace il circondario dellTstria e divenuto parte in.tegrante del TLT e sono sorti nuovi problemi giuridici ed economici. La situazione giuridica nel circondario dell’1-stria e sancita dal trattato di pace con Tltalia e dallo Statuto prov-visorio del TLT. La sovranita dellltalia su que-sto territorio viene a cessare; la Amministrazione militare delTAr-mata Jugoslava amministra tem-poraneamente questo territorio sotto l’egida del Consiglio di Sicu-rezza. U potere popolare deve di conseguenza rispettare lo Statuto ed agirg nel quadro dello S atuto del TLT. Per conoscere e comprendere giustamente l’ulteriore linea del potere popolare nel circondario dellTstria bisogna soffermarsi sul-le circostanze specifiche e particolari nelle quali agisce questo potere. Queste circostanze specifiche sonp: 1. II Territorio si trova sotto la Amministrazione Militare dell’A.J. che e responsabile verso il CS del suo lavoro e di quello degli organi del potere popolare in questo territorio. Nella sua attivita la AMAJ ed il potere popolare sono vinco-lati dalle preserizioni degli im-pegni internazionali e del trattato di p.ace. 2. II territorio non 6 una unita organica, con tutto Tapparato sta-talc, poichfe h parte di una forma-zione statale non ancora completamente unita, per cosi dire, in una struttura statale. 3. Nel campo delTeconomia il territorio e diviso, per colpa della amministrazione militare anglo-a-mericana in due, cosi che il retro-terra 6 diviso dal suo centro. Lo scambio dei benj fra Trieste e la campagna e reso impccsibilc. 4. Sul territorio del Circondario dellTstria i or. d stata realizzata la nazionalizzazione degli obiettivi e-conomici maggiori a causa delle menzionate condizioni obiettive. Tutta 1’economia si sviluppa in confonnita di queste condizioni ed in base ad un determinato indiriz-zo che viene dato dal potere popolare. ... ... 5 Por la limltatczza del .territorio' c per il fatto che la nostra c-conomia 6 legata ad uno stato dl economia pianificata, esiste la pos-sibilitd della pianificazione di tutta la produzione c tutti i prodetti si accentrano a disposizione del potere popolare. Tutta l industria pri-vata e statale c direttamente di-pendente dal potere che la forni-sce di materie prime e ne -acqui-sta i prodotti. 11 potere stabilisce i prezzi limitando cosi } Pr°T»tti. II potere controlla e orienta 1 m-tera economia. 6, Varie altre circostanze soeci-fiche; if duplice mezzo di Paga- mento, nel quale la lira e quasi del tutto incontrollabile, ecc. Queste sono in generale le circostanze specifiche, delle quali il nostro partito deve tener conto nel consolidamento delle conquiste della lotta di L. N. Da qucsts Cur.statrzi'.h sorge la domanda: ’■ nostra petere, malgra-do queste circostauzs. ha cqnser-vato il carattere di poo.ie popolare ed ha la possibilita come tale di svolgere la sua funzione di limitazione degli elementi capitalistici e di intredurre nell’economia elementi progressivi socialisti? Il nostro popolo, che alla firma del trattato di pace ha accettato la linea della lotta per la democrazia nelle condizioni del TLT, lo ha fatto per desiderio della pace e sopportando nuovi sacrifici. Aleuni interpretano erroneamente la nuova situazione c specialmente ritengono che lo statuto del TLT sia documento che in se stesso ga-rantisca le liberta democratiche alla popolazione. Non dobbiamo far-ci illusioni a questo riguardo. Lo statuto del TLT č stato elabo-rato in modo che gli imperialisti abbiano assieurata la parola prin-cipale in tutti i problemi del TLT. Altrimenti non potremmo spiegarci perche sia stato redatto a Parigi senza consultarsi affatto la popolazione del territorio di Trieste. Quindi il TLT e una soluzione di compromesso ed in sostanza una creatura imperialista ed il suo statuto limita la sovranita e la liberta della popolazione triestina. Pero a noi e chiaro che alla fine de-cideranno a Trieste le forze che qui vivono e in che misura di liberta democratiche e gli altri di-rltti si restaureranno nuovamente dipende dal rapporto di forze nel suolo di Trieste e dalla loro lotta contro Timperialismo. Con II sabotaggio mila nomina del governatore e poj con la di-chiarazione dei Tre stati imperia-listici occidentali sulFannessione di Trieste allTtalia, d divenuto e-vidente che la prospettiva della nomina del governatore d lontana, se addiritura non caduta. Ormai d divenuto chiaro, che gli imperialisti anglo americani osta-colando la nomina del governatore e violando le obbligazioni internazionali derivanti dal trattato di pace, non sono per la realizzazione del Territorio Libero di Trieste, (cid che piu tardi d stato dimostra-strato), ma hanno dei fini premc-ditati e da realizzarsi in circostanze ed in tempo opportuno. Intanto si sono serviti di Trieste per i loro fini politici, con 1’incitamento della passione nazior.ale della borghesia italiana, e delle sue riser-ve nelle file del popolo italiano, al fine di impedire ogni accordo fra lTtalia e la Jugoslavia. Nello stesso tempo si sono impadroniti di tutte le posizioni chiave nella economia di Trieste e neintalia! Considerando questi fattori, il nostro Partito ha prientato la pro- pria attivita su una prospettiva piu lontana della soluzione del problema del TLT. Per la mobilitazione di tutte le forze produttive del circondario per la rapida elevazione del livel-lo ecor.omico e culturale era necessario elaborare un piano di lavoro e introdurre 1? pianificazione nelTeconomia. Intanto erano sorte nuove difficolta, specialmente di carattere finarzziario, che il potere popolare dovette risolvere. II go-verno italiano che e tenuto a for-nire il TLT della valuta e degli altri mezzi finanziari necessari, non ha adempiuto, (s’intende verso la nostra zona), agli impegni. Da altra parte gli imperialisti anglo -americani, attraverso i loro rappre-sentanti di Trieste, fecero di tutto per impedire il legame economi-co delle due zone, il libero scambio dei beni, cosa che avrebbe co-munque influito al rapido sviluppo delTeconomia del nostro circondario. Grazie alTaiuto della RFPJ le nostre masse, sotto la guida del PC hanno risolto tutti i problemi di carattere economico e finanziario, cominciando a introdurre la pianificazione nelTeconomia. L’introduzior.e del piano nelTeco- nomia era reso possibiie al potere popolare perche: 1) Aveva un settore statale delTeconomia abbastanza forte. 2) Controllava tutta la produzione, stabiliva i prezzi e aveva nelle proprie mani il commercio estero. 3) Controllava tutto il commercio alTingrosso e, per mezzo delle cooperative e delle imprese comu-nali, oltre il 90 per cento del commercio al minuto. 4) L’industria veniva fornita dalle materie prime esclusivamente dal potere in modo che lo stesso fissava la quantita e la specie dei prodotti. 5) Era appoggiato dalla sfragran-de maggioranza del popolo lavoratore nella lotta contro gli elementi capitalisti. Nella coscienza della maggioranza del popolo lavoratore, di tutte le nazionalita, d penetrata la convin-zione che esso lavora per se stesso e suoi saranno i frutti del proprio lavoro. 6) Perche aveva nelle marži le finanze. Per queste circostanze il potere popolare potb intraprendere la via della pianificazione e quindi ab-bracciare 1’intera economia; ogni altra via sarebbe errata. Ed inve- LE DELEGAZIONI DI PIRANO. sabotarzo la nomina del govemato-re, Nella stessa relazione, data la menzionata posizione degli imperialisti anglo-americani, d detto... »Dalla valutazione di cui sopra ap-pare chiaro che bisogna lavorare con un prospettiva piu lontar.a. Necessario d preparare il piano di lavoro per il prossimo anno (1948) che comprenda tutti i rami delTat-tivita economica del circondario. II piano economico comprende la costruzione e la ricostruzior.e di un dalo numero di edifici e di čase. La costruzione di nuove e la riparazione di vecchie strade, la se-mina di superfici maggiori come di ordinario; il miglioramento dello apparpto amministrativo; la rico-struzione delle scuole; Teliminazio-r.e completa dei resti delTanalfabe tismoi). Ancora: «Posta su queste basi 1’economia permettera 1’im-piego della mano d’opera e dei mezzi di produzione come pure la eliminazione di ogni speculazione e borsa nera che perseguiteremo con tutti i mezzi. Cosi anche il nostro bilancio, che e passivo mi gliorera e verra pošto su base reale«. Questi compiti e questa lir.ea, furono fatti propri dalVassemblea circondariale e su questa base d stato preparato il primo program, ma economico del Circondario del-1’Istria per Tanno 1948, nel mese di dicembre 1947. Gid nella prima metd delTanno si mostrarono i risultati positivi della nuova politica economica. La situazione economica abbastanza difficile per 1’approvigionamento della popolazione, per la fornitura delle materie prime alle fabbriche, come conseguenza dalla cattiva an-nata 1947, si e migliorata gia nella prima meta delTanno Subito dopo 1’economia ha segnato ur.o sviluppo generale, cosi che nella se-conda meta delTanno veniva a mancare sensibilmente la mano di opera, specialmente qualificata. Lo eccezionale raccolto del 1948, la buona rete di acquisto e il buon DELEGAZIONE SINDACALE DA CAPODISTRIA, cooperative agricole di acquisti e vendita dimostrarono la loro vita-le capacita gia nel primo anno, specialmente r.egli acquisti. Sebbe-ne 1’annata sia stata eccezionalmen-te buona e quindi eccezionali quan-titativi di prodotti, le cooperative con 1’aiuto delTimpresa »FRUK-TUS«, assolsero in modo lodevole il loro compito di acquisti e di sver.dita. Per assicurare i quadri necessari ad un numero cosi elevato di nuove cooperative (30) vennero te-nuti dei corsi di quattro mesi a Portorose e Pirano cosi da preparare attraverso quattro di questi corsi 153 giovani cooperatori di tutte le nazionalita e di tutti i CPL, cosi le nuove cooperative acquista-rono nuovi quadr; con i concetti fondamentali per 1’attivita coopera-tivistica. De mete e gli intenti principali del primo programma economico del Circondario dellTstria per Tanno 1948 erano: attivizzare tutta la industria e 1’artigianato, assicurare le r.ecessarie materie prime ed ele-vare la produzione; assicurar le ne-cessarie materie prime ed elevare la produzione, assicurare i crediti necessari per gli investimenti e la ri-costruzione, intensificare 1’edilizia, iniziare nuove opere, ricostruire quanto piu possibiie case di abita-zior.e ed edifici economici, introdurre il controllo sulTimportazione ed esportazione, ricostruire e rego-lare il turismo, per mezzo di corsi di maggior e minor durata, educa-re i quad--i necessari per Tapparato amministrativo ed economico, riorganizzare il settore della pešca, occupare tutta la mano d’opera, e-levare il tenor di vita del popolo lavoratore, rafforzare la jugolira, allargare le reti delle cooperative. II potere si accinse corj la massima decisione alla realizzazione di questi compiti. Grazie allo sforzo ed al sacrificio del nostro popolo e degli organi al potere, sotto la guida del PC, i quali impegnarono tutte le proprie forze alla realizzazione del programma, registriamo nelTanno 1948 una svolta decisiva della nostra attivita amministrati-va, politica ed economica. Quall furono i risultati concreti di questo sforzo? Gia nella prima meta delTanno siamo riusciti a risolvere almeno i principali problemi delle forniture a tutti i rami delTindu-stria, delTagricoltura e delTartigig-nato di materie prime e degli altri requisiti. Contemporaneamente sono State iniziate nuove opere edili che assorbivano sempre maggior numero di operai. Per intensificare 1’attivita edilizia sono stati stan-ziati r.el bilancio per Tanno 1948 ben 350 milioni di lire. Questo in-cremento dei lavori ha fatto si che gia alla fine del 1948 tutta la mano d’opera fosse assorbita e comincid a mancare specialmente quella qup-lificata. Questa politica di sviluppo economico doveva necessariamente ri-flettersi sulTelevazione generale del livello di vita. Parallelamente alTallevamento delle condizioni di esistenza del popolo lavoratore, che ha raggiunto sulla fine del 1948 considerevoli miglioramenti. II potere popo,are. con una serie di provvedimenti amministrativi, tese costantemente alla limitazione della speculazione e dei profitti, o in altre parole, alla limitazione degli elementi capitalisti. Cid fu fatto con vari provvedimenti, imposte Progressive, prezzi collegati, carte an-nonarie differenziali ecc. D’altra parte furono aumentate le razionl delle carte annonarie e pssicurati i generi di prima necessita a prezzi bassi cosi da migliorare sensibilmente il livello di vita degli o-perai ed impiegati. II- potere popolare ha dedicato fContlnua in 6.g paaina.)d Viva il PC del TLT, difensore delle conquiste Relazione del comp. BELTRAM sull’attivitš del Partito nel Circondario deli’ Istria della lotta di liberazione nazionale (Continuazione dalla 5.a pagina.) particolare cura al rafforzamento della jugolira, compito fra i pili Importanti e piu diffirili perche r.on si poteva risolvere con provvedimenti amministrativi. 11 problema del rafforzamento della jugolf ra diveniva sempre piu il problema del rafforzamento del potere popo-lare. In qpesto settore l’attivita del nemico fu assai forte; esso non sce-glieva i mezzi per danneggarci. II fiotere popolare oltre le decisioni cor.tro la speculazione preše effi-caci provvedimenti per rafforzare la jugolira In primo luogo dobbia mo ringraziare la RFPJ, la quale tramite l’ANAJ assicuro sufficienti quantita di merci per il mercato di questo territorio, ha reso possi-bile la difesa della jugolira ed ha reso possibile la difesa della jugolira ed ha permesso di soddisfa-re i bisogni della popolazione. Si intende bisogni fondamentali, perche non nascondiamo che oggi il potere popolare non d ancora in grado di dare alla popolazione tut-ti i generi, sebbene di giorno in giomo la quantita e la varieta de-gli articoli aumenti sul nostro mercato. I provvedimenti di caratte-re economico e quelli amministrativi tendenti alla limitazione delta speculazione hanno creato nelle masse popolari la fiducia della jugolira. Possiamo affermare che il potere popolare, sotto la guida della clas-se operaia e della sua avanguardia, ho assolto con successo il proprio programma economico per Tsnno 1948 e con cid ha di fatto cambiato la situazione del circondario del-1’Istria. Alla fine delTanno 1948 la Assemblea circondariale ha appro-vato il nuovo piano economico per Vanno 1949 che si sta realizzando. Le caratteristiche fondamentali di questo programma sono le seguenti: elevare la produzione in tutti i set-tori della nostra economia nel qua-dro delle possibilita date sino al limite massimo possibile. Nel settore dell’edilizia la priorita sia data agli edifici che serviranno per la produzione; l’elettrificazione dei paesi, maggiori investimenti, per la rico-struzione del turismo; l’istituzione di imprese comunali; maggior aiuto al cooperativismo, specialmente al-le cooperative di tipo superiore, co-struzione di case del cooperatore> ultimare ia ricostruzione. Paragonando il programma economico dell’anno 1948 con quello del 1949 ci appare evidente il progres-so raggiunto. Prendiamo a caso la industria conserviera; Quest’anno potra produrre un quantitativo di sardine sotfolio 6 volte maggiore di quelIo del 1948, mentre la quan-tita dei filetti alTolio sara uguale alTanno precedente. Lo stesso rap-porto vale per gli altri prodotti dei conservifici. Le s.tatistiche dimostra-no che il piano e reale e che sara realizzato. Lo stesso vale piu o meno per gli altri rami dell’industria. La stessa proporzione vale anche per gli investimenti. NelTanno 1947 gli investimenti per gli obbiettivi maggiori ammontavano a 12 milio-ni di dinari nell’anno 1948, a 71 mi-lioni e neTanno 1949 a 210 milioni di dinari. Queste cifre non com-prendono le opere minori di adat-tamento ecc... In base ai risultati sinora raggiunti anche in questo, settore il piano sara realizzato nel-1’anno in corso. Simile proporzione la troviamo pure nel numero degli operai edili occupati. Mentre l’an-no scorso erano occupati nelTedili-zia 300 operai, quest’anno ve ne sono 1550 e continuano ad aumen-tare. Queste cifre non comprendo-no la costruzione delle 18 case del cooperatore dove e impiegato prin-cipalmente il lavoro volontario. A- nalogamente sono stati raggiuntj risultati visibili nel settore del turismo, delTelettrificazione dei paesi e specialmente nell’istituzione di enti comunali. NelTeievazione dello standard registriamo la seguente differenza positiva: Nel 1948 ai la-voratori pesanti spettavano generi per 2370 calorie mentre quest’anno ne ricevono 2667; per i lavoratori medi 1783 contro 1877. Inoltre ai lavoratori spettano altre agevola-zioni nelTapproviggionamento di vari generi a prezzi unitari inferiori. Malgrado tutte le dificolta, le deficienze e glj errori sia neirapproviggionamento che. nelTorganiz-zazione del lavoro, bisogna ricono-scere che sono stati raggiunti buo-ni successi. Non vogliamo pero dire che sia stato raggiunto tutto quel- 10 che era possibile raggiungere se avessimo eliminato le deficenze ed introdotto un miglior sistema am-ministrativo nella produzione e so-prattutto elevata la coscienza della responsabilita ed introdotta una disciplina piu rigida nel lavoro e ere-ati migliori rapporti verso il lavoro stesso. Dobbiamo ancora menzionare che nelTanno in corso si e effettuato 11 cambio della jugolira con il di-naro. Questo provvedimento e stato accettato positivamente dalle masse ed e di fatto che con ji dinaro la popolazione ha ricevuto una mo-ne.ta riconosciuta internazionalmen-te nulla e cambiato nelTattivita commerciale e finanziaria. Tutta la politica economica che viene realizzata dal potere popo-lajre in questo territorio richiede la piu larga mobil.tizione iehe ferze lavorative e dei mezzi di produzione. Non solo, ma essa tende allo sviluppo di tutti i mezzi di predu-zione e di tutte le posibilita che sono date daU’economia di questo territorio. Essa vuole creare al po-polo lavoratore una migliore esi-1 stenza ed un sicuro avvenire, ele-varne il livello culturale per cui sta creando le basi materiali. La missione di questo potere, guidato dalla classe lavoratrice e dalla sua avanguardia, e tanto piu grande perche qui convivono tre nazionalita. Soltanto il potere che vieta l’istigazione dalTodio nazionale ha potuto risolvere il problema della convivenza di queste nazionalita. II potere popolare perse-guita quella gente che insiste sulla posizicne dello sciovinismo e del nazionaiismo e cancella cosi le basi sulle quali la borghesia costruisce i propri pian; di oppressione della propria politica di aggressione. Cio puo fare soltanto un potere ri voluzionario nelle mani del popo-lo lavoratore. Se paragoniamo ora la nostra realta con quella che hanno preselita to j cominformisti a Trieste per mezzo della stampa e della propaganda, vediamo che si tratta di due cose diverse. La realta dimo-stra che qui sta al potere il popolo lavoratore, il quale — sotto la guida del fattore cosciente, il PC, — orienta e dirige l’attivi.ta economica e cuiturale sulla Via del pro-gresso e crea una esistenza migliore. I fatti parlano: qui vivono completamente uguali e libere piu nazionalita; la classe operaia si serve del proprio potere per soffocare con la forza e la violenza, quando e necessario, il proprio oppressore e sfruttatore secolare. Se si parla del terrore da noi, lo si puo intendere soltanto in questo senso. E noi sia-mo d'accordo, perche per mezzo della violenza ii popolo lavoratore ai potere impedisce agli speculato-ri, sfruttatori e oppressori di giun-gere nuovamente al potere e strap-pare di mano al popolo lavoratore la principale conquista della lotta d; L. N. — il potere. LE CALUNNIE DELLA STAMPA COMINFORMISTA La stampa cominformista invece, a Trieste ed in Italia, svia la veri-ta sulla nostra zona. Essa calunnia coscientemente la nostra zona ed il nostro popolo per giustificare ir proprio opportunismo ottenendo i disonesti fini controrivoluzionari. Trattando dei risultati ottenuti nel settore delTeconomia e della cultura, cioe nella edificazione del potere popolare, dobbiamo necessa-riamente constatare perche sia stato possibile raggiungerli. La risposta sta nel carattere stes- 10 del potere. Questo potere d la volonta del popolo, e ii popolo lavoratore stesso, guidato dalla classe operaia e dalla sua avanguardia. E’ naturale che i rapporti verso tale potere siano diverso che altrove. 11 popolo lavoratore impegna vo-lon.tariamente immense energie per il rafforzamento e la edificazione delle basi del suo potere veramente democratico. Esso sviluppa tutte le proprie capacita e gareggia per il piu elevato eifetto del lavoro, per 1’elevazione della produzione. II compagno Tito dice: «La lotta di liberazione dei popoli della Jugosla-via ha in se non solo gli elementi della lotta per la cacciata delToc-cupatore, ma pure quelli della liberazione sociale, cioe della rivo-luzione socialista«.. Chlamare il popolo nella lotta contro Toccupa-tore, senza fargli comprendere nel- 10 stesso tempo, che con questa lotta creeremo qualcosa di nuovo, mol-to migliore e che il vecchio stato di cose non ritornera piu — non sa-rebbe possibile conquistarq alla causa tutti i popoli e neppure sa-rebbe stato possibile interessare alla stessa 'e larghe masse popolari e non avremmo potuto resistere nella lotta fino alla fine, fino alla vittoria«, (Josip Broz Tito — La edificazione della nuova Jugoslavia - libro II. pagina 175). In un altro punto leggiamo: «L’organizzazione del Potere popolare, cioe del Potere del popolo lavoratore sotto la guida della classe operaia, d il con-tenuto della politica rivoluzionaria della nostra lotta, lotta di L. N., ciob quel fattore che determina il con-tenuto socialista della nostra rivo-luzione popolare«. (Mossa Piade -V. congresso del PCJ pagina 493). Anche nel territorio del Circondario dellTstria si svolse la lotta per la liberazione nazionale e sociale. Anche in questo territorio corne ne-gli altri settori dell’ex Regione Giu-Iia venivano istituiti gia durante la lotta di LN i Comitati dl liberazione nazionale e nelTanno 1944 ebbero luogo nel territorio liberato e se-miliberatoepersino negli stessi pre-sidi dell’occupatore, le prime elezio-ni segrete veramente democratiche dei Comitati di liberazione nazionale locali, distrettuali e circonda-riali. Venivano poste quindi le basi del nuovo potere rivoluzionario co-me elemento della rivolucione socialista. E' naturale che senza la contemporanea istituzione dei nuo-vi organi del potere durante la lotta generale contro 1’occupatore ed i suoi servi, non sarebbe stato possibile mantenere il potere do-po la vittoria. Lenin parlb di questo problema: «...se la forza creatrice delle classi rivoluzionarienonavesse creato i Soviet, la rivoluzione pro-letaria in Russia sarebbe proble-matica poiche il proletariato non avrebbe potuto mantenere il pote-re con il vecchio apparato mentre un’apparato nuovo non si puo creare improvvisamente«. (Lenin — potranno i bolscevichi mantenere 11 potere statale?). Dai Comitati dl liberazione nazionale di allora non siamo mai retrocessi. Bensi abbiamo constatemente sviluppato questi organi del potere, che si perfezionano parallelamente ai bisogni delTeconomia popolare. La base politica di quesrto pitere e il largo fronte della gente lavoratrice demoeratica unita nelTUAIS. II programma delTUAlS consiste nel continuo rafforzamento del legame tra operai e contadini, fra citta e campagna e concretamente da noj fra sloveni italiani e croati. Que-sto programma viene realizzato nella lotta quotidiana con i resti della classe dei capitalisti e dei latifondisti gib sconfitti. Queiti e vendite come pure delle cooperative artigiane, di consumo, fra pe-scatori ecc. che har.no abbracciuto tutto il commercio al minuto nelle campagne e gran parte anche nel-ie citta. La federazione dl attivitb cooperativistica provvedeva invece i prodotti agricoli ed in parte anche quelli industriali alle cooperative. II Potere popolare dava al cooperativismo vari aiuti čredi dei quali copriva esso stesso parte degli interessi. Con la rete delle cooperative agricole di acquisto e ver.dita e con le proprie filiali e stato eliminato il commerciante speculatore nella campagna ed in gran parte nella citta. II nostro veva acconter.tarsi soltanto con ta Partito perd non poteva e non rto-forma inferiorc di cooperative. il rapido sviluppo delle cooperative agricole e di una serie di altre cooperative, artigiane, fra pescatori e consumo che sl erano nel frat-tempo organizzate nel circondario ha pošto davanti al Partito la ne-eessita di sviluppare anche quelle cooperative di tipo superiore. spe-cialmer.-te nel settore della agricoltura. II Partito educb ed insegnb al piccolo contadino i vantaggi della lavorazione collettiva della terra ed ebbe i giusti successi. La prima cooperativa di produzione. di Puce, organizzata nel gennaio del 1947 ha sviluppato in tal manlera la propria cooperativa con un lavoro stante e pieno di sacrificl del suni soci, che alla line del 1948 sul suo esempio si formarono nove simi-II cioperatlve. Oggi abbiamo un movimento di massa dei contadini laboriosi che entrar.-o volontaria-mente nella rooperativa. Non soltanto 11 numero delle cooperative ma anche il ^tumero delle conomie agricole che' si includono in que-ste cooperative e sempre magoiore dalla prima cooperativa che eom-prer.deva 24 possedimenti, elevati poi a 44. si sono oggi formate nuove cooperative di produzione che hanno da 50 a 60 economie agri-villaggi che stanno entrando com- cole. Abbiamo esempi di interi villaggi che star.no entrando com-patte in cooperativa. Attorno alla casa del cooperatore si mobilitano le masse lavoratri-ci della campagna che si creano il proprio centro culturale ed economico, fattore molto importante per 1’educazione delle nostre masse la-voratrici nelle campagne. Sarebbe erroneo pensar che il no-slro cooperativismo sia immune da errori, che tutto vada liscio senza difficolta, automaticamente. Erroneo 6 pensare che le direzioni delle cooperative, ed anche della Federazione cooperativistica lavorino senza commettere errori, che il nostro Partito abbia fatto tutto per eliminare questi errori ecc. Le deficienze ci sor.-o e spesso anche di carattero grave. II problema dei crediti non e ancora regolato; al-cuni dirigenti hanno rapporti sel-tarici sul problema delTinclusione di nuovi soci. Questi dirigenti pen-sar.o che nelle cooperative di produzione possano entrarc solo perso-ne scelte, dalla coscienza molto sviluppata ecc. e che non bisogna mescolare questi con coloro che sono disposti ad entrare nelle cooperative ma che, chi sa per quali ra-gioni, r.on godono della simpatia di aleuni dirigenti della Cooperati-va di produzione. Poi: il problema dei quadri cooperativistici non viene risolto sistcmaticamente: non 6 ancora regolata la sistemazione, i macchinari ver.gono sfruttgti ir-razionalmente. II nostro Partito deve in questo senso dedicare una maggiore attenzione al cooperativismo. Bisogna impedire che a causa del settarismo o della posizione errata di aleuni dirigenti si osta-coli 1’entrata di nuovi cooperatori nelle cooperative di produzione. Bisogna fare attenzione affinchb queste cooperative possegano le basi materiali per poter far fronte alla pressione di tutti i suoi nemi-ci. Bisogna poi allargare e inere-mentare la meccanizzazione delle cooperative ciofe delTagricoltura. Cid si pu6 fare concentrando e ri-mettendo in efficenza tutti i macchinari aeri oli ed acquistandone degli nuovi. Bisogna introdurre nel- le cooperative il sistema delTeconomia pianificata ed il potere deve poi includerle nel proprio piano. Bisogna curare 1’educazione di nuovi quadri che saranno capaci di amministrare e dirigere le cooperative; bisogna curare 1’educazione politica e culturale dei cooperatori. II cooperativismo agricolo ha nel contadino ricco il suo nemico mor-tale. L’urto fra questi e le cooperative e inevitabile e sara tanto meno acuto e lungo se condurem-mo continuamente la lotta politica per Tisolamento dei contadini ric-chi nei paesi e ne limiteremo, con provvedimenti amministrativi 1’ac-cumulazione per mezzo del quale tiene in mano, specialmente il piccolo contadino, e influisce su quel- 10 medio. L’elemento kulak nel pae-se e generalmente nemico del Potere popolare ed odia tutto cio che sa di progresso e di popolare. II rafforzamento delle nostre cooperative, specialmente di quelle del tipo superiore acuisce la lotta fra 11 contadino laborioso ed il magnate agrario. Cio e logico e necessario. Alle nostre organizzazioni di Partito spetta il compito principale del giusto orientamento di que-sta lotta. Particolarmente importante d il problema del contadino medio; bisogna attirarlo nella cooperativa e non lasciarlo da parte, come succede in qualche luogo, al-lontanarlo e persino talvolta iden-tificarlo con i contadini ricchi. Se le cooperative di produzione accu-muneranno soltanto i contadini poveri non potranno avere le condizioni necessarie per 1’esistenza, specialmente da noi dove i piccoli contadini possiedono al massimo un paio d’ettari di terra. L'inclusio-ne nelle cooperative di produzione del contadino medio e condizione rima oer 1’esistenza e lo sviluppo di queste cooperative. Ecco per-chd organizzando queste cooperative bisogna tener conto della loro composinzione e delle condizioni materiali. Infine i contadini medi hanno interesse di unirsi in queste cooperative, chd garantiscono loro il successo economico. un maggior prodotto e un’avvenire sicuro. Nello stesso tempo essi si svinco-lano delTinfluenza dei ricchi contadini che approfittano della loro forza economica per sfruttare il contadino piccolo e medio. Oggi, quando la maggioranza dei paesi si accinge alTistutuzione di cooperative di produzione e 1’entra- ta nelle stesse e di massa, e completamente volontaria, d molto importante avere chiara la prospettr va ed applicare giustame.nte la li-nea politica su questo problema specialmente dal atto che questi tipi di cooperativa rappresentano la rivoluzione nei nostri paesi, la trasformazione delTagricoltura, la creazione di nuovi rapporti nella produzione agricola e di nuova gente nelle campagne. II nemico non abbandonera la lotta. Esso tentera anche nelTinter-no delle cooperative stesse di rom-pere Tunita, di portarvi la demora-lizzazione, di infrangere la disciplina cooperativistica. Contro que-ste tendenze bisogna lottare con la massima decisione e con un lavoro culturale e politico molto intenso, mettere in grado i cooperatori stessi di poter lottare efficacemen-te contro tutti i nemici. Abbiamo trattato soprattutto delle cooperative agricole di tipo superiore. Sarebbe sbagliato pero rivolgere tutta 1’attenzione soltanto a queste e passare alla istituzione soltanto di simili cooperative. Dobbiamo invece sviluppare anche i tipi inferiori dj cooperative, dobbiamo organizzare presso le cooperative agricole tutte quelle sezio-ni che riguardano singoli rami della produzione agricola come: lo allevamento del bestiame, 1’apicol-tura, la seticoltura. le officine artigiane ecc. e speciamente le economie cooperativistiche. Tutto cio da noi viene curato troppo doco. Senza un’attivita cosi larga, difficil-niente educheremo nuovi quadri ed eleveremo la coscienza Collettiva dei contadini laboriosi i quali de-vono convincersi sulle proprie e-sperienze dei ..vantaggi delTeconomia cooperativistica. Qualunque problema a questo proposito se e prešo con leggerezza puo costduire uh' ‘Sanho irrimedia-bile. II nostre Partito ed i suoi membri dtvonc rendersi conto che questo problema č tra i piu compli-cati e fra i piu difficili e che il processo di sviluppo delle cooperative avvera attraverso la lotta piu acuta con gli speculatori della campagna, nella lotta contro la arretratezza. contro il clero reazionario ecc. E pero, d’altra parte, il lavoro che apporta il massimo o-nore al nostro Partito perche eli-mina lo sfruttamento delTuomo sulTuomo nella campagna. SINDACATI Come e noto la piu importante organizzazione di massa per il Partito sono A sindacati che colle-gano le pni larghe masse lavora-trici con Tavanguardia della classe operaia. Nel Territorio Libero di Trieste" i sindacati har.no una funzione dlfferente in ciascuna delle due zone. Ci6 č comprensi-bile perche il carattere del potere ed i aetenitori del potere nelle due zone, sono diversi. Nella zona A illimitato spadroneggiamento del capitalismo, illimitato sfruttamento. disparita di diritti, classe operaia quasi senza aleun diritto. La classe operaia crea i profitti ai capitalisti ed alla borghesia ed e costretta a conaurre un incessante lotta cen la borghesia per la propria esistenza. Ur.a riserva di de-cine di mdiaia di di-occupati che i capitalisti tengono come argo-mento principale di pressione sugli altri. Costante timore delTavveni-re. del domani. Nella zona B il popolo al potere si serve del suo potere per oppri-mere la classe degli sfruttatori. II valore creato dalla classe lavoratrice — per le gia esposte possibilita di limitazione degli elementi capitalistici diventa sempre piii proprieta comune. Le liberta democratiche assicu-rate, il lavoratore diventa cosciente creatore di una migliore esistenza. E’ naturale che da noi i Sindacati Unici devono svolgere nelle due zone un ruolo diverso ma tuttavia nella sostanza da anibo le parti rivoluzionario. Da una parte lotta per il diritto dei lavoratori ad un maggior pezzo di pane, per la po-litizzazione delle masse lavoratri-ci che nella pratica quotidiana si convincono ed esperimentano la giustezza della linea di Eartito e si preparano al passo decisivo della preša del potere. D'altra parte, il nostro circondario, la classe o-peraia che ha gia conquistato il potere deve rafforzare questo potere e difer.derlo da tutti i nemici che attentano ad esso, lo attac-cano e lo ostacolano con tutti i mezzi possibili nel suo pacifico sviluppo. II potere puo fare cio soltanto se ha delle basi ferree, se ha una solida base economica ca-pace di garantire pane sufficiente a tutti e diventare quindi fattore decisivo nella lotta contro gli e-lementi capitalistici. nella lotta contro la mentalita borghese, nella lotta contro Topportunismo, la corruzione, la demoralizzazione, la mancanza di prospettive ed altre eredita del passato. Dobbiamo riconoscere che a tale riguardo singoli elementi della direzione dei S. U. hanno commes-so molti errori. Automaticamente applicando le direttive che erano si gluste a Trieste ma del tutto sbagliate nella nostra zona. Erro-neamente interpretavano la linea del PC su questo problema. Si tratta delTanno 1947 e la prima meta del '48. Dobbiamo dire che tutto il ruolo controrivoluzionario della risoluzione delTU.I. nel campo ln-ternazionale da noi ha svolto un ruolo positivo soltanto in questo, che ci siamo finalmente liberatl dei 'peggiori opportunisti nei S.U. ed in varie organizzazioni. Cioe di quei rivoluzionari da caffe, ci-tatogoli. pettegoli criticomi come pure di vari sfegatati socialpatrio-ti rimasti occultati. Con 1’allonta-namento di questi elementi i SU. della zona B. ebbero aperta la pos-sibilita di sanare la propria organizzazione. L’analisi critica pro-fonda del lavoro dei S. U. sino ad allora ha messo in chlaro gli errori e la nuova direzione ricevette le direttive per il lavoro sindaca-le del nostro circondario. Penso che non dobbiamo sotta-cere gli importanti avvenimenti nel movmiento sindacale del TLT negli ultirni tempi. L’organizzazio-ne dei d. U. per merito dei frazio-nisti di Vidali che in maniera cri-minale controrivoluzionaria. b sta-ta rotta con il primo scopo di di-viderla nelle due zone e passare pel decisamente alla liquidazione dei S. U. come organizzazione clas-si3ta rivoluzionaria della classe o-peraia di Trieste. A tal fine su 1-niziativa dei cominformisti si c svolto Ilegale 1'estate scorso il co-sidetto congresso dell'ur>ita messo su alla spicciolala e gonfio di fra-sj internazionaliste. Soltanto degli sclocchi possono valutare la maturita politica delle masse lavoratrici se pensano di pr ter darci da bere cosi a buon prezzo un simile imbroglio. Come ci appare questo congresso delTu-nita? In primo luogo non era pre-sente Torganizzazione della zona B. Piu di 14.000 membri non erano rappresentati nel cosiddetto congresso. Le delegazioni della zona B. che si era presentata per protestare in nome dei nostri membri con 10.000 firme e stata cac-cista con espressioni «ehe snazze-ranno i trozkisti incominciando dalla loro d»legazion”». Un’a!tr-i volta hanno chiamato in aiuto Ia polizia civile, che ha Im rdito’ 1 ingresso al congresso deeli operai agricol a 400 delegati della zona B. Quind! i cominformisti hanno infranto volenti e coscienti i sindacati del TLI e ci6 sulla linea generale delTannessione di Trieste aUTtalia. A causa delTillegale rottura dei S-U. da parte dei vidalisti in due zone non ci e nmasto altro che i-stituire la direzione circondariale autonoma sintanto che le condizioni non cambieranno. Anche oggi la nostra organizza-zione sindacale ha varie deficienze. Ancor sempre porta le conse-guenze della linea opportunista di prima e con difficolta apporta alle nuove forme di lavoro che per-metterebbero la esecuzione dei compiti nelTorganizzazione sir.daca-le nelle condizioni del Potere popolare. In primo luogo. la linea del nostro Partito viene realizzata er-roneamente ed ai nostri sindacali-sti non d anccra de1 tutto chiaro il ruolo che i S.U. devono svolgere qui da noi. Noi crediamo che veramente non sia facile comprendere quale dovrebbe essere il lavoro delTorganizzazlone sindacale, prendiamo nella fabbrica Arrigoni, che d proprieta di capitalisti op-pure in simili obiettiyi di produzione. Devono essi sviluppare la lotta contro i proprietari della fabbrica come a Trieste? A questa domanda non e difficile rispondere. se teniamo conto delle menzionate caratteristiche della nostra struttura economica. Nel nostro circondario non vi esisto-no capitalisti nel vero senso della parola (se eventualmente viene data la possibilita ai proprietarj di mezzi di produzione di accumula-re e di sfruttare sino ad un certo punto, la cclpo sta nella deficienza del controllo degli organi amministrativi del potere). Tutta la produzione viene stabi-lita dal potere, esso provvede le materie prime, esso acquista i prodotti, stabilisce i prezzi, regola i profitti con 1’imposta progressiva. La principale accumulazione va nella cassa del potere. Si tratta quindi di economia controllata, pianificata, dal potere. Se il Potere popolare determina e orienta la produzione e chiaro che diventa compito dei S. U. la cura che i piani di produzione vengano realizzati poiche ogni sabotaggio nella esecuzione dei piani avrebbe per conseguenza la dimi- nuzione della produzione e diminuirebbe la possibiMa . provigionamenlo alla poP? ^ chc si ripercuoterebbe s ai0ft dard di vita del popolo^-^,. qiuindi i compiti dei noi sono: , . . D( I. Costantemente dni&Btv camente i compiti che yenS pjr sti alla classe operaia cir^‘veir duzione affinche i lav°ra,!° •jodS' no che dalTaumento dejj* 9^ zionc dipende il “J1® delle condizioni di vita e nessere generale. . -jji 2 Lottare contro la ^ nelle direzioni delle nomiche quando 5i trati:a o ^ luzione specialmente di ■ blemi chc riguardano gli interessj delle masse j ci. Curare che i nostri op. ^ ________ .ti. si Duo. J cevano tutto cio che operai vedano che i JJjJJJjjjjjJklr in questo momento afij11.« Jf i sin^aC?ij curano di loro. A tale rigu, sogna anche sviluppare . ziativa per il raggiunga11 fini menzionati. j® Al contrario alcune iili®1 cali non fanho cio. Es56 . no nella soluzione di sti che aleuni intrigami c - ‘ mente e premeditatameme >. ^n„ L” r-ViiarO nglle imprese. E’ chiaro dacati devono applanare ie tf AMnt . —. . DPrO i lof) versie, non devono pero jjji •___________ ■ ui „^4^. n OTI C sviare poiche questo non principale ruolo. Ii ruolo P _ $ le e la produzione e 13 ,flirale ^ operai, ed il lavoro cu‘‘ gli stessi. , I sindacati devono risorv j pre i problemi direttaK le masse nel contatto devono curare la esecaz g devono curare ia ea v,,Jrarsi 2 piani di produzione c ci« p lavoratori. Devono Pen i.csi:ih lavoratori. Devono P 1 giusta premiazione degli * trodurre nuovi sistenu . asSau. duzione e tendere a^a,_arelato dei prezzi di costo; cur sciplina nel lavoro . d t Soltanto cori un cost311^ |£ t sistente lavoro fra gli ris^ liali sindacali pptrauno tutti i problemi della P. , jjvtg ed in specie i problemi ueSto ? tv* IH hptblC X flllČ' J V politico e culturale. AjsTdo$, guardo comq pure a la disciplina nella Pr0® c molto i gnarsi' con tutta serieta D biamo ancora lavorare ni"-tutti questi problemi oe - Partito. II potere popolare ed il problema nazi Gia prima abbiamo menzionato che la reazione tenta di convince-re il mondo, chc nel nostro circondario non vi e liberta nazionale. Esaminiamo un po’ cosa c’e di vero e come il nostro PC ha risolto questo problema fra tutti il piu importante sulia base del problema nazionale come pošto dal leni-nismo-stalinismo. II Potere popolare leggifica e tutela quei principi per i qualt il popolo lavoratore ha combattuto: 1. Tutte e tre Ig nazion-alitiesm no per dccreto 'uguali di diritto. 2. In tutti i corpi rappresentativi 6 invalso il principio della pro-porzionalita 3. Le tre lingue: sloveno, italia-no e croatd liano per decreto lingue ufficiali e di pari diritto. 4. Il Potere popolare garantisce lo sviluppo culturale di tutte le nazionalita ed appoggia la cultura moderna progressista e crea per il suo sviluppo la base materiale. 5. Nel territorio del Circondario dellTstria e proibita per decreto 1’odio di razza e la diseriminazione nazionale. Cio d stabilito con decreto. Come avviene in pratica? Contempora-neamente alla ricotruzione della scuola slovena q croata il Potere popolare ha provveduto alla ricostruzione della scuola italiana. L’I-talia fascista annientando comple-tamente ed opprimendo la scuola slovena e croata, introducendo gselusivamente scuole italiane, ha fascistizzato anche le scuole italiane. E’ naturale che il Potere popolare dovette ricostruire in primo luogo la scuola slovena e croata, chq ancor oggj non lo e completamente. Cio e comprensibile poiche la soluzione di tali compiti non e lavoro di ufficio ed amministrati-vo. Ancora non sono superate tutte le conseguenze della cruenta e sfacciata snazionalizzazione per-pretata qui dallTtalia, in altre pa-parole non tutta la gioventu scola-stica slovena e croata e nelle proprie scuole. Questo problema si ri-solve con 1’educazione e 1’eleva-mento ddlis coscienza nazionale degli sloveni e croati semisnazio-ili " nalizzati. Malgrado che rappresentasse la ricostruzione della scuola slovena e croata un compi«’ primario del Potere popolare, non i: stato mai dimenticato la scuola italiana. La cura delTuna come delTaltra fu sempre imparziale, Dove si mani-festava il bisogno di una nuova scuola il Potere popolare 1’h'a istituita, cosi abbiamo oltre le scuole slovene e croote tutta una serie di nuove scuole italiane (gin-nasio inferiorc e liceo a Piiano, dove prima esistevario; scuole ine-die inferiori-avviamento in tutti i maggiori centri italiani, una serie di scuole artigiane nei principal! centri, la sezione italiana alla scuola agraria di San Canziano). Oltre alle scuole regolari vengono svolti vari corsi di brcve durata a! fine dl abilitare sempre maggior numero dj onosti lavoratori ai vari compiti amministrativi ed eco-nomini (corsi cooperativistici, sindacali, commerciall, di cueit)o. 11 preventivo per il mantentmen-to della scuola italiana e rispetto a quelh) de|la scuola slovena e croata: 63 milioni per la scuola italiana, 87 milioni per 1’altra. Anche a questo riguardo dunque il Potere popolare 6 completamente imparziale. Anehe sul problema della creazione detle condizioni materiali per Televamento della scuola italiana, 87 milioni per Tal-tra. Anche a questo riguardo dun-que il Potere popolare e completamente imparziale. Anche sul problema della creazione delle condizioni materiali per Televamento della scuola e della cultura gli organi del Potere popolare danno i necessari mezzi e gli investimenti a tutte e tre le nazionalita. La costruzione della nuova grand" scuola elementare per la gioventu sco-lastica italiana e slovena a Capo-distria, la scuola costruita a Moni-miano ed una serie di altre, dimo-strano che il Potere popolare rca-liza conseguentemente il principio delTuguaglianza di eiiritti 40« nel campo della cultiu*. e0ZiC‘'ia Oltre aiia cura gia p0’tere v per la scuola italiana i1 .L, jgjT polare da una serie di *, jipS lazioni come: le case lo0**, te, gli asih' infantili,. i 31 'ja|o P? il Potere popolare ha S'" stud1"a gli studenii auperiori “Tje ip Italia 1,500.00 Lire, tutl‘ .. di 'slipendio e sovvenzW 1 cifj .s studentj medi poveri .*^ ji c«^ dario esiste, una cuItUial'1; che sono hi popoldzione italiana 8- ^ II compito principale ifVji re della scuola ital quello della sua dcfasc^18 ^ e democratizzazione. to e anche il piu trova la resistenza del maestri e professori slcS i, «je‘jr latta eccezione aleuni, non,^ cora liberato ne dali lC**t0(ii. f j scista e neppure dei sta via e lunga pcrchi r m preparazione di nuove ^ gn-nti' Sull»$i* Cosi starino le cose oppressione e persecuzio1*8 -ito** lianita nel nostro terrf--, . ... • I dati menzionati il PC si e servito Siustfrc h 1< Poterg popolare per cr®^sfl dizioni che rendono PoS--<, ^..1 realizžazione delTuguagS nazionalita E cio Tha,^*^ i'8> ziouuma c, cio i“**rza principi delTuguagh® „tsle nalč, ccmV parte fondai9«® c ^ la dottrina marxista-lcnl.n VrA ™ ......c* ------ 0]J sciente che soltanto Vy c iV11«!, apportano coscientemente nella 3 crificio il loro contributo # ta comune per la crea81u * tliin ^.:-U___________________________ - vita migliore. , Tuttavia i decreti ed *. m'p menti del Potere pop°‘ delj ,.nrte seritano soltanto una P*, ;PDe 4 voro del PC nella s°) ltra V problema nazionale. v viene svolto un laV?rjei na* jtt per eliminare i resti “ (,he e.j lismo e dol sciovinisal° e to inculcato dal fas‘rl:’...t, re8J„ p. oggi sobillato dalle f{>j?Ljjg. rie da Trieste e dali1 . pjih cessario constatare ehe^ lismo fra la parte de^‘“ c[,ej f neralmente premeditate ne slovena 6 Iiquidato •• goli casi rappresentan d 0r(/ iur.lm.nl. r.vonifditate o07% zate provocazioni. zione italiana ir smo rappresenta , nn»”- serio ostacolo nell aP-., it3 J e nelTallargamento de ^ h »« e delTunita di t“tl“ Vi Le caUS„ei /• h3 J, it8" ‘ popolo lavoratore. T tono le situazione consis guenti fatti: ,o.,.ista 1) L’edueazione |V, ler.ato la popolaZ‘°j ct0^ Jf mentre gli sloveni ed ‘ rta"* opponevano perche eia ToccUpatore , ..„ poP0,asS’il 2) La parte deli«1pj0 si d cimentsta > iy rieducata durante int^r’ nelTo spirito "del vero TCj*,.^ lismo come insegna ultura jj L 3) Oggi i contatt ; cVoy nnnolI rtrioinuli. 1^*, jjl tj popoli orUinan, , illsni tere popolare non lta|ian> m volti da parte degli la q a lia di Dc Gasperi £ ista d „ nien‘rt (.(iiiijf cer.sura vaticana, 0 a Jj1 cultura progreasr veni ed I con la repubbliea ^jje e ,|S slava, fonte ines_a«]i°pn tamento per In sV' . A 0ni„: Tutte queste 'VV-ujta ve danno la PoSS ..„ st>1® reazionarie di ter.ci'6 s,enf 1 ’uc'tn » ;« aveva il Fronte at>u liberazione, cd lw lavornl3ie di fronte del P°P for,d8«ne me base politica Potere popolar^^---rbi ra šinili '***8a Prebivalstva iti da idjptl^. Program, ki nas vedno Poboljša 11 napredku te.r utrjuje v splošnemu gospodar m^Jfaaiu. kulturnemu in ,(L'n ii°blno ljudsko oblast, fctoiti er!.. izP°lnjuje svoje ob- £C&oblno ItalOjti tT,.,lzp'—----- --S|,,. j,1" Jih je prevrela v korist ESViPtlva že v Času narodno Lllftff, v°Jne m ki eo zanj Sili iti J*1 Pomena. Ljudstvo to »Učit v,lni pomen, k! ga prilili cv, Zaradi tega so do-V^rr^bljei in udarniki tako ^ P*e, [tj presegajo vsako ftj ' ' 4» £jt.?ni0Vttnju je sodelovalo NoVc,M' 80 doprinesle 318.670 ki te a delovnih ur. Ce oce-fekitm. v denarju potem zna* a||« 1 prednost nič manj kot NsirlnarJ«v. To je razmero-a svota, katero bi mo-No ta,.51.1 ljudske oblasti za iz-Jtjjji '"Ut del, te bi delovno sl-N im na,Protno s tem zneskom Hov a razpolagale za plačilo Kepfj. .tl,ugih potrebnih del. Slin,1. rai s* Je udeležil pro-Jki k, .a,dela * 33.396 prostovolj-f V v tvržili 237.583 delovnih \ at n08ti 4,238.870 dinarjev. j Pa s l2-724 prostovolj-N i'.r? delovnimi uranu v vred-Slh36 dinarjev. PUHI ?a In si Je koprski okraj N zastavico okrož- Prav resno. To je bila SlAU. S&?‘h,y “uPrsK.em c »-kto- * bedeče uspehe: SljCp,,smarje je dal 4.487 pro v koprskem okraju kj so žrtvovali 34.427 v vrednosti 641.376 din. »S ,.ežarJi ima 2.700 udelc-% \ 40.691 urami v vrednosti SL • JI m Marezige je nastopit %fc«eženci, ki imajo aktiva AČA Vrednosti 284.166 din, ’h|vtto sektor Vanganel 1.981 njjv. ki so doprinesli 12.369 '•pestjo. 229.95o.aii:. okraju pa je na prv,em Sv. Lovrenc s 1.092 u- Ni IkijIti dali 8.745 ur v vred« dinarjev. As* Sv. Lovrenc sta zato ■gfKvvne zastavice kot naj mNI v ? s<:> prvi tiije najboljši i Pt^kem okraju nosled *0 jg zlasti baza Glem 'u* Itn ncl’ ki 80 delali vsega Ur 1,1 napravili delo JfNi 288.344 dinarjev. Na I.637 .h J° baza v Sv. Anto- tv VtJ„udeležencl in 9.544 ura« LNtta*1* 174.284 din. Na tret-iuy6lL.N baza Puče s 1.041 Nkt’ k> bo izvršili 6.215 ur -11 okraju ^SiLovr' sta najboljši ™ .... tenc z že zgoraj na-k'It , todatkl in Brtortlgin 3 5. j?lo 1.351 prostovoljcev r **t Ur har predstavlja 60 C 06190 dinarjev. C ž» rtCr” !n Sv' Lovrenc sta \S> » !BC*aj v svojih rokah N *» t*v 1rt#vlco. Po izidu se-.'»Vj wmovanja sta ohranila 'utj ’ kot Ti podatki so bolj zgovorni kot vsa natolcevanja na raSun rniega ljudstva, na račun KP STO-ja, zlasti pa pričajo, da se vsem potvarjanjem resnice in lažem ni posrečilo odvrniti istrsko ljudstvo od pozitivnega dela na čast Partiji. Vsem nasprotnikom še tudi ni posrečilo, da bi zbegali naše ljudske množice ter jih za las odmaknili cd njihovih voditeljev. (Zgoraj naveden! podatki so dejstva, vse drugo so prazne marnje. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo priredilo x petek dne 14. oktobra ob 20. url v obnovljenem gledališču v Kopru M-re PuGOvft igro v treh dejanjih: „Ogenj in pepel" Drugi dan v aoboto 15. oktobra ob 20. uri Pa nastopi ravno tam z igro v treh dejanjih, ki sta io spisala Arnaud dTJsseau in James Gow: ..Globoko so korenine11 Prodaja vstopnic bo v petek in v soboto od 10. do 12.30 in eno uro pred vsako predstavo pri gledališki blagajni. Vstopnina: 50, 30, 15 in 10 din. niti 18 pomladi, in zakaj se ne bi tudi ona poigrala — se nasloni na držalo stepnic in »pusti veselo navzdol... Pri tem je očitno izgubila ravnotežje in padla iz Višine dveh nadstropij na tlakovana tla veže. Zdravnik dr, Hlavaty je bil takoj na kraju nesreče, vendar je mogel le ugotoviti zlom tilnika in prebitje lobanje. Razume »e, da je nesreča vzbudila pri vseh v domu, ki prvi trenutek sploh niso vedeli, kaj se je zgodilo, nepopisno žalost. Dijakinje, tovarišice pokojnice in uprava zavoda žalujejo 00 stoji iskreni prijateljici in znanki. in okolice na manifestacijah v Izoli na čast kongresu Zadnjo nedeljo 9. oktobra je bila naša vas izredno živa. Domačini, ki so odhajali na II. kongres KP. STO-ja v Izolo, so se zbirali in odhajali v skupinah. Poleg tega so prihajale v Babiče velike množice ljudstva tudi iz drugih sosednih vasi, katerih pot pelje skozi naš kraj. Kamioni in vozovi so drdrali proti Kopru in Izoli. Ze pri .tem pripravljanju je prišlo od časa do časa do manifestacij na čast partijskemu kongresu. Mirne lahko rečem, da re je .samo iz naše vasi in okolice udeležilo proslav v Izoli nad 590 oseb. Med njimi so bili tudi stari možje in žene, mladi so prepevali, tako da je bilo Veb veselo in dobro razoo-loženo. Manjkali niso tudi transparenti z vsebinsko lepimi parolami. Tako vidimo, da našega ljudstva ni dosegel dun Vidalija in njegovih privržencev. Nasprotno, če bi katero semensko zrno Vidalija padlo na našo zemljo, ga je ta očitno takoj odbila. Peterokraka zvezda, ki žari na najbolj vidnem prostoru in obseva ponoči Vso pokrajino, učinkuje očitno kot raz-kuževalno sredstvo proti vsemu in vsakomur, ki bi prižel k nam od nasprotne strani. Ko bo Vidali nekoč vse to spoznal, bo občutil, da je stopil s prave poti ter zabredel tako, da po lastni krivdi ne more ne naprej in, nenazaj.Vidali bi moral iti na grob Marksa in Lenina in jih vprašati za nasvet, če koraka po pravi poti. Gotovo bi dobil odgovor, da po sedanji poti ne bo prišel daleč. P. B. Truške - mala vasica na skrajnem vzhodnem robu STO-ja Truške je skupina vasic, kot pravijo, bogu za hrbtom. Po razmejitvi smo res na zadnjem koncu sveta. Del, ki je bil priključen Jugoslaviji, je najzapadnejši del Jugoslavije, del ki je ostal v STO-ju pa je zopet na skrajnem vzhodnem robu državice. Kdo ve v naši koprski prestolnici za Vršič, Gonjače, Kortino? To so STO-jevske Truške. Kortina, kjer je bila pred priključitvijo šola, trgovina in gostilna, je bila središče. Sedaj je ostala še šola, ki je prevelika za 24 učencev. Gostilna in trgovina nista imeli več pomena, ker se je center preselil v Marezige. Nemci in laiisti so 2. oktobra 1943. požigali tudi Truške. V vasici Vršiču je bila med borbo nekaj časa komanda mesta Koper. Truške so sploh znane iz narod-no-osvobodilne borbe vsem isrt-skim. partizanom. V šoli Je mesece in mesece 1944 delovala naborna komisija in skozi Truške so šle množice mož in fantov naprej v Slovenijo. V Truškah so bili mitingi, zborovanja aktivistov in podobno. Izdajalca ni bilo med domačim ljudstvom. V Truškah je bilo ravno tako Več časa središče komande mesta Koper, dalje I. slovenskega bataljona, italijanskega bataljona, čete V.D.V. in obveščevalne točke. Za vso io množico ljudi je ljudstvo skrbelo in borcem ni manjkalo ne kruha, ne mesa, ne vina,-Tudi po vojni je ohranilo ljudstvo svojo zavednost in borbenost. Letos je bij kraj zelo prizadet zaradi suše. Krompirja je bilo še precej, 2ita imamo malo sejanega, koruza se ni obnesla, in tudi trtam je suša škodovala. Kljub tem nezgodam gledamo mirno v bodočnost, ker vemo, da tam, koder vlada ljudska Oblast, je dela in kruha za vse. Slabo je le za lenuhe in postopače. Naj če omenim, da imajo TrU* ške malo zemlje, zato sta se lani dve družini z Vršiča preselili v Ankaran, svojo zemljo pa odstopili sovaščanom, ki imajo manj zemlje. Tudi letos se pripravljajo nekatere družine na izselitev v boljše kraje, kjer je zemlje dovolj. Za kongres Kp STO-ja smo postavili na Kortini lep slavolok. Nabrali smo tuC s prostovoljnimi prispevki precejšnjo vsoto denarja in ga poklonili kongresu v dar. Domačini 30 se polnoštevilno udeležili manifestacij na čast Partiji v Izoli. Novega je še to, da nas je dd sedanji učitelj tov. Vinko Engels-berger, ki je poučeval dve leti na naši soli, zapustil. Novoimenovani učitelj zaradi bolezni ni nastopil službe, tako da ga nadorae-stuje učitelj Mirko Sosič iz Marezig, ki je poučeval pri nas že od 1945 do 47. leta. M. M. ifitite m citaite PUmottlii dnevnik / najboljši bazi še *a 11 okraju sta bili naj- Jr* podružnici na- BS ni?2PZ'pri prvih i’*?8 °s«b, ki BO napru-h ‘1 čir,* 0vnih ur v vrednosti V Wr)7V. Tudi podružnica 1* * žc sedaj prehodno (V* t>t?ht>0.,mlug’ uBpfhov. ki I* '."'iU v sedanjem pred-ekmov«nju, bo čuva. še naprej v svojih V igri «Qgenj in pepel«, ki jo režira Milan Kosič, bo igral vlogo senatorja S. Raztresen, hčer Tanjo Z. Rodoškova, nečaka Sava J. Babič, nečakinjo Iris, A. Sancinova predsednika Tojana B. Sancin, dr. Beliča E. Zega, kurata očeta Gm vannlja M. Sancin, kurirja Martel-la R. Nakerst, zdravnika dr. Son ca. A. Požar. V igri cGloboko so korenine« pa bodo imeli vlogo Turnerjeve E. Barbičeva, Charlesovo A. Rakarje va, senatorja Langdona M. Sancin, Genevro Langdon S. Drolčeva. Aliče Langdon A. Sancinova, Maswel-la B. Sancin, Merrilta R. Nakerst, Brett Charlesa J, Lukeš, šerifa Serkina A. Požar Warrena E, Zega in Izaya J. Guštin, Dekani Ha množičnem sestanku zbrano ljudstvo pozdravilo partijski kongres Na večer pred drugim kongre som KP smo imeli v naši vasi mno žičrti sestanek, da pozdravimo to pomembno zborovanje. Dvorana je bila nabito golna ljudstva, ki je v polni meri dalo duška svojemu raz. položenju. To je en dokaz več, ka ko je Partija ukoreninjena mod našim Ijudutvom in kako Je z njo tesno povezano. Za začetek je zaigrala godba «In ternacionalo«, naš domači pevski zbor pa je zapel znano «Ne vdaj. mo sc«. Za tem je spregovoril tov. Vatovec Narcis, ki je v glavnem podaj današnji politični pregled dogodkov doma in v tujini. Ljudstvo je sledilo * velikim zanimanjem jasnim in jedrnatim izvajanjem govornika. Končno so vsi zborovalci določili delegacijo, ki bo v imenu vseh množičnih organizacij in vsega ljudstva v Dekanih pozdravila II-kongres KP STO-ja. Sestanek je Zaključila godba i tem. da Je ubrano zaigrala «Bret-je. podajmo »i roke«, naž pevski zbor pa Jc čustveno zapei nekaj partizanskih in narodnih pesmi. F. Z. Smrtna nesreča mladega dekleta V Slovenskem diJoSkem domu v Kopru je bila uslužbena kot kuhinjska pomočnica tov. Perič Virginija, stara komaj 17 let, iz Nove vasi. Vedno je bila veselega, vedrega obraza, nasmejana in pri tern zelo delavna, pridna in vestna. V dijaškem domu je bila nameščena šele od 1. oktobra t.l„ V sredo 12. oktobra dopoldne 0-koli pol deseto ure jo »la Virginija v svojo r.obo nad drugim nadstropjem. Sama je bila |n po opravku v -obi sc Je vračala na delo. Da se bo »peljala« po stopnicah *aj je bila še tako mlada, ker ni doživela NOVI FILMI Tragično odiseja Dandanes, ko «e v svetil ponori ] satno o tem, kateri obeh velikih ’ tekmecev ima boljšo atomsko bombo in kavarniški strategi rušijo na papirju mesta na štirih kontinentih, se le prirodo pozablja na vlogo človeštva v vojni in na veliko trpljenje, ki ga morajo prenesti tisti, ki pri vsem tem nimajo najmanjše krivde. Film uTragiena od.seja» nas popelje tik po končani drugi svetovni vojni med lačne, raztrgane in preplašene otroke brezdomce, ki jih je mednarodna organizacija za pomoč vojnim žrtvam nabrala po rasnih nemških taboriščih in k j so jim Nemci ali bolezni pomorili starše. V skupini takih malčkov, ki so jih pripeljan v zbiralni center sredi ruševin nekega mesta v zapadni Nemcdjl, je tudi Karel Matik. Na roki nosi pešat Auschloitza in številko. Nič Več se ne spomni svojega imena in svojih staršev, njegov spomin se je omračit v težkem trpljenju. Med prevozom iz enega mesta v drugo je nekaj otrok ušlo misleč, da jih hočejo, kakor nekdaj Nemci, uničiti s plinom. Mali Karel je preplaval reko In izginil, Vs{ so mislili, da je utonil, Njegova mati, ki se je po končani vojni vrnila m dom o Prago, je izvedela, da so ji Nemci ubiti moia in hčerko. Edino njeno upanje je ostal še sinček Karel, o katerem pa ni vedela ali je šiv in kje se nahaja. Zato se je odpravila po vseh deželah bivšega Reicha in ga zaman iskala od taborišča do taborišča. Medtem je neki vojaški arhitekt ameriške vojske pobral med ruševinami sestradanega neznanega dečka, ki je bil Karel. Vzel ga je k sebi in zaman skušal zvedeti, kdo je in od kje je dom.a. Polagoma je mali Jim (tako go je krstil arhitekt) dobil zaupanje v svojega rednika In se začel vračati v življenje. Spomnit se je, da je moral tudi on imeti svojo mamo ih jo je hotel poiskati. Po naktjučju jo je našel v nekem zbiralnem središču za vojne sirote, kjer ga je mati spoznala med druoiml otroci. V tem filmu je brezdvomno najtežja vloga malega Karla Motika, ki jo ja prav dobro podal A. Mac Mahon in nam pokazal brezdvomno siroto, kateri so nemški krvniki vcepili strah pred sočlovekom in nezaupanje. Igral je docela naravno in neprisiljeno, kar je delno tudi zasluga režije, ki je precej dobro podala psihološko razpoloženje, oziroma zmedenost terorizirano in zapuščena siroto. R. Montgomerg je tipično ameri-kansko, vendar toplo in človeško podal lik graditelja mostov, ki je sklenil, da bo ponovno zgradil otrokovo življenje. K splošnemu vtisu pomagajo poleg množica razcapanih otrok tudi slike iz porušenih nemških mest, da se moramo ob teh prizorih nehote zamisliti in sakII-cdti vojnim hujskačem: cEcce ho mo! Tak jo rezultat vaša gonje, ali bi jo rad i ponovili?» To razpoloženje še bolj poudari zaključni prizor snidenja otroka s svojo materjo, ki je kratek, a dramatičen in učinkovit. To je eno izmed tistih del, od katerih ostane v gledalcu tudi po predstavi neka) pozitivnega in «c zamisli v njegovo Vsebino, kar je sicer prt ameriških filmih že prava redkost. In to je gotovo znak njegove etične in človeške vrednosti. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 74t Seja občinskega odbora j Razvoj tovame pohištva V Novi GONCi Županovo poročilo črpalka v Ločniku o obisku v Rimu - Javna - Cbnova porušenih hš V začetku zasedanja občinskega upravnega odbora, ki je bilo pretekli ponedeljek Zvečer, so poslušali odborniki županovo poročilo o njegovem potovanju v Rim in o uspehi, ki jih je tam dosegel. Povedal je o stikih, ki jih je imel na raznih ministrstvih z uradnimi osebami, s katerimi je razpravljal o finančnih problemih, ki so v zvezi z zahtevami občinskega proračuna in z onimi, ki so v zvezi z mestnim gradbenim problemom. Na podlagi županovih poročil je občinski odbor določil smernice za svoje nadaljnje delo, pri katerem morajo najti najboljši način za rešitev posameznih problemov. Nato so odborniki preučili in potrdili celo vrsto ukrepov, nied katerimi so novi zdravstveni predpisi za zavod «Oddone Lenassi«, nekaj sprememb pri pristojbinah za pse in njihovo nadzorstvo, začasna postavitev nove javne črpalke v Lofiniku in globe za nekatere ob-Žane, ki niso plačali občinskega davka. Roglavje zase je tvorilo vprašanje izboljšanja mestnih cest, na podlagi načrta za redno in izredno vzdržanje ,kakor ga je izdelal občinski tehnični urad in za katerega bj bilo potrebnih 17 milijonov lir za kritje stroškov. Ker pa današnji občinski proračun hc more prenesti takega stroška, so odborniki sklenili, da bodo odobrili postopoma zneske za najnujnejša dela V okviru razpoložljivih sredstev. Pri tem bodo poskusili vnesti nekatera teh del tudi v Tuppinijev načrt za javna dela. Na ta način bo načrt za vzdrževanje in izbolj-sinje cestnega prometa ponovno predelan in bodo dali prednost res najnujnejšim delom. Ob koncu so odborniki sprejeli Še nekatere sklepe, ki se tičejo notranje uprave, in se pozanimali glede stanja nekaterih v vojni poškodovanih poslopij, ki že ogrožajo javno varnost, Uvideli so, da ta problem zahteva nujno rešitev in zato so sklenili, da bo treba takoj podvzeti potrebne korake, da bi čimprej preselili iz takih nevarnih poslopij okrog 29 drtižln v kakšno drugo hišo in bi potem v naglici izvršili na teh poslopjih potrebna popravilo. Poročilo o četrtkovi občinski seji bomo objavili jutri. Vesti za trgovce Goriški trgovci s povrtnino si lahko ogledajo na sedežu Pokrajinske zveze trgovcev v ul. IX. avgusta 11, I. sledeče okrožnice: 1) Nove izmenjave za vlaganje v kliringe med Italijo in drugimi državami; 2) Režim uvoza povrtnin v Belgijo; 3) Izvoz v ZDA; 4) Nove cene hrušk na Švedskem; 5) Prevoz povrtnin; 6) Medsebojne kompenzacije za sveže in suhe po« vrtninske pridelke; 7) Prost uvoz povi-tnin v Anglijo. Pričetek šolskega leta Na slovenskih srednjih Šolah v Gorici se novo šolsko leto 1949-59 prične v soboto 13. t.m. s šolsko mašo ob 10. uri. Dijaki vseh štirih srednjih šol (višje pimnazije, učiteljišča, nižje srednje in strokovne) naj se zberejo vsak na dvorišču svoje šole že ob 9.30, nakar pojdejo v spremstvu profesorjev y. stolnico. Priporoča se polnoštevilna udeležba. Vabljeni so tudi starši dijakov. Pričetek rednega pouka bo v Ponedeljek 17. oktobra ob 8.30. Prizivi skrivnih prestopnikov meje pred sodiščem Na goriškem kazenskem sodišču je bil včeraj dan prizivov. Prizivne razprave so se vršile pod predsed stvom dr. Ktorte. Proti kazni, zaradi nameravanega nezakonitega prestopa meje Tržaškega ozemlja, sta vložila priziv 21-letni Agnoiini Lucijan in 21-letni Domenici Dante, oba iz Livorna. Tržlški sodnik ju je namreč zaradi tega obsodil vsakega na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe. Včeraj jima je tukajšnje sodišče kazen potrdilo. Zaradi nezakonitega prestopa meje med Jugoslavijo in Italijo so na goriški sodniji potrdili kazen tudi 21-letnemu Ferrantlju Antonu iz Archi. Ker so ga orožniki avgusta letos našli na ulici očitno vinjenega, je prišel pred tržlško sodnijo 28-letnl Tonzar Alojz iz Tržiča. Obsodili se ga ha 2 meseca zapora. Kazen so mu potrdili in dodali poravnavo prizivnih stroškov. Sedem mesecev zapora in 33.000 lir globe je sodnik goriško sodnije naložil preteklega avgusta 40-letnC mu beguncu Pereni Bernardu iz Pulja, ker je šel brez potnega dovoljenja v Jugoslavijo in od koder so ga vrnile jugoslovanske oblasti, In ker se tudi ni pokoril določilom izgonskega lista, s katerim ga je gorlška policija odposlala v Neapelj. Bernardo je vložil proti tej kazni priziv, ki ga je sodišče deloma sprejelo in mu kazen znižalo na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe. Zaradi nezakonitega državne meje med Italijo In Jugoslavijo je gorička sodnija avgusta letos kaznovala na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe 30-letnega Glraldinija Petra iz Reggio Emilie. Toda tudi njemu je prizivno sodišče včeraj kazen potrdilo. Na prizivni razpravi so potrdili kazen tudi 20-letnemu piccotini Romeju iz TolmeČa in bivajočemu V Milanu zaradi nezakonitega prestopa državne meje med Italijo in Jugoslavijo. Med celo Vr3to podjetij iz gori-ške oblasti, ki so bila v zadnjih me. secih odlikovana, se je konec preteklega meseca uvrstila tudi Tovarna pohištva v Solkanu. Na svečan način so izročili delavstvu pohvalno diplomo resornega ministrstva. Prav na ta dan, pa »o prv c skupine delavcev začele delati tudi v tej tovarni po novem sistemu, ki je mnogo boljši od dosedanjega. Uredili so dve skupini, ki tekmujeta med seboj in s Sirotanovičenlm kot najboljši kolektiv za lesno pre-lavo v oblasti. Pomen doseženih uspehov je še bolj očiten, če pomislimo, da je bila celotna proizvodnja računana tudi za mizarje solkanske zadruge, ki pa so pozneje odpadli iz tega računa in je morala celoten predvideni plan izvršiti tovarna pohištva sama. Plan za drugo polovico leta je za 130% večji od onega iz prvega polletja in bodo morali delavci napeti vse sile, če ga bodo hoteli pravočasno načinom dela odgovarjata na kič- j m dobro izvršiti. Pri tem jih ovira vete Informblroja. tudi DOmanikanU nrostorov 1« Letos je tovarna zelo razširila svoj obrat in je njena zmogljivost znatno večja od lanske. V prvem polletju so izvršili plan dela 100% vkljub številnim tehničnim oviram in so zato sprejeli pismeno pohvalo Nove hiše v Gorici - da v.vNvr.i TODA OBNOVA V PRAKSI JE TAKA, KAKOR JO VIDIMO NA SLIKI. PODOBNIH HIS JE NA DESETINE V BLIŽINI MEJE IN SEVERNE POSTAJE Kolesa lo Mce neznano kom Neznanci so odpeljali kolo 40-let-nemu Gavarello Guidu iz Androne del PozzO št. 6. Tatvino je prijavil policiji. i« # # Izkaznico Je izgubila Tabaj por. Butta Francka Iz Standreža. Izgubo je prijavila goriški kvesturi, v * » Ker je prosjačil brez županovega dovoljenja na javni ulici,' je policija včeraj aretirala in prijavila sodnim oblastem 59-letnega Sulinlja Alojza iz ul. AscOli 29. Izgubo listnice s 5000 lirami in osebno izkaznico je prijavila tudi 24-Ietna Trošt Zora iz ul. Levada 51. Razstava ženskih obrti V dvorani Ljudskega doma bo v dneh 13., 14. in 15, t.m. razstava ženskih obrtnih izdelkov. Raz* stavljena bodo vsa dela, ki spadajo v to stroko, od kožuharstva do prestopa | najnatančnejšega čipknrslva. Domotožje po zaporu Te dnj so v goriške zapore ponovno sprejeli dobro znanega malopridneža Alojzu Comellija, ki je že dober del svojega življenja zapravil za rešetkami. Comelli, ki je star 45 let, spada že med veterane dolgorokcev, Pred tedni je prišel V Gorico v spremstvu izgonskega lista, ker je tu njegov rojstni kraj. Toda še se ni dobro naužil jesenskega zraka sVOjq domačije, že sc mu je zatožilo po življenju v celici. Ker ga seveda tudi stara navu* da ni zapustila. Je odpeljal kolo nekemu kmetu iz Standreža. To^a policiji, ki ga je videla vozariti se po mestu, se jc čudno zdem, de je Comelli prišel v tako kratkem času do kolesa in ga zato aretirala. Čeprav je Comelli v tem že fiar maček, je vendarle že pri prvem izpraševanju izpovedal, da je kolo ukradel. Temu je seveda sledilo, da so ga stari znanci v goriškem zaporu zopet navdušeno sprejeli. tudi pomanjkanje prostorov in strokovnih delavcev. Vendar pa so s pametno razporeditvijo dela in delavcev tudi v tem v veliki meri odpomogli. 2aga je imela ob koncu 1. polleti ja 680 metrov zaostanka zaradi pomanjkanja hlodov. Pri tekmovanju v proslavo obletnice priključitve Primorske k novi Jugoslaviji pa so delavci nadomestili že do 30. avgusta in od tedaj je plan žage zopet na tekočem. Čeprav imajo na žagi še stare stroje, se je njihova kapaciteta in storilnost dela dvignila od lanskih 2.20 kubičnih metrov na 3.20 letos. V podjetju imajo večkrat proizvodne konference, na katerih delavci sami stavijo predloge za izboljšanje dela in boljše izkoriščanje strojev. Na ta način so na primer popolnoma preuredili mizar-nico. Predvideno je, da se bodo že meseca januarja preselili v novo tovarno, ki je zračna in svetla. Uprava tovarne pa skrbi tudi za potreben naraščaj. Najprej so imeli trimesečni strokovni tečaj, pozneje pa so odprli še posebno industrijsko šolo, ki jo sedaj obiskujef 34 učencev. Zidarji, ki so zidali industrijsko šolo, so se obvezali, da bodo do začetka šole, dne 15. septembra. zgradili tudi delavnice. To svojo obvezo so potem izpolnili že do 5. septembra. V zadnjem času so spoznali, da je treba posvetiti več pažnje tud; kulturnemu in prosvetnemu delu. Zato so sklenili, da bodo v bodoče s študijskimi sestanki in sindikalno organizacijo povečali aktivnost tudi na tem področlu. Starček si je zlomil rebro Na stopnišču svojega stanovanja sc je pred dnevi ponesrečil 80-letni urar Boštjan Pelerin iz Krmina in si pri padcu zlomil rebro. Pettarl- na so sprejeli y tamkajšno bolnico^ kjer bo moral ostati okrog tri tedne. KSNO D. VERDI. 17: »Hrast velikanov«, Heflln in B. Hay\vard. VITTORIA, 17: «Cldvek čudo«, Kaye. CENTRALE. 17: »Pustolovščine O-liverja Tsvista«, R. Nervton. MODERNO. 17: «Letalec Joe«, S. Tracy. EDEN. 17: «Do zadnje kaplje krv>», M. Douglas. C* IjOij *!, Obevih Iconorcsa šel V^Oi/. 0 besede pred- V ki m Pegatov tiste pa>'- ° uajhujleru viharju V 8tti ‘"^''Ublrojceskih na-V, revoha hip popustila na V4la Uc tonami ji položajih cS.l. *w*»:a nadolnn-. rnnr. načelom mar- ..nc'- VaU>q' jc ptha!n moc" \ nku ,0 ',p 2 »o moč-%% m’ ®nani ou riet.irinrga H i« 2 *,{oioi)jc In Ceri na 1Y„ 0,a7®"a tOuarna uAm-tovarne sta de- ute % Mi rde0 da’iasnje borbe. °b brut' , . °>»tft„t, . ‘>to!,-a»sJco-ltaii- \ n„ Kiino unijo, ko-«?% 1rii70 {n njena vodi-\ naclenn!- očm nov6l^ ori, che ci 1 I traditori 1 chejf tilmente cercano loro opportunismo ed.Ugjlir’-^ mento attaceando la •* 0)0 1“ re gli occhi del nostro P {0nda,,st va Jugoslavia ed il TlJO, condottiero compagne F ^1J rf £ rii sempre come cse.^rensl°rfio K rapoprti e della c0”?qnrentl«1K» i popoli. Noj espe ^ apP js« pratica ogni g|0rn,(’,mo |e” I principi dei mar.vs ieasi. 0jP»li chj invecc abusa deg cl} Ji Uf infscfiv.bi^nto J- Jjj (icataniente^attacca - „C - S Via, sfruttano temente i principi del am' bizin L’orgoglio. la Kel0.s!f' sfrU1*8 fese. la tendenza ;,1'°catj fd, 1’appoggio aglijmbo^ degli tunisti della spr^j parliti, che ha ,riaj;rezione a '<11 Lili, 1,111. Fattacco contro la aj eleva ancor della Jugoslavia --- ona ti. che oggi ba tono clsiva per la diies dj re marxismo minocc»Wjcun] id smo, da parte dl .j de| PC bolscevico. dei c st>, Noi ci rendiatno CI|liti cke I ti e delle resp»nal»D,(inehS c fffi no di fronte a noi ,jaII1o > te le n ostre fn" e(liariflC3p:ii J contributo per la Tanto LjVO unesle devlnzmni. *ei jP j la pratica di ogn «(;l via ^iiti^ d, essere si Ha «' jj trSdei Up» Faltra par,t’ ,Y'nlo par'n"1' ’f Questi sono soltant te a #0 i wuesu sono fr0no špstc.i piti che stannode'_V^ j c0p le menzogne che piu ene ,ne d" u efficace reallzzaz on Jp c? ^ voro infrongerč tu agent ..- * 1 „ C n P rivoluzionari del domin1 Noj siamo v'.t%inV popolo lavoratore^r^^ \v Dlii bella e rde jo . difen MIH M CUU v; • t g q stro dovere ^ °n . 'rt.T . js Viva D PC rLU,! A delle conquiste .nnol3re;ar9<1id V^a U «,aP fe V ma conqulsta de fgpca K di un sicuro e J^jnrc. del popolo lavnl ’ j| sd0 Viva la £ltO! tiero maresciaim -oh' UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 Stev. 6, Ul. nad. — Telefon Stev. 93-808. - UPHAVA: ULICA K. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. PGLASI: od 8.30-12 Iri od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov Za vsak mm višine v Sirim i stolpca: trgovski 40, flnančno-upravni 60. osmrtnice 70 lir. Za FLRJ: Zs vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržašk' tiskar ki /avnd Podrttž Gorica Svrtogorska ul 42, Tel /49 • Koper, ul. Battlstl 30/a, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 1400, Celoletna 2600 lir; Cona B In FI.HJ: 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 65° 85 163 ,lsKa Irt07**,r Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega ♦•*ka ) /O Z