LISTEK. Džunjla. Roman ia afriških pra§oadoy,. 'Angleflri spisal E. R. Burroughs. — Preredel Paulus. 17 Toda premalo j« bil izk.ušen, da bi bil yse to oipazil. R» todi časa ni imel z« razmišljanje. Tla so zaškripala za njego^im hrbtom. Obmil se je. Dvoje je yid*l. Nekdo s« je pray tisti trcnutek Lzmužaiii skozi trata In Trzanu sc je zdelo, d» je njcgor obraa že nekj« rideL Pa ni imel č«sa se spomniti. Drugo kar j« yid«l, je koj {Kzeto v zakup yse njegoy« misli in močS. Eden zlikoTcev, yelik, moden človek, se mu je po prstib bližal in že dvignil t zamah težek, debel kol. Z cnim samim udarom bi bit zdrobil Trzanu glayo, 5e bi Mlo prišlo do udarca. Pa ni prišlo. Ko 8o yideli, di je Trzan opazil napadalca, so ysi kkrati planili nad«nj. Noži so s^ zabliskali, stoH so se JSrigali, V bipai so g« obkolj51i. Pa topot so se pariški apaši urezali. Naleteli so na bister raKuin, na strelovito gibenost džvmgelskeg« borca, na ailn« miSrc«, M. so se s Kršakoin in Saboro ko«al€. Po bliskovo se je Trz«n umaknil a*maku iM s strainiin udarcem jc sunit nap«d*lca pod rebra, d« je odletel daleč y stra». Nato pa se je lotil drugih —. Zunaj pri vratih je stal menanec, ki je očivkfci« irodil uapad, sara pa ai ltoiel nesti koŁe naprodaj. ^afeal jt, da vidi k«daj s« Trean mrtev zgrudi na tU. Žensk«. je še vedno stala v kotu, pa njej obraz se je čudno izpreminjal. Nayidezni obup se jc umaknil iokaTosti in škodoželjmosti, ko se j« Trzan obrnil k prvemti napadallou, pa se nato izpremcnil v čudenje ter nazadnje y strah in nemo, bkdo jrozo. Ia kato tudi ne! Lično, brezhibno (Alečeni gospod, ki ga je s srojim klicanjcm priyabila y zasedo, kj«r bi naj poginil in izginil brez sledti, se je hiporoa izprtmeiAl r (prarega dxmona. Pričakoyala je slabotn«ga mladiča plehkih inišic. — pa je gledala orjaka, ki je abd*loyal svoje napadake kakor inlatič snopje. Poysodl je bil bkrati, v gibenih, prožnihj skokih sc je zaganjal po sobfi, tu je sunil napadalca, da je odletel y steno, tam je dvignil drugega od tal in ga yrgel y gručo, da je tri štiri toyariš« podrl v padcu, tu je prestrigel udar s stolom, tam izbil nož in izvinil roko. Kričeč od bolečin,, s krvayim!i nosoyi in polomljenimi rebri so se zlikorci dnng za drugim umikali skozi vrata kakor hitro se je dalo. Toda ni bilo dolgo, (pa so priropotali težia koraki po stopnicah in v sobo je stopil oddclek mcstne straže. Nenavaden prizor se jim je nudil. Trij« moški so ležali na tleh t kotu in stokali, na stolu je slon«la in jokala ženska ter se tresla odi slrftbn, srcdi sobe p« stal mladi, iz^brano oblečen gospod s prekrižanimi rokami in pričakovaj« glodal oi>orošbene stražnike ia pokaprtik bliskajočih se oči. »Kaj se je zgodilo?« je Tprašal 6etoyodj«. Trzaa j« nakralko razloail dogodek, ko pa s* j« obrnit k žwnskt, da bi rnn potrdila resničnost njcgoy«ga poroiila, se je zgodilo nduij, česar Trzan š« ai dožireL >Talt čioyek l&ieU je mkričala. »Lažot Napadel ¦• i«, sama aem biU y sofci. Ufcil W »o bil, 4* m sis* priliiteli na pomoč tile gospodSe. Cel divjak je, vaaa pravim! Malo je manjkalo pa bi je bil ubil 3 goliflrf rokami!« Tr2an je stal kakor od groma zadet. Rešil jc žensk« goto>'c smrti, pa v zahvalo tako odurno laže zo^fr ag«ga. Ali je mogoča tolika nthyaležnost —? Tako je premišljeval, možje postave pa so piec«gl neyerno poslu&ali žensko. Ni bilo prvikrat, da so imeli posla z njo in z njenimi »prijatelji«. Toda bili so stra« žarji, n« pa sodhiki in napovedovali so, da bodo aaenkrat obe stranki vzeli seboj na policijo. Pa izkusili so si, da temu mlad«nm, fino oblei«-* nemu gospodu napovedati zapor, je ena reč, — dir.uga pa, ga v zapor odpcljati. »Jaz nisem ničesar zagrešil!« je dejal Trzan mim», >Le branil sesm se. Ne vem, zakaj vam je tale aenska pravile tiste laži. Sovražiti me n« more, nikdar je •!« nis«mi yidel.« »Dobro dobro!« je rekel stražnik. »To bodete ae sodniku povedali!« Stopil je bliže, da bi Trzanu roko na ramo poloiil, Trenutek pozneje je ležal v kotu sobe in ko so nra toy»riši priskočili na pomoč, se jim ni nič bolje godilo, Niti časa niso imeli, da bi na orožjc misiili. Med tem kratkim bojem je opazil Trzan odprt« okno in aunaj na ulki železen 9teber, ki je na njem menda yisela električna svetiljika. Koj nato so irtražniki rideli, kako }t giibčna posta-« ya kakor panter šinila skozi olcno in na steber ter im|inila. Ko so stopili k odcniu, nl bito slfdu yeč o nasUMBi tujcu. Taeli so atnsko in BJent tri tovarišc seboj na p«-* licijo. Straiaik, ki je stal na uliei, je pri»e|al, da ni wikogar wid*i, ki bi bil skočil skoafi okno ia pripkaal f» stebru na cesto. Njegovi tovariši so zasodili, da laže, pa dokazali mu niso mogli. — Ko je Trzan dosegel steber, j(; najprvo pogledal podse, če ga morebiti na cesti čaka še yeč soyražnikov. Naučil se je v džungli previdnosti. In prav je storil. Spodaj na cesti je stala straža. Pogledal je navzgor in tam ni videl nikogar. Splezat je torej kvišku. Vrh stebra je bil v ravni črti s streho hiše. V hipu je bil na strehi, — igrača zanj, ki se je leta in leta v džungli poganjal še v večje daljave od drevesa do dreTesa. Z ene strebe je splezal na drugo, vedno dalje, doIder ni spet našel v samotni ulici pripravnega stebra. Po njem se je spustil na tla. Urnib nog je pobitel po ulicah, stopil v znano gostilno, si umil roke, skrlačil obleko ter počasi odšel proti dcmu. V zakolni pivnici blizu hiše, kjer se je zgodil napad na Trzana, sta tisto noč sedela dva človeka v živahnem pomenku. Eden njiju je bil tisti, ki je opazoval Trzana pri koncertu in miu sledil po mestu. »Neverjetno!« je pravil. »Bankir Canlcr me je sicer sraril, da je mož izredno močen. Zato pa sem tudi vzel 10 mož. Ampak kaj takega —! Ta člavek bi zashižil tisočake dnevno, če bi nastopil!« »Zaenlaat pa mi ne bomo nič zaslužili!« se je hudoval njegov drug. »Preklicana reč til Tak posel ni zame! Dvignil me je y zrak in vrgel po sobi kot da sem slamnat inožicelj! Pa imam svojih 80 kg dobre vagel Na vso srečo sem priletel mehko, — vrgel me je v gručo ljudi. Ne vem kako je z njimi. Pobral sem se in poiskal vrata. Takib poslov ne maram! Ne grem več aadenj, razen s topovil« »Ne bo treba topov! Nocoj sem se mnogo naučil. Temu človeku se pride do živega le z zyijačo. In za zvijačo zadostujeva midva sama. Dobiti pa ga morava! Nagrada je prelepa, da bi nama ušla. Le kako ga primeva —?c »Zakaj pa pravzaprav hoče tisti Canler imeti tega človeka? Nič ne veš?« »Ne vem pray, zakaj. Toda zdi se mi, da gre za neko dekle —. Pa saj mi je vseeno. Glavna reč je visoka nagrada! In dobiti jo morava! Zasedaj je seve edino kar moreva storiti, da ga opazujeva in ne izgaibiia izpred oči. Verjetno je da se bo skušal mnakniti policiji. Odpotoval bo —. Poslušaj —!« Sklonil se je k to\arišu in v živahnem šepetu sta nadaljevala pogovor. IX. Trzan odpotuje v službo in izgine med potom brez sledu. »Tvoj Pariz je zame nevamejši nego mi je bila svojčas džungla!« je pravil Trzan, ko je drugo jutro poročal prijatelju Arnotu o svojih nočnih dogodivščinah. »Zakaj so me rvabili v hišo? Zakaj so me hoteli ubili? Kaj sem jim storil —?« Arnot si je nalahno požvižgaval in zamišljeno kimal k prijateljevemu poročilu, Trzan pa je nadaljeyal: »Kaj lakega bi v džimgli nikdar ne doživell Tam ubijamo, da si dobimo hrane, ubijamo sovražuika, če nas napade, da si režimo življenje. Taka je železna postava džungle. Ampak tule t Parizu, sredi y&ie foliko hvalisane kulture —! Ftj! Vaš kulturni človek je shovejši, div- jejši ko žival džungle! Ubija iz gole objestnosti in srf>oritosti! Še huje, — plemenito feuvstvo človekoljubja izrablja, da zvabi v svoje zanke mimega, nedolžnega, ni& budega slutečega človekal Kajti obupni klic na pomod me je zvabil, da sem hitel v tisto jamo razbojnikov. Kar razumeti nisem mogel in še danes se mi zdi neverjetno, da more ženska pasti tako globoko in s klicanjem na pomoč vabiti koga — y smrt! Takale je kultura in omika, katero mi hočete dati t zameno za mojo džunglo! In v takem svetu naj žiyim —? Prijatelj Arnot, povedal sem ti že» in ti danes ponovim; da v džunglo pojdem nazaj! Tam seni bil sre* čen, tam tudi bom spet srečenl« Oba sta molčala, ko je Trzan končal. Šele f o dolgem času se je Arncvt oglasil: »Pomilujem te, prijatelj! Priznam ti, da res nimaš sreče z našo »kulturo«. Od najslabše slrani se li kaže. Ponavljam ti pa, da prečrno gledaš! Ne poznaš nas še dobro! Nismo vsi taki! Tudi dobri Ijudje, pošteni ljudje so na svetu. Naša kultura ima slabe strani, pa ima tudi mnogo, da še vcč dobrih! Teh se boš šele zavede^. ko boš globlje poznal življenje med svetom! Pa pustiva zasedaj to! Vem da ti zaman pridigujem. Bridke in neprijetne reči si doživljal, užaljen si. Treba ti je, da se pomiriš, da prideš na druge misii. Zato ti bom koj sedajle podal eno tako misel. Ali res mislišj prijatelj, da so te hoteli zvabiti v zasedo in ubiti, da je bil torej ves napad pripravljen —?t »Kako da ne! Saj je šlo vse tako glacLko kakor na vrvici. Klie na pomoč, napadalci vsi zbrani, prav nič se niso začudili ko sem vstopiU niti yprašali me niso, po kaj sem prišel, in komaj da sem bil med njimi, je že bil edea pripravlj«n, da me s kolom pobije — .c (Daije prihodnjič.)