124 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
1 Sodobna dru`ba in u~itelj, Slovenec, 16. junij 1926, {t. 136, str. 3.
2 The Reform of History Teaching in Schools in European Countries in Democratic Transition, Council
of Europe, Strasbourg, 1995, str. 30.
3 Jana Huttova, Preparing for the 21st century: Slovakia, Bulletin Nr. 8, Euroclio, Haag, 1997, str. 17.
4 Cveta Razdev{ek – Pu~ko, Razviti profesionalne kompetence, Šolski razgledi, 30. september 2000, {t.
15, str. 4.
5 Ve~ o Eurocliu glej Jelka Razpotnik, Euroclio, Zgodovina v {oli, 1999 (8), {t. 2, str. 42–43.
Simpozij so spremljale tudi kulturne prireditve in dru‘abna sre~anja ter kraj{a ekskurzija. @e prvi dan
zve~er je bil slovesen sprejem pri de‘elnem glavarju Gradi{~anske, naslednji ve~er je bilo dru‘abno
sre~anje (oboje na Schlößlbergu). Zve~er tretjega dne smo poslu{ali koncert klasi~ne glasbe v ‘upni cerkvi
v Modincih. Drugi dan simpozija je bila poldnevna ekskurzija, ki nas je popeljala na de‘elno razstavo z
naslovom Vojna ali mir, ki je bila na gradu v kraju Stadtschlaining, nato pa {e na ogled romarske cerkve
Maria Weinberg, za zaklju~ek smo si ogledali tudi vinski muzej v kraju Moschendorf.
Vsekakor je mogo~e re~i, da se je tudi leto{nji simpozij uspe{no odvijal in prinesel mnogo novih
spoznanj. Naslednje leto bo simpozij v Köszegu na Mad‘arskem in bo nadaljeval s podobno tematiko kot
letos, ki pa bo ~asovno segla v novej{e obdobje.
O l g a  J a n { a - Z o r n
Ob prvi obletnici Dru{tva u~iteljev zgodovine Slovenije
“Dejstvo je, da se je vse do zadnjih ~asov {ir{a javnost pri nas le malo brigala za svoje u~iteljstvo.
Prepu{~ala je skrb in zanimanje zanje dr`avi in {olskim oblastem, kakor da ni sama neposredno prizadeta
pri vpra{anju {ole in z njo nerazdru`no zvezanega u~itelja.”1
Citat, ki ga uvodoma navajam, je sicer iz ~asov, ki so bili povsem druga~ni kot so dana{nji, pa vendarle
ka‘e na premajhno upo{tevanje polo‘aja in veljave u~itelja takrat - in ob tem lahko brez obotavljanja
dodamo, da je tako tudi danes.
Zdru‘enja u~iteljev zgodovine v Evropi
V letu 1994 je v Gradcu potekal seminar Sveta Evrope z naslovom Reforme pou~evanja zgodovine v
evropskih tranzicijskih dr‘avah, na katerem so udele‘enci, u~itelji zgodovine iz vseh evropskih dr‘av,
poudarili, da je ustanavljanje zdru‘enj u~iteljev zgodovine “zelo dragocena pomo~ pri podpori u~iteljem
zgodovine”, saj se z njihovo pomo~jo {irijo nove ideje, ki spodbujajo in opogumljajo u~itelje pri uvajanju
novih na~inov pou~evanja.2  Polo‘aj zdru‘enj u~iteljev zgodovine v Evropi je razli~en, odvisen predvsem
od organiziranosti in dol‘ine obstoja zdru‘enja. Tako so na primer zveze u~iteljev zgodovine v Franciji,
Veliki Britaniji in Nem~iji, ki imajo ‘e dolgo tradicijo in {tevil~no ~lanstvo, pomembni partnerji v dogovo-
rih z Ministrstvom za {olstvo, medtem ko so tovrstna zdru‘enja v srednji in vzhodni Evropi mlada in si
{ele utirajo svojo pot. Kljub temu na primer na Slova{kem zdru‘enje u~iteljev zgodovine sodeluje z
Ministrstvom za {olstvo in Kurikularno predmetno komisijo pri pripravi osnovnega in spopolnjevalnega
izobra‘evanja u~iteljev zgodovine.3  Da je v ‘elji po zvi{anju kakovosti izobra‘evanja u~iteljev potrebno
ve~ pozornosti nameniti oblikovanju u~iteljskega poklica – “tudi z razvijanjem u~iteljskih zdru‘enj ter
oblikovanjem kodeksa profesionalne etike”, so se strinjali tudi udele‘enci konference o izobra‘evanju
u~iteljev v Evropski uniji in kakovosti vse‘ivljenjskega izobra‘evanja, ki je potekala maja 2000 v portugal-
skem mestu Loule.4
Zdru‘enja u~iteljev zgodovine razli~nih evropskih dr‘av so se povezala v Evropsko zvezo u~iteljev
zgodovine (The European Standing Conference of History Teachers’ Associations – Euroclio), ki je bila
125ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ustanovljena leta 1992 ter danes zdru‘uje in v evropskem prostoru predstavlja okoli 65.000 u~iteljev
zgodovine iz 57 zdru‘enj iz 41 dr‘av, med katerimi je tudi Dru{tvo u~iteljev zgodovine Slovenije.5  Cilji
Euroclia, ki ga vodi voljeno sedem~lansko predsedstvo, sestavljeno iz u~iteljev zgodovine razli~nih evrop-
skih dr‘av, so promovirati in okrepiti vlogo zgodovine v evropskih {olskih predmetnikih, podpora “evropski
dimenziji” v pou~evanju zgodovine v dr‘avah, ~lanicah zdru‘enja, pri ~emer pa ne sme biti zanemarjena
svetovna, nacionalna in regionalna zgodovina. Po mnenju zdru‘enja lahko zgodovina mo~no vpliva na
oblikovanje “evropske zavesti” med mladimi v Evropi. Pou~evanje zgodovine igra zelo pomembno vlogo
tudi v razumevanju med ljudmi in razli~nimi evropskimi narodi. Zato Euroclio razvija diskusijo in sodelo-
vanje med evropskimi u~itelji zgodovine o tem, kak{no zgodovino pou~evati in s kak{nimi metodami.
U~iteljem zgodovine ponuja mo‘nost, da aktivno sodelujejo v mednarodnih projektih, na konferencah in
seminarjih za izobra‘evanje u~iteljev. Euroclio tudi raz{irja infromacije o novostih v pou~evanju zgodovi-
ne v Evropi s pomo~jo publikacij in z objavami o seminarjih, konferencah in drugih aktivnostih. Zdru‘enje
dvakrat letno izdaja revijo Bulletin v angle{kem jeziku, ima pa tudi spletno stran na Internetu
(www.webeuroclio.com), ki ponuja razli~ne informacije kot npr. novosti, diskusije, informacije o Euro-
cliu in njegovih aktivnostih, elektronsko obliko Bulletina, seznam ~lanic, prav tako pa ta stran slu‘i kot
povezava za druge spletne strani, saj se lahko preko nje priklju~imo na spletne strani mnogih nacionalnih
zdru‘enj in drugih organizacij.
Dru{tvo u~iteljev zgodovine Slovenije (DUZS)
Ob predstavitvi delovanja zdru‘enj u~iteljev zgodovine v Evropi in Euroclia ne moremo zanikati
vpliva, ki so ga le-ti imeli na nastanek Dru{tva u~iteljev zgodovine Slovenije. Mnogi u~itelji zgodovine so
se v 90. letih udele‘evali seminarjev za izobra‘evanje u~iteljev, ki sta jih organizirala Svet Evrope in
Euroclio ter ob tem spoznali, da moramo tudi slovenski u~itelji zgodovine dobiti svoje zdru‘enje, ki bo
aktivno zastopalo na{e interese v {olskem prostoru. Na{i napori so v letu 1999 pripeljali do ustanovitve
Dru{tva u~iteljev zgodovine Slovenija, ki ga ob veliki podpori slovenskih u~iteljev zgodovine vodi
voljeno sedem~lansko predsedstvo.
Namen dru{tva je zdru‘evati – osnovno{olske, srednje{olske in univerzitetne - u~itelje zgodovine,
zastopati njihove interese v {olskem prostoru, kar zlasti pomeni zavzemanje za kakovostno strokovno –
osnovno in spopolnjevalno – izobra‘evanje u~iteljev, ter okrepiti vlogo zgodovine v predmetnikih {olskih
programov. Dru{tvo zelo dobro sodeluje z Eurocliom ter pospe{uje izmenjavo informacij na podro~ju
pou~evanja zgodovine doma in v svetu.
Izmenjava informacij najbolj a‘urno poteka s pomo~jo spletne strani dru{tva (www.drustvo-ucit-
zgodovine.si), na kateri je predstavljeno delovanje in organiziranost dru{tva. Poleg tega so zaradi pregled-
nosti delovanja dru{tva na spletni strani objavljeni zapisniki sej Upravnega odbora in Skup{~ine, ki se
sestaja enkrat letno in na katero so vabljeni vsi ~lani dru{tva. Dodana so razli~na obvestila, med njimi tudi
ponudba seminarjev za izobra‘evanje u~iteljev doma in v tujini. Kot novost smo v leto{njem letu uvedli
rubriko Besedila, v kateri objavljamo prispevke ~lanov dru{tva, trenutno si lahko preberete poro~ila
konferenc Euroclia in prevod ~lanka o pomenu izobra‘evanja u~iteljev. Izjemno bogata je ponudba pove-
zav z drugimi spletnimi stranmi, kjer med drugim lahko u~itelji najdemo mnoge informacije, predstavitve
in zemljevide, uporabne pri pouku zgodovine.
Na svojem za~etku se je dru{tvo ‘elelo najprej seznaniti s problemi slovenskih u~iteljev zgodovine,
~emur je bilo namenjenih kar nekaj sej Upravnega odbora in konzultacij z u~itelji. Ob tem je bil izoblikovan
program dela za leto 2000, ki je bil predstavljen in sprejet na prvi skup{~ini dru{tva marca 2000 (zaklju~itev
postopka registracije, izvedba prve letne skup{~ine, informiranje ~lanov in drugih u~iteljev zgodovine o
delovanju dru{tva, sodelovanje pri posameznih projektih za izobra‘evanje u~iteljev ter sodelovanje pred-
stavnika dru{tva na letni konferenci Euroclia v Lizboni).
6 O raznovrstnih pritiskih na u~itelje zgodovine glej Jelka Razpotnik, Zgodovina v gimnaziji, referat na
XXX. zborovanju zgodovinarjev, Rogla, 28.–30. september 2000. O to~kovnem sistemu v {olah pa glej
pismo dru{tva, Ona, 26. september, 2000.
126 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
7 Glej Jelka Razpotnik, pripombe na ~lanek Stiske slovenske {ole, Sobotna priloga, Delo, 15. julija
2000.
Tekom prvega leta delovanja dru{tva se je pokazalo, da so bili problemi u~iteljev zgodovine v zadnjih
letih zanemarjeni in zato lahko zaklju~imo, da ima dru{tvo pred seboj veliko dela. U~itelji delajo pod
velikimi pritiski. Trenutno sta najbolj ob~utna pritisk zunanjega preverjanja znanja na gimnazijah (matura)
in pritisk {olskih oblasti (pravilnik o napredovanju v nazive in pla~ilne razrede).6  Ob prvih analizah
kurikularne prenove tudi ugotavljamo, da je bila kurikularna prenova izpeljana slabo in nedosledno, saj
u~iteljem, razen novih u~nih na~rtov (s katerimi pa u~itelji niso bili dovolj seznanjeni) in pove~ane
obremenjenosti ni prinesla resnih novosti. U~itelji so {e vedno preve~ prezrti in njihov glas {e vedno
premalo upo{tevan.7
Prvi problem, s katerim se bo dru{tvo spopadlo, bo matura, saj bo dru{tvo pripravilo predloge za
spremembo mature iz predmeta zgodovina, ki naj bi omilili pritisk mature na u~itelje zgodovine. Dru{tvo
bo posku{alo tudi izbolj{ati kvaliteto ponudbe za strokovno spopolnjevanje u~iteljev zgodovine. Med
najpomembnej{e naloge v prihodnosti vsekakor {tejemo prizadevanje proti kr~enju ur zgodovine v pred-
metnikih tehni{kih in poklicnih {ol na eni strani - tudi pove~anje ugleda predmeta zgodovina v {olah
nasploh - in prizadevanje za omilitev pritiska eksternega preverjanja znanja iz zgodovine na osnovnih
{olah (ko bo pri{lo do uvedbe tega) na drugi strani.
Naslov:
Dru{tvo u~iteljev zgodovine Slovenije
A{ker~eva 2
1000 Ljubljana
e-mail: duzs@drustvo-ucit-zgodovine.si
spletna stran: www.drustvo-ucit-zgodovine.si
J e l k a  R a z p o t n i k