Kebrov Slovar slovenskih frazemov
Jurij Rojs
m
Cobiss: 1.19
a
Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Slovarji), 1158 str.	SI
Pred nami je obsežen frazeološki slovar, ki obsega 1158 strani. Sestavil ga je Janez Z Keber, znani slovenski leksikograf, onomastik, frazeolog in publicist. Knjiga se za- > čenja z uvodom, ki vsebuje predgovor, seznam virov, izbor slovenske in nesloven- o ske literature, seznam kratic in okrajšav ter nekaj napotkov in pojasnil za uporabo Slovarja slovenskih frazemov; sledi pa slovarsko gradivo.
V uvodu avtor pojasnjuje, kako je slovar nastajal, kako je zasnovan in kaj najdemo v njem. V predgovoru navaja, da je sodeloval pri 4. in 5. knjigi Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) ter da je samo on izmed skupine urednikov sprejel ponudbo za sodelovanje pri srednjeročnem projektu Frazeološki slovar slovenskega jezika. Sodeloval je tudi pri slovarskem delu novega slovenskega pravopisa. Leta 1996 je dobil nalogo, naj ob delu za pravopis predloži tudi zasnovo za frazeološki slovar, nihče pa v omenjenem roku od njega tega ni zahteval. Sproti je objavljal rezultate frazeološkega raziskovanja. Leta 1996 in 1998 je objavil monografijo v dveh knjigah Živali v prispodobah. Na Valu 202 Radia Slovenija je v letih 1995-2000 poljudno pojasnil izvor okrog 150 frazemov. V tedniku 7 D je v rubriki Zakaj tako v letih 2002-2005 izvorno pojasnil več kot 100 zanimivejših frazemov. Ko se je v letu 2000 pravopisni projekt približal koncu, je profesor Keber stal pred realnejšim začetkom priprav za izdelavo frazeološkega slovarja slovenskega jezika.
»Pri izdelavi zasnove za frazeološki slovar sem upošteval izkušnje slovenskih in nekaterih tujih raziskovalcev,« pravi avtor slovarja (str. 8) V zadnjih desetletjih je izšel Pavličev petjezični1 in štirje dvojezični frazeološki slovarji.2 Nekaj napotkov je bilo mogoče dobiti tudi iz kritik SSKJ kot novejšega in doslej najbo-
i
2
Josip Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960. Antica Menac - Jurij Rojs, Hrvatsko-slovenski frazeološki rječnik, Zagreb: Zavod za ling-vistiku Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 1992; Francek Mukič, Madžarsko-slo-venski frazeološki slovar = Magyar-szloven frazeolögiai szötär, Szombathely: Magyaror-szagi Szlovenek Szövetsege = Zveza Slovencev na Madžarskem, 1993; Elizabeta M. Jenko, Sich auf die Socken machen = Vzeti pot pod noge: deutsch-slowenisches Wörterbuch der Redewendungen, Klagenfurt = Celovec: Drava, 1994; Diomira Fabjan Bajc, Dve muhi na en mah: slovensko italijanski frazeološki slovar = Due picconi con una fava: vocabolario fraseologico sloveno-italiano, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1995.
^ gatejšega objavljenega vira slovenskega frazeološkega gradiva. Po izidu SSKJ je W Peter Weiss v prispevku Katere slovarje smemo pričakovati po izidu SSKJ namenil N frazeološkemu slovarju dva odstavka. Na kratko je podal svoj pogled na to, kako naj 1 bi bila stalna besedna zveza predstavljena v frazeološkem slovarju.3 Konceptualnih ^ in teoretskih vprašanj se je ob ocenjevanju hrvaške zbirke Mali frazeološki rječnici,
0	v kateri je izšel tudi Hrvatsko-slovenski frazeološki rječnik avtorjev Antice Menac s in Jurija Rojsa, lotila Erika Kržišnik.4
Janez Keber se je zgledoval po slovarjih. Matešica,5 G. Drosdowskega in Q W. Scholzeja-Stubenrechta,6 po štirih čeških frazeoloških slovarjih7, po slovarju ruske frazeologije A. K. Biriha, V. M. Mokijenka in L. V. Stepanove8 ter po primerjalnem slovarju frazemov Ž. Fink-Arsovski.9
Gradivo za frazeološki slovar so frazeološke enote, frazemi. Po Kebru so to stalne besedne zveze, katerih pomen ni ali je samo delno ugotovljiv iz pomenov nji-Z hovih sestavin in ki imajo praviloma stalno in samo omejeno spremenljivo sestavo. A V širšem smislu spadajo v frazeologijo vse stalne besedne zveze, med njimi tudi p terminološke, dalje frazemi s stavčno ali večstavčno sestavo, kot so reki, pregovori
1	in krilatice. »Menim, da vse te kategorije ne spadajo v frazeološki slovar, čeprav so S za frazeologa zanimive, saj je iz njih nastalo ali še nastaja precej frazemov. Nekaj FJ takih enot je kljub temu prišlo v Slovar slovenskih frazemov, ker je tako narekovala 1 aktualna frazeološka raba.« (Str. 9)
Frazeološko gradivo je razporejeno po abecednem in slovničnem principu.
•	Frazem je naveden tolikokrat, kolikor polnopomenskih besednih sestavin vsebuje,
0	in se vsakokrat navede pri izbrani besedni iztočnici; tako je npr. frazem fänt odfare
•	naveden pri iztočnicah fänt in fara. Tako besedne iztočnice kot tudi vsi frazemi kot
1	iztočnice so onaglašeni. Kot sestavine (iztočnice) se besednovrstno pojavljajo samo samostalnik, pridevnik, glagol, prislov, zaimek, števnik. Predlogi in vezniki ne morejo biti frazeološke iztočnice, razen če pride npr. do konverzije predloga v prislov. Ker se razlaga frazema in vse, kar spada zraven, v frazeološkem slovarju zaradi gospodarnosti navaja samo pri eni sestavini - iztočnici (SSKJ je pri tem izjema),
Peter Weiss, Katere slovarje smemo pričakovati po izidu Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Jezik in slovstvo 39 (1993/94), št. 7-8, 346-350.
Erika Kržišnik, Zbirka Mali frazeološki rječnici in Hrvatsko-slovenski frazeološki rječnik, Jezik in slovstvo 41 (1995/96), št. 3, 157-166.
Josip Matešic, Frazeološki rječnik hrvatskoga ili srpskog jezika, Zagreb: Školska knjiga, 1982.
Günther Drosdowski - Werner Scholze-Stubenrecht, Redewendungen und sprichwörtliche Redensarten, Mannheim idr.: Dudenverlag, 1992.
František Cermak idr., Slovnik českefrazeologie a idiomatiky: prirovnäni, Praha: Academia, 1983; isti, Slovnik českefrazeologie a idiomatiky: vyrazy neslovesne, Praha: Academia, 1988; isti, Slovnik česke frazeologie a idiomatiky: vyrazy slovesne 1-2, Praha: Academia, 1994; isti, Slovnik česke frazeologie a idiomatiky: vyrazy vetne, Praha: Akademia, 2009. Aleksandr Karlovič Birih - Valerij Mihajlovič Mokijenko - Ljudmila Valentinovna Ste-panova, Russkaja frazeologija: istoriko-etimologičeskij slovar', Moskva: Astrel' - Ast -Ljuks, 2005.
Željka Fink-Arsovski, Hrvatsko-slavenski rječnikporedbenih frazema, Zagreb: Knjigra, 2006.
4
6
7
8
9
m
P-
je treba izbrati t. i. glavno iztočnico. Tu ima vedno prednost samostalnik, sledijo ^ mu pridevnik, glagol, prislov, zaimek in števnik. Pri dveh ali več samostalnikih je ^ glavna iztočnica prvi samostalnik, npr. pesek v frazemu metati komu pesek v oči. Če ^ v frazemu ni samostalnika, je glavna iztočnica pridevnik, npr.: suh v frazemu biti na ^ suhem, znajti se na suhem; če ni samostalnika in pridevnika, je iztočnica glagol ali ^ prvi od dveh ali več glagolov, npr. odnesti v frazemu poceni jo odnesti itd. Pri pri- 1—1 merjalnih frazemih z veznikom kot ali kakor velja enak vrstni red besednih vrst kot ^ iztočnic, ki so za veznikom oz. desno od njega, npr. polh v spati kot polh, zaklan v frazemu spati kot zaklan. »Pri iztočnicah, ki so sestavine velikega števila frazemov, npr. glava, srce, je tudi upoštevano opisano besednovrstno načelo, znotraj posamezne besedne vrste pa velja abecedni red. Izjeme pri opisanem določanju glavne iztočnice v tem slovarju so imenske ali izimenske sestavine frazemov, ki so vedno S glavne iztočnice.« (Str. 10, poudaril J. K.)
Frazemi so v slovarju obdelani z ustreznimi pisavami in velikostmi, da bi bili prepoznavni že na prvi pogled. Glavne besedne iztočnice so natisnjene z malimi krepkimi črkami (velikost 10) in v pisavi myriad pro, frazemi pa z malimi krepkimi črkami (velikost 9,5) in v pisavi times new roman, prav tako njihove variante v okroglem ter fakultativne sestavine v oglatem oklepaju. Vse oznake so zapisane v navadni pisavi, a v manjši velikosti (tj. 8).
Frazeološki slovarski članek vsebuje:
1.	frazem v izhodiščni, osnovni slovarski obliki, tj. pri glagolskih zvezah v ^ nedoločniku, samostalniški in pridevniški v imenovalniku, z izjemami, ki so dolo- hh čene npr. z rabo glagola samo v 3. os. ed. ali dv., v samo določenem času, z rabo Z samostalnika samo v ed. ali mn. ipd.;
2.	zvrstne, stilne in druge oznake;
3.	slovnične in druge oznake (avtor se je omejil na označevanje vezljivosti, števila in vidskosti);
4.	razlago ali več razlag; dodane so lahko tudi morebitne sopomenke, proti-pomenke, pomensko ali predstavno enaki ali sorodni frazemi ali enobesedni izrazi, ki so nastali iz obravnavanega frazema;
5.	ponazoritve z besedilnimi oblikami v zgledih iz kartoteke za SSKJ, iz elektronske podatkovne zbirke Nova beseda ter iz raznih drugih pisnih in ustnih virov;
6.	podatek o nastanku, izvoru, motivu nastanka frazema in
7.	primerjavo z ustreznimi frazemi v nekaterih drugih jezikih.
Frazem je naveden v izhodiščni, osnovni slovarski obliki. Pri oznakah se avtor večinoma zgleduje po SSKJ, kjer se je občutek za oznake oblikoval skupinsko in individualno več kot dve desetletji oz. postopno od prve do pete knjige. Poučno in smiselno je pregledal, kako in v kolikšni meri so uporabljene oznake v primerjalnih tujih frazeoloških slovarjih. Navajanje oznak pomeni, da je slovenski frazeološki slovar normativen.
V zgledih je upoštevan najstarejši zapis, kar je do določene mere omogočalo gradivo Kartoteke za SSKJ. Navedeni so tudi zgledi z različnimi variantami (modifikacijami, prenovitvami) frazeološke iztočnice. To vse je pomembno za ugotavljanje izvora frazema. Prav zato je profesor Keber vključil starejše slovarje, kot so
^ Cigaletov, Pleteršnikov, Glonarjev, in Narečno kartoteko. S tem vidikom razisko-W vanja slovenske frazeologije (tudi primerjalno evropske) se avtor že dlje časa inten-N zivno ukvarja (gl. npr. njegov prispevek Razlaganje izvora slovenskih frazemov,10 1 v katerem je podal svoje izkušnje pri razlaganju izvora frazemov za radijsko oddajo ^ Kdo ve od 1995 do 2000 in jih ponazoril z razlagami izvora petih frazemov po desetih vidikih, ki so razloženi v tem prispevku). s	Po zgledu češkega frazeološkega slovarja11 so bili pri razlaganju izvora upošteva-
L ni angleški, nemški, francoski in ruski jezik, poleg tega pa še sosednji hrvaški in drugi ° slovanski jeziki ali pa samo tisti jeziki, ki so za razlago izvora bistveni ali zanimivi.
Kebrova zasnova za frazeološki slovar slovenskega jezika izhaja iz njegovih dosedanjih izkušenj in spoznanj pri raziskovanju slovenske frazeologije. V Posku-i snem zvezku Frazeološkega slovarja slovenskega jezika so posamezni vidiki obravnave uresničeni, enako velja za Slovar slovenskih frazemov.
Leta 2002 je profesor Keber načrtoval obseg in s tem čas izdelave frazeolo-A škega slovarja na osnovi SSKJ. Izdelal je okvirni oz. začasni alfabetarij, iz katerega p se je dalo orientacijsko predstavljati, kolikšno je število frazemov, ki naj bi bili i razloženi v slovarju. Avtor Slovarja slovenskih frazemov je primerjal tudi števi-S lo frazemov v nekaterih frazeoloških slovarjih drugih jezikov. Tako je v ruskem FJ frazeološkem slovarju A. I. Fjodorova12 zajetih okoli 13.000 frazeoloških enot, v 1 Tezavru sodobne ruske idiomatike13 pa okrog 8000 idiomov. Keber je v petih letih 8 obdelal približno 10.000 frazemov.
Kot vir za Slovar slovenskih frazemov avtor navaja gradivo Inštituta za slo-
0	venski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (več kot 6 milijonov listkov), narečno • kartoteko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in korpus Nova
1	beseda. Upošteval je tudi gradivo Inštituta za slovensko narodopisje (pregovori, reki, frazeologija).
Sledi izbor slovenske literature (219 navedb) in izbor neslovenske literature (okrog 100 navedb). Osrednji del z navedenimi frazemi uvajajo napotki in pojasnila za uporabo Slovarja slovenskih frazemov.
Obravnavani slovar je zelo pomembno leksikografsko delo, ki priča o Ke-brovem velikem poznavanju področja frazeologije nasploh - tako slovanskih kot tudi neslovanskih jezikov. S tem delom smo Slovenci ob vseh drugih Slovanih (tudi Lužiških Srbih) končno dobili svoj frazeološki slovar.
10	Janez Keber, Razlaganje izvora slovenskih frazemov, v: Skripta 5: zbornik za učitelje slo -venščine kot drugega/tujega jezika, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 2001, 35-50.
11	V češkem frazeološkem slovarju so tujejezične ustreznike prispevali rojeni govorci, ki so bili obenem bohemisti.
12	Aleksandr Iljič Fjodorov, Frazeologičeskij slovar' russkogo literaturnogo jazyka, Moskva: Založba Astrel', 320 08 (11991).
13	Slovar'-tezaurus sovremennoj russkoj idiomatiki, ur. Anatolij Nikolajevič Baranov idr., Moskva: Mir enciklopedij Avanta, 2007.