Sv. Ps.ar pri Marlbom. V proračunu mestne občino mariborske je v postavki »Mes.no elektriško pod.jetjs« predvidenih tudi '-"50.000 Din za elektrifikacijo občine Zrkovce in Sv. Peter. Torej nckaj upanja že imamo, da dobimo električno razsvetljavo. Če se bodo sosedje onkraj Drave Zrkovčani zanimali za to prekoristno napravo, bi tudi nam proj zasvetila elektrika. — Za novega člana v krajevni šolski odbor je bil v zadnji seji občinskoga odbora izvoljen Bračko Jan&z iz Vodol. Izpraznjeno mesto občinskega svetovalca pa js zavzel Knuplež Matija iz Trčove. — Kot odsek Pi-osvetnega društva »Skala« se jo ustanovil fantovski krožek, katori ima vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po večernicah v dmStveni sobi svoj sestanek. Stariši, pošljite svoje sinove na sestanke, fantje, vl pa se vpišite v fantovski krožek! Marija Saežsa. Obhajali smo zlato poroko Jurija in Marije Ornik na Gradišču. Še čilima zlatoporočencerna želimo še biserno! —> Znuder Alojz pa nam je postavil prav lepl križ, nas povabil na blagoslovitev in nas pogO3.il. Pri tej priliki smo nabrali 320 Din za novo bogoslovje. Bog plati njemu in vsem darcvalcem! Sv. Kršž nad Mariborom. V pretečenih 14 dneh so se preselili od nas v boljše življenja trije prevžitkarji: Dne 21. novembra je umrla Harih Marija, bivša posestnica na Vrablovem. Teden dni pozneje ji je sledila Seršen Marija, po domače Rožička. V četrtek dne 4. t. m. pa je praminul na bivšem svojem domu Strnad Jakob, po domače Špesar, star 9.2 let. PoKojnik jc bil mož prava slovenska korenina, pobožen in delaven. Naj je bilo prl cerkvi ali pri šoli, povsod je rajni Špesar so-^ delova!. Uspehi njegovega požrtvovalnega dela so še danes vidni pri cerkvi in pri Soli. Bil je tudi član načelstva posojilnice. Navzlic temu, da je veliko deloval za javnost, ]a bil vzoren gospodar na svojem posestvu. Do svojega 90. leta je bil vedno zdrav ter je Se pomagal domačim pri delu, kjerkoli je mogel. Le zadnji dve lcti ga je slabost priklenila na bolniško postelj, iz katere se je zdaj preselil k svojemu Stvarniku, ki se ga ni v živijenju nikdar in nikjer si-amoval. Naj počivcajo v miru! PeriilDa nad Muto. Zadnje dni mesca novembra se je odselila od nas v svoj domači kraj, obenem na svoje novo službeno mesto, k Sv. Barbari v Halozah, naša bivša učitaljlca gospa Terezija Prapotnik. V kratkem iasn dobrih dveb let, kar je bivala med naml, si Je pridobila simpatije vseh nas, starih kakor tudi mladih. Saj je poleg gospoda Karola Volmajerja, ki je v svojih 23 tukajčnjih shižbenih letih vzgojil nam dva roda, blla našim otrokorn ne samo dobra učiteljica in vzgojiteIJica, ampak naravnost druga duhovna mati Ni ločevala iz svoje materinske nege ne bogatega, ne revnega, ne dobrega, ne hudobnega, ne, za njo žalujejo vsi naši mali. Blaga gospa! V imenu naše dece, kakor tudi v iinenu vseb nas odraslih bodi Vam za ves Vaš preveliki trud najprisrenejša zahvala! Bog Vam ga stotero povrnl in Vas obilo blagoilovi v Vašem nadaljnjem življenju in delo vanju! Ne pozabite na nas, ml Vas bodemo Imeli vedno v najboljšem In najlivaležnejlem spominu! — Hvaležni Perničani. Mislinje. Zadnji teden pred adventom bo Stiljčani zaključili a tremi prav čednimi porokami. Dva ženina sta odpeljala svoji nevesti iz žiipnije. Tretja, Nogarjeva Anica, je ostala doma. Samo preselila se je na ženinov dom visoko gor pod planino na najvišjo in najlepšo kmetijo pod Črnim vrhom. Ugleden in spoštovani posestnik Bernard Sovič jo je hotel imeti za svojo gospodinjo. Na njuni poroki so se blaga srca spomnila novega bogoslovja v Mariboru z darilom 100 Din in domače cerkve s prispevkom 50 Din za nabavo novega obbajilnega keliha. Za velikodušno radodarnost prisrčna hvala! Bog daj poročencom mnogo lepih in veselih dni v Sivljenju! — Za božične praznike pripravlja naše Prosvetno društvo igro »Stari in mladi«. Gotovo bo zelo lepo. Med odmori se bodo oglasili tudi pevci z nekaterimi lepimi pe3micami. Razbor prl Slovonjgradcu. Od kapi zadet dne 6. t. m. je bJtro preminul naš vrli Miha Kotnik v 64. letu svoje starosti. Bil je več let cerkvsni ključar, občinski odbornik, obenem tudi živino- in mesoglednik ter sodni cenilec. Vestno in voljno je izpolnjeval vse svoje obscžne dolžnosti do svoje smrti. Na njegovem lepem pogrebu je bil zastopan ves občinski in šolski odbor in bilo je tudi zelo rrmogo drugih odličnih oseb. Pogreba sa je udeležil g. župni svetnik Ivan Rožman iz Zavodnega ter je tudi pomagal domačernu vlč. g. župniku voditi po-greb. V svojem govoni je povdarjal, kako je bil naš rajni zmiraj vesten in zaveden mož, ki je vedno stal na nažem kršeanskem stališču. Z ganljivimi besedami se je poslovil od njega župan Iv. Knez. Kako so tega poštenjaka vsi spoštovali, je pokazal njegov pogreb, kateri je po mno-gobrojnem Stevilu udeležencev prekosil vse dosedanje. Zapušča ženo, pet sinov in dvo hčer ki, izmcd kateriii še niso vsi preskrbljeni. Na sedmini je nabral župan Ivan Knez 200 Din za novo bogoslovje v Mariboru. Vsem darovalcem iskrena hvala, maWi in otrokom pa naše sožalje! Sv. Marjeta ob Pesaici. To leto smrt neizprosno vihti pri nas svojo smrtno koso. Tako nam je iztrgala iz naše sredine našega epoštovanega in veledobrega soseda, g. Franca Urbančiča, posestnika v Vosku. Ako bi hoteli o njem pisati vsaj par črtic iz njegovega življenja, bi v ta namen mora_i polniti žo cele strani. Bil je namreč dobričina, kateii ne najdeš kmalu para, zato za njim žalujejo vsi bližnji, pa tudi daljnji sosedi. Njegove darežljive roke, njegovo plemenito srce je bilo vsakomur odprto vsako uro, o vsakem vremenu, o vsaki priliki. Njegovi premišljeni modri nasveti so bili na razpolago vedno in vsem občanom. Saj pa je bil tudi visoko naobražen ter v tem svojstvu igral vsa leta važno ulogo v raznih javnih korporatijah, tako v bivšem okrajnem zastopu, do evoje smrti pa v občinskem odboru in v krajevnem fiolekemu odboru. Kljub vsernu temu pa ja bil ponižen in skroraen, nikjer ni rinil v ospredje, kratko: mož na svojem mestu! Marječani »mo se od njega poslovili pred domačo žup no cerkvljo v lepem številu. Prepeljan Je bil namreč v grobnico svojih staršev na pokopališče pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Težko Je bil-o slovo, zato pa mu ohranimo časten spomin v naših molitvah! — V nedelo dne 21. t. m. priredijo tukajšnji učenci in pevci v šoli ob pol treh popoldne običajno božičnico. Ob tej priliki bodo uprizorili otrod in odrasli več igric in zapeli božične pesmice. Ob sklepu bo obdarovanje učencev. Vse starše, ki imajo res pridno deco, vabimo, da vsaj do sobote poš!jejo za svoje otročiče božične darove. Spomnijo pa se naj z darili tudi druge, revne dece. Saj je Božič pravi praznik otročičev in nas vse spominja na naša prebitro minula, zlata otroška leta, ki se ne povrnejo nikdar ve_! Torej na mnogoštevilno svidenje pn božičnicil Sv. Jakob v SIov. gor. 2alos.no so zapeli šentjakobski zvonovi v četrtek dne 4. t. m. in bitro se jo raznesla žalostna novica, da se je preaelila v lepše življenje naša vsem dobro znana Micika Farazinova. Nad 50 let je bila v službl pri meni, zvesto in nad vse vestno je opravljala svoje delo, dokler je ni poklical Najvišji k sebi, kjer ji je pripravil plačilo najboljše in edino. Kako je bila priljubljena, so pokazali domačini, ko so se polnostevilno udeležili njenega pogreba. Z ganljivimi besedami se je ob odprtem grobu poslovil od blage pokojne domači gospod župnik Eihatič, za kar rnu gre najlepša livala! Zabvaljujem se cenjenemu učiteljstvu ki je spremilo umrlo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala tudi domačemu pevskemu zboru za krasne žalostinke in vsem, kateri so se udeležili pogreba naše ncpozabne Micike. — Matija Peklar, županin posestiiik pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Slovansl-O go7.ce. Ker smo, bvala Bogu, letos dobili nekaj deaarja za sadje, pridno zahajajo v naš okraj razni potniki in zasiopniki, ki nam ponujajo razno blago, stroje itd., nas pa tudi pridobivajo za pristop k raznim dobrin. zavarovalnim društvom. Potrebno je skrbeti za otroke in dediče, da ne ostancjo broz denarja očetov gospodarjev, da njim ni treba takoj po smrti starišev najemati posojil za plauilo pogrebnih stroškov, stroškov bolezni, etroškov prevzema itd., zato radi pristopamo k društvu »Zadružna Samopomoč« v Mariboru. Ker pa se sliši, da se pritožujejo ljudje radi nastopanja nekaterih potnikov, je treba povdarili, da ni treba zastopnikom nič plačati, ker isle plača društvo in da naj vsaka stranka zahteva od zastopnikov položnico, po kateri naj sama na pošti odda svoj prispevek. Kdor se držd teb navodil, ne bo imel nobenih sitnosti. Sv. AndiG-i v Slov. gorlcah. Dne 30. novembra se je začel drugi letnik kmetijsko nndaljovalne šole. Število učencev se je malo skrčilo radi učenja raznih obrti. Ta potrebna šola daje marsikateremu kmetskemu fantu nauka, kako bi moral uravnati svoje gospodarstvo, ko postane sam svoj gospodar. Zato, kmetski fantje, izkoristiti to priliko in obiskuj.o kmetijsko šolo, ki je pravi kažipot v bodočnost! — Še ni dolgo, kar nas je obiskal nočni prijatelj naših kokoši.. Mu pač kurja pečenka dobro tekne. Tako je neki posestnici M. L. tat ukradel 14 kokoši. Ena kura se je tatu izmuznila in je drugo jutro prišla vsa zbcgana in izmučena na dvorišče. Sv. Andiaž v Slov. gcricah. Žalostno so zapeli andraževski zvonovi in naznanili prežalostno vest, da je nemila amrt zopet pokosila mater, ki zasluži ime »vzorna mati«, Marijo Vučina iz Smolinec. Pokojna Marija Vučina je bila vrla katoliška mati in prava mučenica, ki je svoje trpljenje voljno prenašala. Bila je tudi tretjerednica in v drugib cerkvenih družbah. Pred dobriin mesecem jl je v Ljubljani električni tok ubil aina Karola in to je ranilo ubogo materino srce, da je angel smrti razprostri svojo peruti tudi nad njo. Pomočj v svojih brigah in težavah je iskala v cerkvi pred tabernakeljem; saj ]e bila skoraj vsakih i. dni pri sv. zakramentih. Pogreba se je u- deleMlo mnogo ljudstva. Z iskrenimi beseda-c mi «e Je poslovll od drage rajnice domačl g* župnik. Poživaj v miru, "draga pokojnica, naj tl Vsemogočni poplača tvojo skrbl Preostala pa naj tolaži zavest, da že uživaš s svojim ai-t nom Karlom rajski mirl — Vršile so se pre-< tekli teden tukaj duhovne vaje za žene-ma-t tore in za dekleta. Z velikim veseljem so sa; udeleževale pridig in popoldanskega sv. opravila. Trumoma so prihajale k spovednicf in nad 250 žen-mater je pristopilo k skup^ nemu sv. obhajilu, ki se je delilo po cerkvi. Lep dokaz globokovernosti andraževsk.ili žen in mater. Sv. Jurij ob Ščavnicl. Bral sem dopis 1* Ormoža v številki 49 tega leta o samopomočl dveh sosedov zopsr ponočnjaka in da je po-i magalo, tako da je sedaj mir. V občini Ti'be-< govci je neka ženica, ki hodi po dnovu in ša posebno rada po noči k sosedom pod okriice poslušat, da si kaj nabavi za iezik. Ako pa kdo zahteva od nje, da naj dokaže, pa prav. hinavsko zatrjuje, da ni misliia tako hudo, da se je le šalila itd.. Pregovor pa se glasi:' »Čast se lp.hko vzame, nazaj pa se tožko da!« Ali ne bi bila tudi tukaj samopomoč na mestu?! Or___ož. Prisluškoval sem razgovoru dveh možakarjev. Pogovarjala sta se o težavnih ča- sih, o tem, kako da je celi svet »na poprav« ki«, pa tudi o tem, kako težavno je vsem lju- dem ustreči. Kar se zdi enemu prav in dobro, je drugemu narobe, kar enega razveseli, dru- gega vjezi, da bi sam sebe zgrizel. In sta kar po vrsti vse prc-rešetala, kakšne službs ne bl botela vršiti. Najtežavnejše js biti, če jima smemo verjeti, tebtničar pri mestni vagi po- leg gasilskoga doma. Naj bo tehtinca Se tako dobra in po najnovejšem sistemu, nikdar no kaže prav, koliko tehta tele, prašiČ, voz ja- bolk in drugo. Tistemu, ki prodaja, se zdi vse premalo težko, onemu, ki kupujo, je vaga pra več pokazala. Še to se zgodi, da se oba, pro- dajalec in kupec, spravita nad tehtničarja in oba zabavljata. Pa ustrezi, če moreš. Pa kako skušajo nekateri kar enostavno goljufati, naj raje taki, ki pridejo z one strani Drave, pa j tudi tostranski niso vsi preveč natančni. Pri- i pelje kdo, vzemimo, voz jabolk. Tehtničar si | zabeleži, kakšna tara je bila na vozu: par I ogrinjač, deska, mali lagviček jabolčnica. in f še kaj. Ko ti pripelje voz nazaj na tehtnico, ni vid&li nobene od naštetih stvari, ali po- ; štehjakovič se zaklinja, da bi mu res skoraj ; morali verjeti, da je nedolžen kot novorojeno | dete in pravi, da naj bi solnce več nanj na | sijalo, naj mu pogin9 vol ali konj, če laže. j Pa te litanije skoro bolj gladko tečejo, kot jih ! znajo gospod v cerkvi moliti. — Tudi za * mcstnega redarja je težko biti. Če zapiše in | naznani, mu zarnerijo tisti, ki jih mora zapi- j sati, če ne zapiše in ne ovadi, so jezni drugi. i ki se niso pregrešili, pa upajo, da bodo še , kdaj v tak položaj prišli, da dobijo piko. Če je redar strog, ni prav, če je bolj prizanesljiv, tudi ni prav. Res je imeti treba trdne živce in debelo kožo, da človek vrši svojo dolžnost* — Da niso sodniki in orožniki najbolj pri-c ljubljeni ljudje, je stara reč, sta ugotovila ta' dva možakarja. Naredi, kakor hočeš, nikoli te ne bodo vsi hvalili. — Tudi za župnika ni dobro biti, sta modrovala. Če pusti cerkev za- nemarjeno in se ne briga, da odpada oraet in se kažejo na vseh koncib in krajih lise in pe- ge, rečejo: E, slabega gospoda, saj nas mora biti srara pred nami in tujci, ki k nara pri- hajajo, ker sodijo nas po cerkvi. Ako pa kaj začne in se cerkev popravi, da dobi novo ob- leko in novo lice, pa spst ni prav, ako mo- rajo tudi ljudje kaj prispevati. In kdo kri.l rad najbolj? Tisti, ki je preje zabavljal. No, pa mu ni zameriti, ker mu je pač jezik na- vajen migati ee kot . . . In še o županih sta kakšno rekla, kako da so vsega krivi in o tera in onem. Pa saj vam je znano, če se povesi enkrat načne, se vleče kot morska kača. In sta sklenila, da je Se najbolje biti za mesarja in peka: Cena živini in žitu pada in padr, ce-i ne mesu in krubu pa ostaiajo skoro nespra< menjene. — »Te pa ali srečno! Pa pridi kaj na >;ves«, ko bomo obhajali domači praznik!« Spodoji Velcvlak. Čeravno je v naši vasi Bkoro vsaka hiša naročena na »Slov. Gospodarja«, ventlar so !e redkokedaj čita v njem kak dopis iz Velovlaka. Iz toga je razvidno, da smo pač pridni čitatelji lista, ue pa tako vncti do-nisniki. Poročati morarn danes žalostno novico: Prete.eno soboto smo spremili na zadnji poti pridnega mladcniča Mihaela Repič. Pri kopanju studenca se je bil smrlno ponesrečil. V višini 17 m so nenadoma prstrga vrv m škaf, napolnjen z zemljo, pade na u!)ogoga Mihaeia tako nesrei.no, da je na posiedicah tega tekom par ur umrl. I)a je bil priljubljen in spošiovan, jo pokazal tudi pcgreb z mnogoštevilno udeležbo. Bil je tudi naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Dragi Miha, spavaj sladko po trudapolnem delu! Težko preizkušeni inateri in bratoma pa na.e sožaije! Sv. Slarjsta siše PUi.ja. Na godovanju našega vzornega in uglednega moža Franca Ranfl, župana in veleposestr.ika v Piacarovoih, se je pri njegovi gostoljubni mizi nied njegovimi povabljenci nabralo 350 Din v prid novega bogoslovja. Bog p.ati! Vitaaje, Pri na:. smo se vsako leto navadno na praznik Vseh sv&tnikov preseliii s IIriberce v farno cerkev, loSos pa se je to zgodilo še le na prvo adventno nedsijo in to radi tega, ker se je .farna ce.kev, ki je bila. popravila nujno potrebna, med letom popravljala. Sicer še ni vse p^poinoma gotovo, vendar je v glavnam. toliko izvršeno, da se služba božja lahko opravlja. Manjkata nam.eč v obeh stranskih kape.ah oltarja, ki bo.ita nova. Pri odstranjenju omela so Ha steni znotraj in zui.aj odkrili stare znainemte slike. ki imajo zyodovin_ko vrednost tor epadajo baje med najstarejso v Jugoslaviji. Ravnotako je prvotna cerkev sama, koje sidovje je v glavnem še dobro ohranjeno, duleč na okoli ena najstarejših. Kakor je nizvidno iz kronike, bi obhajala cerkcv v doglednem času tisočletnico svojega obstanka, Cerkev, ki ie imela izprva raven strop, se je tekom časa povečala s prezbiterijcm in obema stranskima kapelamn in je dobila tucli obok. štirje stranski oltarji ob stebrih, ki nosijo obok, so znamenita tisočlei.na starina. Corkev je pusvečena sv. Petru iji.Pavlu. Pri raz5_opavanju okoli cerTtve so izkopaJi veliko množino človeških kos-.i, dokaz, da je bilo nokdaj okoli cerkve pokopališče. Sploli je tukaj&nji kiuj zgodovinsko znamenit. Na bližn.em hnbu sc jo bojda nahajalo rimsko poko-pališčo, kjer so bajs pred leti izkopaii karaen z zagonelnira napisom. Žsleti bi bilo, da bi se na.šel kdo v to pokiicanih, ki bi raziskal in popisai zgodovino našega kraja in nn.se župnije. Vojaik. Že tretje leto deluje na tukajšnji mcšt.anski šoli prav vaeto šolska kubinja pod spretnim vodstvom strokovns učiteljice gdč. Rudolfove, ki je gospodiujski pouk na meščanski šoli preuredila popolnoma praktično. Trikrat tcdcnsko kuhajo učenke I., II. in III. razreda same pod vodstvom imenovanc učiteljice, da raorejo razdeliti preko 80 kosil med one učence, ki ostajajo v času popoldanskega pouka črez opoldan v šoli. Mnogi poljskih in drugih pridelkov so zbrali in prinesli ueenci v šo'o, posamezni dobrotniki pa pomagajo v denarju, da more kuh.nja vse zimske meseco od novembra do korica marca tako redno ia krasno dolovati. Piav po sebno bi si pa rnogli ogledati učenke IV.razreda, ko imajo praktično gospodinjstvo ob četrtkih popoldno. To vam je resničnega živl.jenja v kuhinji celo popoldne. Tu so kuha, pripravlja, no.i vodo, snaži, pečo, lika,, šiva, pomiva itd. Vsa čast gospodični, ki se zares trudi za vzgojo, ki je za naša dekleta najbolj potrebna. Stariši uvidevajo praktično vzgojo meSčanske Sole, imajo smisel za širšo in boljšo vzgojo svojih otrok in z veseljem opažamo, da število ucencev na naši meščanski šoli raste vsako leto. In tako je piav. Starišem so pa vrala mežčanske šole vedno odprta, da se morejo o svojih otrokih z u.itelji niedssbojiio poraeniti. Siaarje pii Jelšsh. Ponosni dom Požegcv na Koretnem žaluje za svojim gospodarjem. Rajnega Ivana Čaksa pa težko pogrešajo tudi vsi njegovi mncgoštevilni prijatoiji. Vsak čas se ga spominjajo, omiljujejo njegove otročiče v nožni starosti, hvalijo njegovo mo2"tost ter neustrašeno kržčansko udejstvovanje in so na pobudo posostnika Klemenca v spomin na njegovo blago srce zbrali za mariborsko Dijaško kuhinjo 50 Din. — Pred kratkim smo obhajali v našem Kato.iškcm doniu misijonsko prireditev ter smo tudi počastiii spomin primorskih žitev na tukajšnjem odru in v cerkvi. — 'Grad Jelše je po prevratu že parkrat izprenienil gospodarja in ja zclaj prešel v roke, ki krepko posegajo v gospodarski preporod. — Jaslice pripravljamo po stari navadi povsod, da se bomo ob božičnih praznikih veselili svojega »paradiža« in »Betlehema«.