at-stvo v času in prostoru -okoli 23% gozdov so privatizirali, vendar je v drža- vni lasti še vedno 63 % gozdov, uprava državnih gozdov je še vedno močno centralizirana. Sodelovanje na znanstvenem srečanju in osebni stiki s profesorji sorodnih tehničnih predmetov so nam dali vrsto informacij o dogajanju in razvoju tehnologije v evropskem gozdarstvu. Ekskw·zije po Moravskem so nam veliko povedale o stanju češkega gozdarstva. Tako lahko ocenimo udeležbo na srečanju FORMEC 2001 kot koristno. Skupaj z Avstrijo smo prevzeli organiza- cijo naslednjega srečanja leta 2003. Srečanja FORMEC bodo odslej samo vsako drugo leto. Upam, da bomo lahko leta 2003 profesorjem evropskih gozdarskih fakultet na tehnološkem področju tudi v Sloveniji poka- zali kaj zanimivega. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije !-"rane PFRKO'" Že dobro leto je, odkar so kmetje, kmetijske orga- nizacije ter lastniki kmetijskih zemlj išč in gozdov (okoli 177.000 fizičnih oseb in nekaj manj kot 1.000 pravnih oseb) dobili enotno interesno organizacijo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki si je za svoje glavne cilje zadala zastopanje in uskla- jevanje interesov svojih članov, pospeševanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter izvajanje promo- cije slovenskega kmetijstva doma in v tujini. Poleg tega ponuja KGZS svoj im članom tudi razvejano in kakovostno strokovno svetovanje. Medtem ko kmetijski del zbornice že deluje (zapo- slenih je preko 800 strokovnjakov), je gozdarski del šele v povojih. O dilemah gozdarske službe pri KGZS Jeromel (JEROMEL 200 1) piše takole: "V procesu sprejemanja zakonodaje in tudi pri samem nastajanju KGZS se slišijo dvomj o potrebnosti gozdarske službe pri KGZS - predvsem s strani zagovornikov Zavoda za gozdove Slovenije. Poudarja se, da tudi interese lastnikov gozdov že zastopa Zavod za gozdove. Pozna- valcem razmerje seveda jasno, da inštitucija, kije pos- tavljena in financirana s strani države, ne more dovolj dobro braniti interesov lastnikov gozdov, še posebno, če vemo, da je Zavod za gozdove Slovenije po Zakonu o gozdovih dolžan zagotavljati javni interes nad gos- podarjen jem in rabo vseh gozdov ter gozdnega pro- stora ne glede na lastništvo. Nedvomno torej potrebu- jemo dovolj močno, predvsem pa strokovno gozdar- sko službo, ki bo lahko povezala razdrobljeno gozdno posest in jo dostojno zastopala. Podlaga za delo goz- darske službe so vsekakor splošne naloge KGZS, ki so zapisane v Zakonu o kmetijsko-gozdarski zbornici in jih bo potrebno v praksi konkretizirati ter prilaga- jati razmeram. Nekaj teh nalog je do zdaj že opravljal Zavod za gozdove Slovenije, zato jih bo potrebno pre- * mag. F. P., univ. dipl. inž. gozd., Slivice, SLO 346 nesti v pristojnost KGZS skupaj z nekaterimi kadri in pripadajočimi finančnimi sredstvi." Malce nerodna se mi zdi obrazložitev, ki na eni strani trdi, da inštitucija, ki je postavljena in financi- rana od države, ne more dovolj dobro braniti interesov lastnikov gozdov, in na drugi strani pričakuje prenos določenih pristojnosti na KGZS (tudi postavljena od države in financirana iz proračuna ter z obveznim pri- spevkom obveznih članov) skupaj z nekaterimi kadri in finančnimi sredstvi. Glavne naloge gozdarske svetovalne službe Glavne naloge gozdarske svetovalne službe pri KGZS so naslednje (JEROMEL 2001 ): - spremljanje stanja in problematike gozdarstva ter na podlagi konkretno ugotovljenih problemov obliko- vati predloge za spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike, ki bodo zagotavljali skladen razvoJ panoge; - dajanje pobud za spremembo zakonodaje in drugih predpisov, ki zadevajo interese lastnikov, ter aktivno vplivanje na proračunske postavke, ki zagotavljajo financiranje dejavnosti v gozdarstvu; - predvsem je to pomembno zaradi vse večjega javnega interesa nad gozdovi, ki močno omejuje pravice lastnikov gozdov; - podpora in pospeševanje sodelovanja z gozdarskimi izobraževalnimi organizacijami ter z gozdarskimi oziroma kmetijsko-gozdarskimi zadrugami; - prilagajanje pogojev in zastopanje interesov lastnikov gozdov ob vstopanju v Evropsko unijo; - priprava subvencijskib programov in smernic za pri- dobivanje državnih sredstev, po vstopu v Evropsko unijo pa tudi subvencij s strani Unije; - pomoč pri uvajanju programov pridobivanja energije iz biomase, izdelava projektov in svetovanje v zvezi GozdV 59 (2001} 7-8 Gozdarstvo v času Jln z nabavo opreme, razvojem tehnologije ter pridobitev ustreznih vzpodbud; - oblikovanje ukrepov za izboljšanje delovnih razmer v gozdarstvu; - delovne razmere v gozdarstvu so namreč izredno zahtevne in nevarne, posledica česar so številne delovne nesreče, preštevilne izgube živ- ljenj, hude telesne poškodbe in velika materialna škoda; - izvajanje enotnih ocen škod v gozdovih zaradi divjadi in drugih vplivov, priprava potrebne dokumentacije ter enotno zastopanje pri škodnih zahtevkih; - strokovno svetovanje članom na področju gozdarske mehanizacije in tehnologije; - pri lastnikih gozdov se namreč predvsem čuti pomanjkanje poznavanja razvoja tehnologije in mehanizacije v gozdarstvu; tu gre seveda tako za razvoj profesionalne opreme, kijo uporabljajo lastniki večjih površin gozdov, kot tudi za razvoj adaptirane kmetijske mehanizacije; - organiziranje poklicnega izobraževanja ter usposab- ljanja in svetovanja za izvajanje gozdnogojitvenih ukrepov (nega, obnova, varstvo, melioracije tal in pri- delava energetskega lesa);- strogi predpisi na podro- čju izvajanja del v gozdovih zahtevajo od izvajalcev del v tujih gozdovih določeno strokovno izobrazbo (sekač, traktorist, žičničar ... ); - svetovanje na področju trženja gozdnih proizvodov; -pomembno je zbiranje in posredovanje ponudbe lesa s strani lastnikov do uporabnikov, zelo pomembno paje potrebe kupcev oziroma trga posredovati lastni- kom, saj se na osnovi teh informacij lahko odločajo, katero drevesno vrsto ali kakšne sortimente v določe­ nem trenutku poslati na trg: izredno pomembno je pri plasiran ju na trg tudi pravilno krojenje oziroma razre- zovanje debla, ki se mora nujno prilagajati zahtevam trga; - povezovanje in zastopanje lastnikov gozdov pri izgra- dnji prometnic; - pri razdrobljeni gozdni posesti se lastniki pogosto ne morejo dogovoriti o gradnji goz- dnih prometnic, ki bi povezovale več parcel, zato nujno potrebujejo nekoga, ki bi jih pri tem znal pove- zovati; država je preko lokalnih skupnosti na pod- lagi Zakona o gozdovih dolžna sofinancirati gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest, vendar neorganizirani lastniki težko dosežejo zagotovitev primerne višine sredstev za to dejavnost; - povezovanje in pomoč lastnikom gozdov pri organi- ziranju strojnih krožkov in medsebojne pomoči pri izvajanju del v gozdovih; - zastopanje in svetovanje svojim članom pri vseh teža- vah, ki se bodo pojavljale na področju gozdarstva. GozdV 59 (2001) 7-8 Organizacija gozdarske svetovalne službe Na državni ravni je bil ustanovljen Sektor za goz- darsko svetovanje. Na zborničnem uradu se načrtuje zaposlitev dveh strokovnjakov, in sicer (JEROMEL 2001): - vodje sektorja za gozdarsko svetovanje na zbomič­ nem uradu, ki vodi, organizira in usklajuje delo sek- torja za gozdarstvo v KGZS, zastopa zbornico na goz- darskem področju pred državo oziroma njenimi insti- tucijami (vlado, parlamentom, Ministrstvom za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Skladom kmetij- skih zemljišč in gozdov RS, Zavodom za gozdove Slovenije); - vodje oddelka za koordinacijo svetovanja v gozdar- stvu na zbomičnem uradu, ki koordinira svetovanje v gozdarstvu na zbomičnem uradu in usklajuje delo gozdarskega svetovanja v območjih KGZS. Organizacija in naloge gozdarske službe v območju oziroma v Kmetijsko gozdarskih zavodih (Kmetijsko- gozdarski zavod Celje, Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj, Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana, Kme- tijsko-gozdarski zavod Maribor, Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota, Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj), kjer naj bi bilo zaposlenih 68 gozdarskih strokovnjakov, pa so nasled- nje: - vodja za gozdarsko svetovanje v območju KGZS, ki vodi, organizira in usklajuje delo službe v območju in povezuje delovanje območja z zbomičnim uradom; - svetovalec za gozdarstvo na upravni enoti, ki opravlja gozdarsko svetovanje na področju upravne enote ter izvaja neposredno delo z lastniki gozdov. Skupno načrtuje KGZS zaposlitev 70 gozdarskih strokovnjakov. Po dogovoru z Ministrstvom za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zavodom za gozdove Slovenije pa se načrtuje s l. 1 O. 2001 zaposlitev prvih 30 gozdarskih svetovalcev, ostalih 40 pa predvidoma v začetku leta 2002 (JEROMEL 2001). Razporeditev svetovalcev ne bo po vseh območjih oziroma upravnih enotah enaka, ampak se bo prilagajala dejanskim potre- bam, to je gozdnatosti in intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi. Poglejmo si še nekaj dilem KGZS si je svoje delo zelo ambiciozno zastavila. Nekaj teh nalog je doslej že opravljal Zavod za goz- dove Slovenije, veliko zadolžitev paje novih, koristnih 347 v času in potrebnih. Je pa nekaj dilem. Če se ustavim le pri nekaterih točkah nalog KGZS, ki so hkrati v celoti ali deloma v pristojnosti Zavoda za gozdove Slovenije: - Izvajanje enotnih ocen škode zaradi divjadi in drugih vplivov ter enotno zastopanje pri škodnih zahtevah. Zavod za gozdove Slovenije spremlja biološko rav- notežje v gozdovih, spremlja razvrednotenje in poš- kodovanost gozdov, zagotavlja izvedbo ukrepov za varstvo gozdov in tako opravi pretežen del nalog iz zgornje alineje; KGZS lahko zagotovi le enotno zas- topanje pri škodnih zahtevkih. - Organiziranje poklicnega izobraževanja ter usposa- bljanja in svetovanja za izvajanje gojitvenih ukre- pov. Poklicno izobraževanje je naloga izobraževalnih inštitucij, svetovanje za izvajanje gozdnogojitvenih ukrepov pa-opravi strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije. Na podlagi gozdnogojitvenega načrta izda Zavod za gozdove Slovenije lastniku gozda po pred- hodnem svetovanju in skupni izbiri dreves za možni posek (konkretno v gozdu na konkretnem primeru) odločbo v upravnem postopku, s katero se določijo: - potrebna gojitvena dela za obnovo gozdov in nego mladja do vključno nege letvenjaka; - potrebna varstvena dela; - usmeritve ter roki za izvedbo in ponovitev posamez- nih gojitvenih in varstvenih del; - količina in struktura dreves za največji možni posek; - usmeritve in pogoji za sečnjo in spravilo lesa; - obdobje, za katero je odločba izdana. Zaradi gornjih usmeritev in nalog je logično, daje Zavod za gozdove zadolžen, da skrbi za izobraževanje lastnikov gozdov. Zavod za gozdove Slovenije vsa opravljena dela v gozdovih tudi spremlja in nadzira, hkrati pa vsa tista dela v gozdovih in hudourniških območjih, ki so finan- cirana ali sofinancirana iz proračuna, tudi prevzema. Tudi na področju trženja, posebej še krojenja goz- dnih lesnih sortimentov, predvsem pri drobnih tržnih proizvajalcih, ki so med lastniki gozdov v Sloveniji v večini, lahko opravijo revimi gozdarji ob izbiri drevja za možen posek pomembno in nenadomestljivo sve- 348 storu tovalno delo. Za to svetovanje so večinoma ustrezno usposobljeni. Večji gozdni proizvajalci si praviloma najdejo svoje tržne poti in trenutnim tržnim razme- ram ali kupcem tudi prilagodijo čas sečnje, krojenje in drugo. Določene aktivnosti pa tu lahko odigrajo tudi gozdarski svetovalci KGZS. Še kaj bi se našlo, kjer imajo naloge ali pa bi jih vsaj morale imeti tudi druge inštitucije (izobraževalne, raziskovalne, zadruge, zavarovalnice). Kako daleč lahko sega gozdarska svetovalna služba KGZS in ali je ta izraz sploh primeren (svetovalec - kdor z nasveti usmerja, vodi; kdor daje nasvete, stroko- vno mnenje)? Sodim, daje napačno prenešen iz kme- tijskega dela KGZS, kjer so dejansko zaposleni sve- tovalci in pospeševalci. Iz glavnih nalog gozdarske svetovalne službe pri KGZS je razvidno, da gre pri tem predvsem za zastopanje interesov članov in nji- hovo povezovanje pri razreševanju določenih nalog ali problemov ter dajanje pomoči in le v manjši meri svetovanje. Le neko globalno svetovanje, predvsem pa povezovanje in zastopanje interesov lastnikov gozdov, lahko uspešno in koristno opravljajo gozdarski stro- kovnjaki, zaposleni v KGZS. Za dejansko svetovanje za izvajanje gozdnogojitvenih ukrepov, usmeritev in pogojev za sečnjo in spravilo lesa (izbor primerne ali možne tehnologije) ter najboljšo izrabo lesa je zadolžen revirni gozdar (in njegov nadrejeni z Zavoda za goz- dove), ki prihaja v stik z lastnikom gozda ali njegovim zastopnikom, in to na konkretnem terenu in konkret- nem primeru, in ki je zaposlen v javni gozdarski službi. Pristojnosti določajo razmejitve nalog in strokovnih kadrov med Zavodom za gozdove Slovenije in KGZS, medsebojno sodelovanje pa bo lahko dalo optimalne rezultate porabnikom in bo hkrati tudi finančno racio- nalno za davkoplačevalce. Viri Jeromel, J., 2000. Organiziranost in vloga gozdarske službe v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.- Zbornik posveta Vloga strokovnih služb Kmetijsko-gozdarske zbor- nice v razvoju kmetijstva in podeželja, Bled, s 53-58. Jeromel, J., 2001. Gozdarska svetovalna služba.- Bilten št. 5 Kmetijsko-gozdarska zbomica Slovenije, s. 7-8. Zakon o gozdovih s komentarjem, 1994.- Ministrstvo za kmetij- stvo in gozdarstvo, Ljubljana. GozdV 59 (2001) 7-8 l