71
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
#               v
Iz Dunaja.   Čedalje manj je upanje, da se bode mir ohranil.    Dozdaj   ste se   posebno   le   sard inska in fran-cozka vlada za vojsko   pripravljale,   sedaj se je jela pripravljati tudi naša vlada.    Po dunajskem vradnem časniku so namreč presvitli cesar ukazali, naj se odpuščeni (ur-lavbarji) tistih regimentov,   ki   so pri cesarski armadi na Laškem,  in kteri v dalj ni si h deželah prebivajo, berž pokličejo k armadi.    Včeraj pa je nek že drugo povelje oklicano   bilo,   da vsi   odpuščenci   imajo   k armadi iti.    Ni tedaj čuda,  da  po neprenehanih  pripravah   za vojsko,  čeravno včasih prielovica velja: „če želiš miru, pripravljaj se za vojsko", so poslednje dni kursi papirnatega dnarja padli kakor še   nikoli   poprej   ^28. febr. je narodno posojilo stalo le na 76 fl   40 kr. nov. dnarja,   metalike   po 5°/0 le na 73 ti. in 60 kr., akcije narodne banke po 856 fl.).   Zbor v Parizu,   ki se  je imel   začeti 22.   dan p.  m.,  je   bil nek izperva odložen   do 6.   februarja,   sedaj  pa  se sliši,   da se bode začel še le 10. dan t. m.   Vzrok tega odloževanja je nek to, da so si vlade zavolj Moldave in Valahije še tako navskriž,  da  bi zbor nič ne opravil,   če se že pred zborom nitka ni našla, ktera ima peljati iz zaprede. Gotovo je,   da si angležka vlada na vso moč prizadeva, to re-
šivno nitko najti; zalo je poklicala lorda Cowiey-a, svojega poslanca v Parizu, domu, da ji razodene vse na drobno, kar ve od cesarja Napoleona; sedaj ga je a svojimi nasveti poslala na Dunaj, naj se z avstrijans ko vlado pomeni kako in kaj, da bode kolikor moč na vse strani prav; potem še le se bo zbor v Parizu začel. Lord Cowley je bistra glava, in angležki vladi je res vse na tem ležeče, da se mir ohrani. Ker je tedaj an-gležka vlada po vsem tem tako očitno na stran naše vlade stopila, se bi utegnil cesar Napoleon še vendar pomisliti, preden bo petelina vojske po svetu spustil. Se drugo važno novico nam je, ravno ko smo te verstice pisali, prinesel ??Moniteur" iz Pariza od"27. dan febr., ktera pravi: ,5Kardinal Antonelli je poslancu francozkemu in avstrijanskemu razodel, da se papež toliko močen čuti, da more sam za varnost svojih dežel skerbeti in da je tedaj pripravljen, se z imenovanima vladama pogovoriti, da bote njuue armadi ob enem in km ali rimske dežele zapustile. Ako se to res zgodi, bode odpravljen eden izmed devetih spodtikljejev francozkih na Laškem. Upajmo, da besede ne bojo ostale le — besede!
—   C. kr. ministerstvo je izdalo poduk, kteri uči, kako imajo zdravniki k rekrutbi poklicane pregledovati in preiskovati. Obseže pa ta poduk 21 paragrafov in 3 priklade, v kterih je povedano: a) zavoljo kterih manjših pogreškov se more kdo, če je sicer terdne postave, v vojake vzeti; b) zavoljo kterih pogreškov je kdo za vselej za vojašino nepri praven; c) zavoljo kterih pogreškov, ktere tudi nezdravnik spoznati more, kdo popolnoma in za vselej vojašine oprosten ostane. Ta poduk bo prihodnje pri rekrutbah kot pravilo veljal.
—   V celem cesarstvu je razun vojaških 7139 zdravnikov, 5635 ranocelnikov in 3031 lekarjev Lapo-tekarjev). Po posamnih deželah pride na lombardo-be-neško kraljestvo 3123 doktorjev, 558 ranocelnikov in 1465 lekarjev. V cesarstvu pride na 5200 prebivavcov en zdravnik, na 6600 en ranocelnik in na 12,300 en lekar. V zdoljni Avstrii ima 2200 prebivavcov enega, v gornji Avstrii 7500, na Solnograškem 4400, na Štajarskem 7000, na Koroškem 11,000, na Krajnskem 15,000, na Ter-žaškem 3800, na Tiroljskem 2500, na Češkem 6300, na Moravskem 10,700, na Šlezkem 15,400 v Galicii 18,700, v Bukovini 26,300, na Ogerskem 8600, na Erdeljskem 25,600, v Vojvodini serbski 12,100, na Horvaškem 12,800, v Dalmacii 5400, v Lombardii 1500, v Benečii 1600 prebivavcov enega zdravnika ali doktorja. Najmanj zdravnikov imajo v zolkijevskem okrožju v Galicii, kjer je med 80,000 ljudi le eden, največ v pavijskem okrožju v Lombardii, namreč eden med  1200  prebivavcov.
Iz Tersta. Te dni je prijadrala večja angležka barka v Terst in slišati je, da pride namesti nje dvoje še večjih, ker bo una v Benedke odrinila. To nas bo zlo upokojilo, dasiravno se mestu ni nič hudega bati, akoravno se vojska uname, ker je svobodno kupčijsko mesto.
iz Lonibardo-Beneškega. Iz Milana. 23. febr. bi bil imel biti v velikem gledišu ples z maškarami, pa jih ni prišlo več ko samo kakih 40; zvunaj pred gledišem in v bližnjih ulicah je bilo pa več sto mladih ljudi, kteri so maškaram v glediše branili; tudi več šip na gledišnih oknih so s kamni pobili; ko so pa maškare glediše zapustile in je tudi gosposka tako modra bila, da je vse te otročarije molče gledala, so se ljudje kmalo razšli in vse je ostalo pokojno.
— Iz Benedk. Uterjevanje našega obmorja gre tako urno spod rok, da bo v 4 tednih dokončano, namesti v 6, kakor je bilo ustanovljeno.
Iz Ogerskega. Iz Peš ta. 22. februarja je bila sodba zoper Roža Šandorja sklenjena. Obsodili so ga zavoljo več hudodelstev na vislice. Roža Šandor je 45 let star, bolj drobne srednje postave;  roke ima majhne ? bele
in mehke, kar priča, da se ni nikolj s težkimi deli ukvarjal; njegovo obličje razodeva zvijačnost. Pri končni obravnavi je bil izsperva brez vsega strahu in toliko manj se je bal, kolikor manj obtoživnega so perve priče zoper njega povedale. Ko so pa pozneje druge priče mu do zobca pokazale, da hoče vse utajiti in ko je vidil, da mu več in več kropa priteka, je začelo njegovo serce vpadati in pravijo, da je Roža Šandor od tistega dneva, ko so priče zoper njega govorile, pa do druzega najmanj za tri leta se postaral. Iz Tiroljskega. Iz Inšpruka. 17. februarja smo bili še kakor sicer mesca maja. Kar naenkrat se vreme preverže in medlo je od 18. do 21. februarja, da smo mislili, da se zima« še le začne. Blizo 60 ur nismo imeli druzega nič kot burjo in sneg. V sredi zime smo sopet in smilijo se nam mile prerokinje spomladi, ktere so pred 8 dnevi še tako veselo na osojnih krajih svoje glavice začele zdvigovati. Zvončki, marjetice in več drugih sestric njih počiva mirno pod snegom in goloročniki se zavijajo zopet v kožuhe ali pa se pritikajo k peči. Nadjamo se, da veselo žvenkljanje v seni vpreženih konj bo skoraj odzvonilo zimi. — Pri nas je močna govorica, da ima cesarska vlada namen, v Predarlškem oddelek armade nastaviti, kakor leta 1849. Nas Tiroljce pa misel obhaja, da Francoz ne bo imel volje, se še kadaj z nami skusiti in tako upamo tudi, da vsak avstrijanski narod misli. Ne zamerite, da kot rojen Slovenec govorim kot Tir olje, sej nas vse čas sili, vsakemu neprijatlu mini zobe možko pokazati.
Iz Serbije. 55Serb. Dn." je razglasil pismo, ktero je pisal knez Miloš vsem vladam, ktere so porok za pravice serbske dežele. To pismo je tako: „Po volji Božji in po željah narodovih za vladajočega kneza serbskega postavljen sem prevzel potem, ko sem prejel od svojega višjega gospoda poterjenje, zopet vlado dežele po ustavi in po deželnih postavah, in prosim Vsemogočnega pomoči v mojem vladanju v blagor naroda mojega. Slavna vlada Vašega Veličanstva, ki je porok za pravice in privilegije te kue-žije, je vedno blagovolila, serbskemu narodu Vašo milost deliti. Zahvalim se za to blagovoljnost in hitim, Vaše Veličanstvo prositi, mojemu narodu to blagovoljnost še prihodnje ohraniti.   Miloš Obrenovič I. knez seibski."
Iz Svajca. Kakor „Allg. Ztg.u piše, ne dobi noben Š vaj car, kteri je vojašini podveržen, potnih listov v unanje dežele.
Iz Nemškega. Iz Berlina. „N. Pr. Ztg." misli, da si pruska vlada prizadeva, Rusijo z Avstrijo spraviti, in ponoviti staro zavezo Avstrije, Prusije in Rusije, kakoršna je bila zoper Napoleona I.
Iz Italije« Iz T urina. Sardinska vlada je, kakor pred nekim časom francozka, okrajnim poglavarjem naročila po-zvedovati, ali je ljudstvo za vojsko ali zoper njo. Skoraj vsi so poslali odgovor v Turin, da je ljudstvo zoper vojsko. To je tistim, kteri hočejo imeti vojsko na nos na glavo, silno serce pobilo, zlasti pa Cavouru.
Iz Francozkega. Nek švajcarsk časopis je razglasil te dni odgovor sedanjega francozkega cesarja Napoleona III. o času, ko je iz Angležkega leta 1840 v fran-cozkem mestu Boul ogne na kopuo stopil. Iz omenjenega ogovora le to-le: »Pridem med Vas kot vroč in resničen demokrat in republikanec. Priča obljub mi bodi duh velicega moža tega veka (Napoleona L), — obljub, ktere tukaj slovesno delam: Jaz bom, kakor sem vselej bil, ostal otrok francozk. Vsak Francoz mi bo brat in jaz bom vsakemu Francozu tudi brat. Pravica slednjega bo tudi moja pravica. Za demokratsko republiko bom živel in umeri; jaz bom njeni višji duhoven. Bog me obvaruj, da bi hotel kadaj v cesarski purpur se zavijati. Naj mi usahne serce   v persih   tisti dan,   ko   bom   pozabil,   kaj
sem francozki deželi dolžan; — naj mi omolknejo moje usta za vselej, ako bodo kadaj kako hudobno besedo zoper republikansko samooblast (Souverenitat) francozkega naroda zinile; — naj bom preklet, ako bom zavoljo slabosti dovolil, da se bodo v mojem imenu razširjali uki, kteri se ne skladajo z demokratičnim principom, kot dušo republikanske vlade; — naj bom obsojen kot hudodelec, ako se bom lotil kot malopridnež in izda-javec s oskrunjeno roko pravic naroda, bodi si z njegovim dovoljenjem, ko bi ga prekanil, bodi si zoper njegovo voljo — s silo. Zdaj pa verujte v mene, kakor jaz v Vas verjem in puhti naj en glas iz oserčja vseh v nebesa kot molitev: „Zivi za vselej republika!" Bolj omikanim bravcom ni treba komentirati tega ogovora; tisti pa, kteri zasledujejo poslednje čase politiko* tega mogočnega gospoda, lahko spoznajo, kako se ujemajo besede navedenega ogovora z vsem njegovim djanjem m kaj je upati od tacega resenika narodov!
— Princeznja Klotilda, hči piemontežkega kralja Viktora Emanuela, sedaj zaročena s princom Napoleonom, je dobila med drugimi darovi tudi zaboj z napisom: 55Lišp" (Toilette). Al zaboj se je parižkim doho-darskim urednikom pretežek zdel za „Toilettoa; torej ga zaderže, pregledajo, in kaj najdejo v zaboju? — Bombe, s kakoršnimi je hotel Orsini 14. januarja 1858 cesarja Napoleonu pokazati pot iz nemirnega življenja v večni  pokoj!
—   Oficirji tistega armadnega oddelka, kteri se je pripeljal iz Algerije čez morje v Marsilijo, dobivajo plačo Kakor v vojski, da si omislijo reči za vojsko potrebnih. Ka so se pri svojih tovarših v Algerii poslovljali, so rekli: „Z Bogom, da se v Milanu zopet vidimo!" Iz vsega tega se da misliti, da je Francozom toliko mar za mir, kakor za lanski sneg.
—   „Indep. belge" piše, da se Rusija res tudi za vojsko pripravlja, dasiravno so drugi časniki temu zoper-govarjali. — Dopisi verjetnih mož v drugih časnikih pa terdijo, da se Rusija še ne meni za vertoglave namere grofa Cavoura in njegovega patrona v Parizu.
— Političnim begunom je greben zlo zrasteh Italijanski vrejo vsi v Pariz, kjer pa jim menda nikolj ne bo zrastlo drevo spoznanja.
—   Zlo se govori, da bo princ Napoleon minister mornar s tva z naslovom „veliki admiral" francozki. Tudi se govori že dol^o, da bo minister Vale v s ki iz mini-sterstva stopil; kadar se bo to zgodilo, je vojska gotova, ker Valevski je iz tiste stranke, ktera se za mir poganja.
Iz Valahije. V Bukarestu imajo dan na dan pred-pust. Obede se verstijo z očitnimi plesi, plesi pa z očitnimi obedami. Že več ko 200 let ni bil rumans ki narod tako zidane volje, kakor je sedaj. Bog daj, da bi se jim nit ne utergala!
Iz Azije. Iz Kine. Sin kambodšaskega kralja je h k a t o I j s k i veri prestopil.
Iz Afrike. Iz Maroke. Marokanci so se pogodili s Španjci, kteri so prišli z armado po morji nadnje, ker so več špaujskih bark oropali.
72