Požtnlna plačana t gotoylnl. XVII. iejtnlk. 1939« augustui 20. 9. numera. Mesečne verske novine. |Vu Intčnl prfikmurske evang. Sinjorfje reditei I v8davnlk i FLISAR jtfNOS, Murska Sobota. Ček računa št. 13,586; imč »Dfiševnl list" M. Sobota. Cejna na cejlo leto 20 Dln., v zvdnstvo 30 dln., v Ameriko 1 Ool., edne numere 2 din. tzhaja ednftk na mčsec. Naprejplačilo gorivieme vsaki ev. duhovnik i vučitel. Pleve ali pšenica. HARI LIPOT ev. duhovnik. ,,Ki za menom pride, ščisti gOmno svoje i vktip spravi pšenico svojo v škegen, pleve pa zežgč z nevgašenim ognjom". (Mat. 3, 11-12). Gda si mi zemelski Itidje na Jezuša mislimo, tdkšega hipa se vsigdLr blajženo veseli naše srcč, ar na to računamo, da nam Jezuš nikaj prinese. Ali Jezušov pri-hod k nam pa tudi nikaj drtigo pomeni. Naimre pomeni tudi njegov prihod: sod. Vejačo bode meo v roki, z šterov razloči pleve od čiste pšenice. Na nas gledoč je preveč velike važ-nosti t6 pitanje: ka bomo mi? Ali pleve, ali pa čista pšenica? Pleve so prdzne. Žnji fali zrno, vse-bina. Proti tomi pa je pšenica puna, z pše-nice se naprdvi naša najbogša i najbole potrebna hrdna, t^ dragi, blagoslovleni kruh. Tiidi med krščani jeste ta velika raz-lika. Krščanje, ki so prispodobni plevam se po tom spoznajo, da so oni tttdi praz-ni. Na njih je samo tisto krščansko, štero se odzvttna vidi: vkupersklenjene rokč, kričanje, nošnja kakšega krščanskoga zna-ka, glasna molitev, ali odznotra pa sama praznina. Ali te pravi krščenik pa je pun vsebine. V njegovom srci prebiva vera, lii-bčzen, viipanje i dldovnost. Pleve so pa tudi leke. Tak leko pove-mo, da pleve nemajo nikše žmčče. Ndj-menši voter je gorizdigne i daleč odnesč. Pšenica je pa prOti tomi žraetna. Pšenico voter nemre daleč odnesti, či gli z vla"ti vospadne, li tam pod svojim betvom osta-ne, ne odnes^ se daleč od svojega rojst-noga mesta. Preveč dosta krščanov ravno to na-pako ma, kak pleve, da so preveč leki. Nemrejo na ednom istom mesti ostati. Dnes ešče vernost prisčga pri oltari evangeličan-ske cčrkvi, ali či pa pride eden mali vetrič, viitro zb katolič&nec, ali pa sektdr postane. Nestanoviti je, nema ogvušanja, ki bi nje-govoj plevnatoj duši težino, žmččo moglo dati. Ali pri dobrom evangeličanci pa leko piše kakšekoli vetrdvje. Leko ga skiišava nevernost i sam vrag, leko njemi ponujajo v driigi cčrkvaj kakšekoli zemelske dobro-te, bogdstva i naprejidenje, on za vse to nigdar ne ostšvi svoje evangeličanske cer-kvi, on nigddr ne bo šo na tuhinska po-lja, Ar je njegova najvčkša jakost: stano-vitost i" stalnost. Pl»?ve so tudi brezi vsake vrednosti, z ednov rečjov, nikaj so ne vredne. Jeli či što za edno vreče zldta md, je on veliki bogdtec, či pa što samo edno vreče plev ma, tisti je bogme samo siromak, kodiš. Žalostno je, da tudi naša evangeli-čanska cerkev dosta tdkši kotrig tna, ki so prispodobne k plevam, s šterimi si nikše-ga haskajievzeme. Ki gda delati trbe, se skrijejo. Či se vojskiivati, boriti trbe za njčne pravice, oni te odbežijo. Či svedo-stvo morejo pokazati od svoje evangeli-čanske vernosti, se pokaže, da oni nemajo Stran 98. DOSEVNI LIST augustuš 20. vere. Pokaže se, da so oni brezi vs&ke vrednosti, da so nikaj ne vredni. Protito-mi se pa tč dober evangeličdnec vsigdar leko vupa i nasloni i rdvno z&to pa poš-tiije i na veliko preštima tškše svoje ko-trige, ttidi te, či bar vsdkoga ne posadi na inšpektorski, ali pa v prezbiterski stolec. Bratje i sestre! Viditetakša velikaraz-lika jeste med plevami i med pšenicov. Ali tudi pa takša velika razlika jeste na naš šorš, na našo bodočnost gledoč. Ar po naši svčti rečaj pleve zežgejo, pšenico pa v škegen spravijo. Kristuš vsaki dčn prihaja k nam. V svojoj roki ne nosi samo mčra rožice, ne-gc ttidi vejačo. Z tov vejačov bo ttidi nds sodo. Z&to pa dobro pazimo na sebe, do-keč je ešče čas, dokeč je ne ešče zamu-jeno. Bojdimo v celom svojem zemelskom živlenji čista, dosta vredna, puna pšenica, štera naj driigim za kriih sliiži i ne pa prazne, Iehke pleve, štere so samo za to dobre, da bi ogen nasitile. Oslobodi me od ndjbožnejšega člove-ka, od mene sa/noga. Auguštin. Šteri bi naslediivo ie ndvuk i bi peneze i blago, štero njemi je Bog dariivo, poniido na pomoč siromakov, te bi z nepravičnoga mamona pravičnoga napravo. Luther. Kdina skitanje pred Bogom. DUšnavOst. (Pisao za Hugo Viktorom Szasz Karoly, poslov. Flisar J.) Gda je z-divjačin kož pokrifmi otrokmi Lecajoč, razkrlan, vu velkom vihčri, Pred Jehovotn bežao, se skitajoč Kain: K-več^ri pribeži t€ prekunjeni sia K-tle edne brežine vu ravino šiirko Obtrudjeni, žena. sinovje stdnejo I govorijo; ,,Doj si ležmo i spimo!" A Kain nezaspl, oči nemegnejo, V-težke misli vtonjen, nemirovno iežf, Semta se obršča, gleda kumes k-nebi; Ino zaglčdne na nje odpreto oko, * Štero rdvno njega gl^da ostro. — ,,Jaj, da smo t(i bllizi!" — Pravi i trepeče, Nemremo tti bidti, nemo meli sreče. Spajdčo ženo j deco gori zbesi I zndva pa začajo strahšno bežati. Bežijo tresti dni i tresti noči Brezi reči, od strdha vsi trepetajoči. Naza se nezglčdnejo, — brez počinka — sna Pridejo zmantrani zda* do morja brega. Ta, gde je sledi stao Ossuriov orsag. ,,No stanmo zda,ta neo za nas Bog, ne vrag! Eti stšnejo, — eti na konci sveta", Doli si sčdejo, — dale nega mesta . . . — Komaj si odehne, gor' zgledne na nčbo, Strdsi se vu teli: — Ah! — pa je tam ok6. * mesec. Tre deklin hištona. Pisala Gyarmathy Žigmondova. — Poslovenčo Flisar J an o š, vp. vučitel, (Nadaljavanje.) Ta t*Lra žeaska se ie z sna gori zdrarifsia, all kak je rczedc i klincov sladki dii vu sebe potegnols, je včasi znala ka je domL vu s?ojoj rnaloj rektorskoj hiži i njč gospdd ipila, na in-dašnji razklobotani svoji zongoraj i tak po dihši i mellodl vžlovji se zibajoča, sc je pa" YU sna ors&g vtonila. Vu d?^r žmetnoga povisa s^aci stoji eden vrJi možki, njega topel pogl^d prehodf dete i z velkov radostjov i čfidiivanjem obstžne na te rnlade navdušene ženske plemenitora obrazi: ali jc 16 nč senja ? Vem vu tom nijkrcpšem zdenja roisli nebi ^Opao do toga pridti! tak de donok moja! Potom, kak tam vu krntčnoj, erdečoj senci stoji i dflia se njemi vomurnosti veseli vu pri- ietncj meilodiji i čfije, ka dete plta od psa: Jeli bar n&H Leo, kak je lepa? Na goreči pogied se njemi mrela pokrrje i bcg.ne, bogme bi se sku-ze narustile z-krepkcga moža oči, Li bi $i z tem nebi pomogao, ka njemi je srdce pošepnolo. K deklini je stopo i z pohodnim, ali danok pravico želcjočlm, zahtevajočirr. glasom, je na-ednok pitao ? — Zaka so mi ne d&li odgovora na moje pismo? Irma njemi je vu oči gledala, znžla je, ka to sladko pitanje ednok čfila bode i pomali je odgovorila: — Odgovcri!a scm. — Oh; eto čisto, pošteao oko nemrc la-gati! Naj Vai Oospodin Bog blagoslovi, Irma ! Po niiternom i\6dai se je po topečem ineg! eden rog^tajoči i Uos6r:\ razklobotani kočfij pe-lao proti Zadyi; vu kocflji je Irma sedčia z- augustuš 20. DUŠEVNI LIST Strdn 99. nSkrite me!u - Pa je tul — Trčbi ino kričl, Glčda ga žena, deca, čtidtivajoči! Erčč zda Kain, Sdbel očakov oni, Kf se vu ptiščavi držijo v-šatori: ,,Vtčgni vo ponjšvo, obrni jo v-tL kraj". T6 preci včinfjo, obrnčjo jo zda, I gda vtčgnejo i kolje potrdijo, Tilla hči ga pita ponizno i krotko: ,Jeli bar oča moj, zda že nevidiš to?" Govori on žalostno: samo li ok6. Jubal, očdk oni, ki semta vandrajo, Kotle i korita odžvat nosijo. Erčč: BNapravim jas esi eden pregrad!" I narčdi hitro, močno kufreno gdt. Kain erčč: ,,T6 oko li gleda, — nikak Nepopiisti, — tam je ono ešče itak!" Enok zda govori: »Tftrem pozdignimo I okdli njega takše narčdimo, Šteromi neo škodo ešče te hiidi, Nikši protivnik ne, — pridi z-kakštč ludi. »Zidajmo vLraš i skrijmo ga tL v-njega". Kova*č meštrov oča: Tubolkain teda Grozno prevelike močne stenč zida. V-šterom hipi se v-doli od bratov roda. Ešana i Šetha pokolenje vrlo Htido pregdnja i trpi nezgovorno. Žen^jo, tirajo je, nL njim je ono, Zgrdblene čonkldjo, včpastijo ok6; Na vččar pa na zvšzde strelajo v-n6bo, Mesto ponjdve so napravili steno, Z-železnimi pinjami, k-cigli zvčzano, MočneŠe od pekla vkiiper prikapčeno. Velki torem ino močne, krepke sten^ Tdkšo tenjo mdjo, ka okmiči gorč. Na dveraj spisano:,,5e je /ze slobodno Bogi notri idti, stopiti v-to mesto!" Kak je toga mesta grdd, zapor zgotovlen, Denejo Keina vu eden kot skriven; Ali on je dčnok nemirlivi, tužen, Bar kakšte je te grad zmožno oborožen. ,,Oh oča! — pita hči Tila: minolo je Oko, ali ne?" - Kain erčč: ne je!" Potom veli: ^Stan jas li naidem pod zemlov, Tam vu sebi, jedini, med kmični grob6v, Tam me neo glčdao nišče, jas tii nikoga". Skopali so jamo, v-njo djdli Kaina. Položili so ga vu to tužnc jamo, Zakopali i sk ili njega notri v-njo. Kak je veččr grdtao, mrdk prišao na zeml6, Donok je glčdalo Kaina tč oko! * * * Pred Bogom se nemogoče skriti prdvi 139-seti žoltar vu veršuši: S^dmom, osmom, devetom ino desfctom: »Karna bi odlšao pred dnhom tvojim? I tcama bi odbežao pred licom tvojiml Či bi šo vu nčbo; ti si i tam; Či bi si legao vu pčkli, ovo i ti si tam; Či bi si vzčo peroti zorje I prebivao bi na ndjskrddnjem krdji morja: Id bi me rbka tvoja sprevdjaia, J desna tvoja bi me iam drždlal m&terjov i z Železen Andr&šom. Sell6 i Č Ua sta v rodlora trappi vlekla kofflj. Pot se je pri-cdnom breiki na klfičko obr* nola i naednok se je viditi dao Zad, z nisikimi hižami i ober hlž od sunca trškov prevlečenimi diraa cofami. ~ No, da te samo eiče ednok vidim, tl Ifiblčna rodjenja mojega včs! — se je vo vdrlo z-te lepe čarne dekline prs. Žclezen Endre je smeheč zamerkao: — Ršvno to sem si pondvlao vu sebi jas Itidi. Zždyjova s! je odkrila mrelo z obrLza, naj njč vidijo požaltivajoči pogfčd: — Dncs je mojcga račuad^vanja d6n. Sarai vu sebi *cra ga že bšr divno odprd- vila; ali pred tebom bodem nika prdvla Irnia: Vii dokeč sem vu onooi bJžjženom hržmi živela, tečas so me z-rečmi napržvlene bolezni mantrale, itere so jako pustoo napravile tnoje srdcč: po< sOihšile so žfijega vsq črst.ost, dobroto. Ali kak sem odnut odišla i te istinske mantre sem tr-pela, teda sem z zmččenim, grehdpožalfivaojetti hitila zmiriti sama sebe: zda že blagosl&vUm ono trplenje, štero me je pobogšalo. Ka ti ešče š^m povedati, to drfigi tadi more lutl . . . Pamučala je. Po cesti so se cdna z otavov n&kladjens kola pelala zoči znaroi, z iteri se je sploj letašen dil čfito. Irma je naglo dihala v-sčbe suhe travlne prijeten dfi i etoga pelaja ze-16aa otava je naednok gori zbudila vse spo-meoke i oni so nateliko obhodili nj^ globoko diihovnost, ka je ne mcgla naza zadržati svoji oči skuz. Z mali hiž strehov so ledeni cUncleki vliilj doli i ksk so sunca traki na njč sijali, svekle kaple $o se cedile žnjf. Ko?fi| je stano pred ednov čistov hižov. Ztlczcn \c doJ! skočo i pomagao je pri dojidenji Zadyjiovoj; zhiže je edna vedinoga pogleda, Strin 100. DOŠEVNI LIST augustuš 20, K 25 litnici zatčtka svetovne boine. Dnevno čaiopisje se je spdmnilo dne/a, gda se je pred 25 leti začnola štiri letna bojna, v itero se je telko n&rodov i držav zaplelo, ka je po pravici dobila imS svetovne bojne. ŠUri leta je trpela ona bojna. Kr&tko vre-men je to v živlenji narcdov, vendar je tak glo-boke rane zasekala v ojih teio, ka so se eiče po 25 letaj nej tnogle zvrdčiti z njih. Na ranaj svetovne bojne eiče trpi čJove čaastvo. Pa tudi če bi %t z edne posledice sve (ovne bojne, z gospoddrske krize, lehko naskori zvrščilo, z drfige, z versko-moršlne krize, se eiče ne kiže pdt reiitve. človečanstvo, štero je itiri leta morilo i razdiralo, je tadi v svojoj dfiš! rfišMo vrednosti i moči, štere so edini fundament medsebojnoga živlenja na boži kcp stvorjeni Ifidi. Tak je zgfčdalo, ka se je Čiovečanstvo spa-metilo. Stirovo moč orožja je Jčelo nadomestiti z morainov močjov Difišt»a nžrodov, itero bi naj z orožjem pravice v roki onemogočilo vsakši oboioženi spopšd. Aii skazalo se je, ka je gre-žen človek zaneso svojo sebiSnost tiidi v eto nesebkxno tiastavo. Društvo naiodov je nej iskalo i spiavlalo pravicc, nego satno stražilo je s si-lov doblene pravice močnejii. Nej je bila nastava siaba, samo začetek je bio slab: od nepravičnoga človečanstva so ča- kali pravico. Na slabom mesti so začnoli. Po-za*b!li so oni državniki, ki so cčlo človečanstvo i meli pred očmi, ka človečanstvo samo tak zna } dobro i pravično postati, če poedini človek do- i ber i pravičen postžne. K*k bi pt mogli to ča- ! kati od čioveka, šteri je zablodo v vso kmico i versko-moršlne krlze. Ne čiido, če je dndvno časopisje, spomina* jdč se 25 IStnJce začčtka svetovne bojne, pri-tiljeno praviti, ka irtio po 25 letaj dela za mit rLač tam, kak smo pred 25 leti bili: satno edno iskro trbej, i pA z3gori plamen bojne med do zo oboroženimi i na d?a tabora razdeljinimi narodi. T6 je najbogii dokaz, ka je 25 letno delo za mir brez sšda ostalo. Mi kričanje, ki s staiišča evangelioma pre-sodimo človeka, najbole poznamo njegvo naluro. Mi lehko pravimo, ka človečanstvo samo te bode zmožno na novi žitek mirovnoga medscbojnoga živlCnja st¬i, gda se zvržči z versko-moralne krize, gda dfih KristuSovoga evangelioma pre-hodi najširše kroge narodov, gda se človečan* stvo preporodi, z božega DfihL na novo porodi, Te bode samo odstranjena bojna nevarnost, ar človek samo te bode noso v sebi rnesto dQha sebičnosti i odUrjavanja diiha iObezni. Dokeč se pa to ne zgodi, pa prosmo Gos< poda vsej narodov, naj napetosti medsebojnoj cdUrjavanja spela po drugi strelovodaj, kak pa po stršlovodi bojne, štera je že tak popolna, talj grozna posfala, ka je prenevarna ikhr v roW grčšnoga človečanstva. — D. pošlU«ana žeaska pribežala vo i na toga oktogli prs mladenc* se je pokrila. — Oragi, moj miii sin! Mladenec jc kiiino toaterč roko i namali je jo opomina na go»le, Notri so šli i gda je Irtna pa vldila oso prijčtno, čisto hižičko, vu iteroj je ednok \k blajžena, dobra dfila cartala edno poškrabano, cotavo, britkosti puno srdca dčtece, je hitro popadnola te dobre žcnskc roko, i kiiinola ]o je. Mladencc se je skrivoma zgled-no na to gospodsko žensko: Bog dragi, kabode pravla na (č roke kliš? Ka je pravla, je naluren, čeden govor bio. Milo se je teknola Železnove pI6č: — Ednok, džvno sem Vas obžalila z ednov nadfltov, gfzdavov, nespametnov rečjdv, to ob-žaljeno reč mi je edna hUda deklina, vučitelica paščila na znanje dati. Od onoga hipa sem sama tiidi dosta trpela i celo z drugoga zglčda vidim svet: navčila sem se, ka žftka vrednost od od- pradenoga dela stojl, to scm na sebi tQdi skii sila: vu nedelavnosti obtrfidi duh i gibši je hfido. Ci tak, ka so rni mogoči z-srdca odpDsti teda ji prosim naj me sprčmlejo z-lUbeznoitj za svžterjo. Gda je njihov vrli sin cproso m č6rJ roko, v-Zadiji sem njemi ofeečala ete o vor: Endre td je moj on odgovor. Železnova je vu dflhi obhodno govorfla" — Oh, Bog moj, to je niti reči ne vržd že dšvno sem jas to odpiistila, <^mbole, ar znala, ka je francozkinja netila ogen, za s velke lObavnosti volo, itero je k-mojemi čfitila . . . I 10 je z maternov gizdostjov glč na sina, ki se je globoko ožaro i da je čednj ; ne mogoči bio činiti, je prijao Irrao za r< Deklina se je krotko smehžla: — Ah, sirota Mina i Zda lt sem i jas nž čemerna na tčbe, eiče i\ to tudi odpQ ka si moje pisrao potčžila . .. augustuš 20. DUSEVNI LIST Strdn 101. Štatistika premurskoga evang. senior&ta za leto 1938. (Nadaljavanje štatistike v 5 nurneri) IV. Osčbne spremembe v gmalnaj. Apače: Na mesto Matuš Lajoša se je začasno Kiizmič Ivan z Lutvercev odebro za gmajnskoga biagajnika. Domanjševci: Na Š6!o v Domanj-Ševce sta dva* noviva evang. vučitela bila nastdvleniva: Barbarič Karol i Lippai Ella. Gor. Petrovci: vNa mesto petrčv-skoga kuratora Lucu Šandora je Smodiš Lajoš, na mesto petrdvskoga presbitera Smodiš Jožefa pa je Kardoš Ferenc ode-brLni. V Šuiinci je za presbitera Kovačec Ka"rol, v Ženavli Duh Adam, na Boreči za kurdtora Kozar Janoš, v Nerddnovci za kuratora Andrejek JanoŠ, za presbitera pa Kiironja Jožef odebrani. Gor. Slaveči: V Nuskovi je Rogač Ištvdn za podkuratora, v Kuzmi pa Čur-man Ferenc za podkuratora odebrani. Križevci: Na mesto Čarni Ferenca je Oček Aleksander odebrani za gmajn-skoga blagajnika. Mor&vci: Okt. 9. je spelani v ččst n6vi farar KCihdr Ferenc. Za gtevnoga Ta nigda zvišena gospa i Kovačova sta endrfigo obinole, na štero sta se tiva mtediva pogleda eden na ovoga zglednola i vjedimla sta se, vu blajženstva bllšči, rokG sta si p<5dale, po-tom se je Irma vu naroče Železnove pokriia. — Nigdžr sem njim ne pozabila, jezeroje-zerkršt sem ji blagoslavlala, za ono veliko dob-roto, štero so včinili, vu onom britkom veččri, gda so me zčprali, gvant vred spopravili i z dobrov veCčrjov nahranili, ono grdo, malo dek-lino, z-milimi refami jo batrivili, v-naročaj zibali i vu sina svojega postelo vlegli; k nje se je nagnola, skfišiivala je jo . . . oh, za le kiiš ji naj gospodin BOg blagoslovi, držga moja mila mama! — Lubila scm te, te tudi čl moji, i Ifibila bom te vsigdšr, dokeČ boš mojega sina blago-slavlala. Zda se pa čutite eti doma\ vu etoj ma-loj, prostoj hiži, preci de gotov obed. — Prvle rao šli . . . kurdtora je Flisar Štefan s Tešanovec odebrani. Murska Sobota: Na mesto pok. Vezer Geze je Bac Lajoš odebrdni za gmajnskoga inšpektora. Na mesto podin-špektora Siftar Lajoša je Nemec Janoš odebrani, za blagajnika Krančič Janoš, za gldvnoga kuratora pa Sečko Ivan. Puconci: Inšpektor Kuhar Stefan je odstopo, moščanski kurator Banfi Jožef i lemerski presbiter Zorko Stefan pa sta mrla. K zadoblenji zveličanja misami z ni-kim neprihajamo coj. Sploj z nikim. Naše zveličanje edino od toga visi, ka mi nika ne činimo, nika ne čfijemo, nika ne zna-mo, ni od pra"vde, niti od dobri del — nego edfno i v&zapreto to znamo i vu tom verjemo, ka Kristus je odkiipojnds. — Luther. * Neprestanoma smo vu gibanji, spra-vičanje vsigdar potrebujemo mi, pravični. Sedemkrat greši te pravičen dnevno, ali vsigdar se znovič goriporavna. Nega po-činka, vsaki obstoj je že greh. I vsaka denčšnja pravica je greh pred tistov pra-vicov, štero vfltro je nam potrebno osvojiti. — Luther. Ne sta povedala kama? tak 60 vsi čutili, kama moreta idti. I (a lepa čarna saraica je te d^n dosta, dosta siuz točila na svojega ofč, na stšrogi dfihovnika i dOhovnikojce grobaj; ali pri vsetn tom se je jako za blajženo čdtila. I njena mati, kak je glčdala nje cvetejj, črstvi, gingav obraz, bliiččče, lepe, čarne oči, si je ne mogla preraz-miti, ka bi to bila ta grdia i na tom indašnjem krdji se je nje vu rni&M skazao obč malivi deklin celi detinski žitek i zagviiino, se je teško blla raogoča zadržati od toga, ka bi nebl glasno gori skrlčala: Sirota lepa moja Margitka, da si povChnola! (Konec.) V vsžkšo evangeličansko hišo ,,Duševni Stržn 102. DUSEVNi LIST augustuš 20. Naši v tiihfni* Vnogi naš! verebrstje le zhlz z&h'*a"no spo rolnajo, kak se je Jaai evang. ccrkvena ob?ast v Mecklenburgl zavzč'a za naie brafe i ststre s«-zonske delevce s tem, da je prevzčla stroške du hovnoga oskrbcvanja naši delavcov. Letos nam je pa ponudib srojo pomofi ia. cerkev i tek otnngd&ila, ka rsš ?zseij?ti!šk< duhovnik g. Lepo ža Štefan, od šteroga srno vz^ii spddoje poroči" lo, v poleini mežecšj pa lehko slfiti z bcžov reč \6v našim deisvcom v severni kra|fn*j Neiuiijf, gde so oni v n&jvčsšem ra"ui5 zspos(enL Velkoga prijžtclfi majo nsšš sezocsk* de lavci V nieck?2nburškorn Lmidsspafttor i g Peter-sen I, ki se zosebno zanima Z3 naše IOstvo i se z veikov Iflbezuijo? do naši se&onski delavcov skrbi, na] reč Krisfuša ifljej) v svcjeni mat«r-nom jezski. Na spodnjoj sl.kž ga vidi&o viflia rištvi g. Lepoie nied naširni delavci v Lankeai rnogli cstsviti. Naši Ifidljž i jiaše nayade so vam pa «fibe. Aii edno tna'e eti ranč Uk kak ? svo« jej domovini: evangeličansko cerkev. Ona je tudi vana cdpreta, ki ste istoga Pastera o?cž. I naiega evangeHorna reč se jc prf vas eti v tii-hini vresr^čila Boža reč je prišla k vani! v va-Sem mfcterno!ii jezlki. Leko jo posifišate v naii csvkvaj pci dfihovniki, šteroga vnrr. ]e veš puipck i vaia dorna^a cerkev pos!d?a. Mi pa se veseli-foo, ka vas vidimo v s?oji cerkvaj, v šteri božo reL v s^ejers materaooi jezlki pos?fisUtte. Naš Oospdd vas ne ciha suo!e; pr:de k vam ssvo-jov rečjov, s svcjim Duh:h-:a I s?^jtmi dari. T6 je tž ^a]Vre^!'e]Si trOit, štercgi ieko ?s:kdar z scbom nos^mo, kamako'1 ras zapelapot živlšnja. Kde je Oa s s?ojof rečjov, tam axo rai več nej sfrote. On je ttidi zdaj roed nairjf. V Njeg?om imžal vas pczdiž/lsn?, Njegov blagoslov naj vas spre^aja." Na sliki vldimo svoje brate i sestre v Lankeni pod voditelstvom Šeruga Aleksandra, na levom krajl stoji Landespastor g. Petersen, na desnom pa g. Lepoša. ob priliki 6. augusta držane bože slfižbe, na šte-roj je g. duhovnik Peterscn ne brigajoč se za »labo vrenscn i dugo pot, osebno ial vzeo f jetfidi sara spregovoro ništerne-reči. Med drUgkn je g. diihovnik Petersen pravo naiim delavcom: BPozdra?Iam vžs z rečami Jan. evaog. 14, 18: Ne niham vas sirote, pridem k vam! Vi ste, dragi bratje l sestre, z dalčšnje tu hine prišli k nam, naj nam.na pomoč bodcte pri notrispravlanji žčtve. V tfihino iti je nej vsikdžr leko. Vse, ka vam je drago/Jsvoje liibl^ne ste Po etoj božoj slftžbi sta diihovnika eiče obiskala naše delavce v njihovi kasarnaj i sta se ešče dugo čssa razgovarjala z njimi. Kesno v noči sta vz6la od njih slobod. Gospodin Bog naj oblona g. dfihovniki Pctersena za vso njegvo skrb i ga pela ešče na-dale po poti Iiibčsni do naii verebratov. Leko si mislimo, kakšo radost i kakio mdč vzemejo tam v tiihini z edne (akše bože slfžbe naii bratje i sestre, ki se - kak nam g. Lepoia plie — »dobro zavedajo tcga, ka k ednoroi po- augustuš 20. D0SEVN1 LIST Strdn 103 polnoma dru^omi narodi slišijo, s Lter*m ne-majo alkaj skiipaoga. Dobro čfitijo oni, ka tam vnogi z visine g^edajo na njšs ki svoje telovne moči i vndgokrat svoje zdra?]e d&jo onorni tfl-hčnskomi na>odi v zamSno za svoje skrcrano pla"5o. A!i vse to prenaiajo oni s strpHvim ?ii panjorn, ka pride Čas, kda se pd povrn&jo v svoj dom i k svojlm lfibf&nim. Oai so sarno pc tšii eti, njihove rrisll so neprestanonia na potl prdtl Itibl^noj domovinr, štera je v kčsiu-j jesen! pd odpret! rok bcde fakala." nika. Nala domanjševska gmsjnarica Ko?aČ lionka piše Duievnocni lisli: nTx\ leta \i že, ka senn svcje dornžnje lublene zapiistiJa i sera se podala v ete tuh^nskl orsag. Tri leta je že, ka sem s?oje bože hJŠe sej vidla i Gospcdnove jv. re& nej čfila. Edini tmit m\ je Dtiševni list v tcejoj žžlcst), ktera me je dosčgnola pri mojoj hte:lt k) jc že dve letl betežnn, jiz se pa eti morem manirati, žatost sVrlvat) I vesdli obraz kdiati. — Po difigoa? se zdto nemrem tožlti, dr mi je dobro i k?,tcličand me zato tsk radi icajo, G. diihovnJk Lepoša med našimi delavcl v Lankenl; G. Lcpoša nam je poslo ludi eden preveč Salosten g!5s: «15. julJja se ]e pri kopgfiji vtopo Bagar Štefsn z Otovec. V soboto ve?^r se ješo z drflglmi kdpaf. Pri bregi je plitva bila voda, te pa naednok globoka. Kak je (e nesreSen mla-denec v globoko prišo, ga je zavolo straha kap zadela. V pondelek je bio te žaiosten sprevod, na iteroga so naši delavci prlšli tiidi z drugi rnarofDv. Tudi vndgo Netricov ga je spresodiio, ki so njemi več vencov položil na grob. Pofcoj-noga gospod, major von Hai(w'g, ga je na las-tivne stroške dao poiskati i pokopati. Njegva sestra je zgubila v pokojnom s?ojega edinoga brati, oaši pod vodstvora Kercc Viljera?. z Oto-vec v Draschcw i delajoči sezonski delavci pa vernoga prijžtela." Zdaj pa čQjmo eden gias s Francije, kama nam je dosčga mao nej mogoče pcslati dfihov kak da bi nihove vttt blla.K V svojem pi$mi se naia sestra toži nad ne?ernostjov oni Fran-cozov: »Mešs iii ne hodijo posUšat. Cerkev \t nej sto stopajov od hlže, vendar sarao decaho-dijo k meši. Pet mesecov sem eti i gazda so simo dvakr^t šli k me§i, vertinja pa ednok nej. Pa so že 46 3et stara ženska i se njej ešče ne vldi boga^noliii. Ludjd si raj z zemelskov lepo-tov i vesčijcm kratijo den, ka bi se pa na Boga zmislili." S pozdra^om za vse prekmurske vere-brate i sestte se zakiCči to pistno, itero je tak puno hrepenčnja za domovlno i domžnjimi i žejanja bože reči. Pisatelkinji etoga pisma i vsem onim, šteri srca ednaka objQtčnja žgejo, poiiiamo gornje pozdržvne reči g. dOhovnika Petersena: ,,Ne ni-hatn vas sirote, pridem vatn!" Blfiii je Goipod kl ga zezLvajo I ;. ¦' ' ¦ D. ¦ Stnin 104. DUSEVNI LIST augustuš 20. Slabe nSvad«. Pri krsti. HARI LIPOT ev. duhovnik. Evangeličanski človek rsd kritizira. Radi kritizeramo druge, k tomi smo se ie tak priva-dili, da pa med fem v svojoj lastivnoj cerkvi napreidoče slabe navade ali spioj neopšiimo i ne vzememo na pamet, ali je pa za nav&dne dr-žimo i žalostno je, da je večkrat za jakost ime-nOjemo. Tč ilabe, lagoje navade se začnejo že pri krsti i trpijo pa notri do smrti. N&jveč nali evangeličanski vernikov se spicj ne briga za to, koga naj zaberč svojerci deteti za botro. Tak pravijo, naj bode nekak z rodbi-ne, z žlšjhte, ki ma za to pripraven gvant i (udi peneze, fakii bo dober za (6 odgovorno ččst, či mi vero ali nO, či verje v Krfstuši ali nS. V dosti mestaj tiidi na malo preštimajo tisto cerkveno opravilo, gda se mšlomi deteti v cčrkvi včob» slOži sakramentom Svetoga krsta. V dosti mestaj v cčrkev samo edna botra i babica sprevodijo i odnesejo roaMo dčte, ar edna botra donok more navzoča bili, ali oni difigi pa že ne držijo za svojo dužnost, da bi v cčrkev š)i i tam bi doli-djali oblGbo i raoJili za svoje wA\o krstno de(e. Zato pa naj vse botre i botri bodejo navzoči v cčrkvi pri krsti s^cjega krstnoga deteta. Jas li samo tiste vpfiem v matično knigo za botre, kl so navzoči bili v cčrkvi pri krsti toga maMoga deteta, komi se to vnoža, da bi v cerkcv prišo, tisti je ne valon za botro i njegovo irič nema mesta v matičnoj knigi. Gde so pa pri krsti očevje? V dosti tnes-taj bogme tfidi očevje ne idejo ? cerkev, gda se njihovo malo dete krsti. Večkršt se doma pri-pršvlajo k krstitj), k pasili, itero je dostakržt vekie kak edno gcstOvanje. Oni doroa vino pre-tškajo i kuharicam porcagajo v kOhinji, ar je pri njih glavno krstifje veliki dinom danom, ne pa molitev, Boga i Kristuši na pomoč zazavanje. Td je bogme žalostno, preveč žalostno. Oča naj bode vsigdar navzčči pri okrščavanji svojega maloga deteta v cčrkvi. Eiče je pa žalostnejie, da dosta stariiov ne evangeličanske, nego druge vere ludi zove za botre svojerai deteti. Tej starišje pozabijo to, da v rimsko katoličanskoj cčrkvi evangeličanski botri ne iraejo pod krstno vodo držati katoli-čansko dete, ar tak ne okrstijo tistoga deteta i ne vpiiejo ga v matično knigo. Tej starišje ne miilijo na to, da po rimsko katoličanskoj di«ci-plinskoj dogmi greh včini tisti katoličanski ver-nik, ki v evangeličansko cerkev ide k božoj slGž-bi i niti njim na pamet ne pride, da pri priiiki korfirmacije njihovo dcte od sploj drugcga du-hovnog* sveta včini obliibo i da sveddstvo, ne-go v kakiem diihovnom sveti so pa vzgajal! to-ga deteta botre v nj.hovoj cerkvi. V več mCstaj se je žč zgodo on žalostni s!u?aj, da so ravno katoličanski botrevje nagovarjali svojega krstno-ga sira, ali hfer, naj ostšvi svojo evangellJan-sko cerkev i naj prestopi v katoličansko, tudise je že večktžt zgodilo, da je krstna deca na na-govarjanje svoji driigoverski botre? reverzalii dala na kvšr, na škodo svojoj evangeličanskoj cčrkvi. Dobro bo pazUi na fakio nevarno botri-no, tak itariiom, kak nam diihovnikom. ]a» H druge vere liidi za botre samo tak gorivzemem, gda so (udi evangeličanske vere botri pOieg, K svetomi krsti (udi sliii spelavanje, gda tiidi sa~ma mati dš hvalo milostivnomi Bugi za pomdč i v Njegovo obrambo priporšSa svoje dCte. Ali i€ izobr^žene, takzcane gosposke žen-ske i matere največkršt nezdržijo naie c^rkvi td lCpo nd?ado, da bi one v cerkev šle k spe?a>a-nji. MogoCe je njihovo srdce tak prazno, da ni-kaj nemajo povedati i zahvžliH Gospodnomi Bdgi, tistomi Bogf, od šteroga prhaja vsaki dober dar. Aii naše proste kmečke i dela?ske ženske, ma-tere h ala Bogi ešče zodjo svojo dužnost i prav ii srca se veselijo tistomi dne?i, gda po rojstvi svojega deteta zdrave leko idejo v c^rkev, gde pri spelavanja osvetki hvalo džjo vsemogočemi Bogi za njegovo dobroto, itero njim je skazao v oni težki voraj, gda so se borile z žitkom i z smrtjov. 2enske, tnatere, či ste bog&te ali siro-maške, či ste gosposke, ali pa prOste kmečke, delavske, nespozšbite se z naie cerkvi t& lepe na?ade, z spelšvanja, kak po rojstvi vašega ma-loga deteta goriozdravite, naj vaša prva potvas cčrkev pela pred Bogš, pred Kristuia. Ka je zato prava navada pri krsti: 1. Zeberi si vrCle, poštene, Bogž boječe botre \z svoje črede. 2 Či ti je mžlo dete zdravo, leko počakaš, gda ti Gospodni Bog nazajdd telovno moč, da spelavanja lepi osvetek leko vkuperdržil z krstom v navzučnosti svojega moža i c^le tvoje držine. 3. Ne drži zapravlivoga krstitja, velikoga dinom-dšnoraa, nego vzetni naprej svojo pesme-no, raolitveno knigo i Biblio i nasiti dQ$o »voji gostov (iidi z vekivečnoga žitka krQhoms z Božov f^tov rečjov. augustuš 20. DOSEVNI LlST Strdn 105. Nespameten bogdtec. (Igra po Luk. 12, 16-21.) I. B o g L t e c (račuoa v knJgi, nikak trfipa): Slobodno! Zldar (vstopi): Že pa računajo, gospod? Nji vsikdgr nad račiini najdem! B o gL t e c : Računati — to je potreben po-sel. Zna biti najpotrebnejši. I nšjlepii tudi, če so voda*vanja menša, notrijemaaja pa včkša, kak sem si pa račiino. Stroiki za raoje nove škednje so nej pre velki. Dobro i ii\ delo ste opravili, tnešter, to vam lehko pržvim. Prldete od de!a? Z i d a r: Ja, goipod, i setn njim ranč glai prineso, ka je delo dokončano. B o g a t e c : Že je 10di čas i Vonej čaka ietcv, bogata žLtev. Ah, za krala* se čfitim, gda hodira po svoji njivaj I Kakie bogšstvo 1 Glzdave njive do naskori prLzne stalč, moji ikednji do pa puni. Moje bogastvo de je punllo! Z i d a r: Ja, njihovo bogžstvo. Kelko zro-ka roajo oni k zahvilnosti! B o g 41 e c: K zah?alnosti ? Komi naj bo-dem zahvalen? Samo ednonii rnam zrok zahva len biti — latnomi sebi. Vej vi znate: Kak hla"-pec sem začno. Delo setn i iparo sem. Gda so se drugi šli veselit, sem jaz doraa sedo. Duga leta je trpelo, ka seai si lehko td včrstvo spravo. Po 35 letaj žmetnoga dela i vnogoga str^danja se mi je sarao posrečilo to. Ja, lehko sem si zahvalen, ka sem to zdržo. Z i d & t; I za Boga" ne ostane nikaj za-hvalnosti ? B o g a t e c : Za koj nL\ davam Bogl hva-lo ? Vse setn si s tvoje raoči spravo. S poite-nitn delom. — Ste poznali tnojega očo ? Z 1 d a r: Dobro se ji eiče spomlaam. Po-božen človek so bili. B o g k t e c: Na — i ka je meo od svoje pobožnosti ? Vse gvoje živlenje je kddti bio. — Ali piistmo to. Trfiden setn. Idetn počivat. II. Z i d i r (Ogledava si knlge). O s k r b n i k (aotri prlde): Dobro, ka vas nAjdem. Znate, nej sem bžbjeveren, ali takša čfidna dela se dogšjajo, ka že sam začnem ver-vati v prikazni. Doživo sem nikaj, ka si nikak nemrem raztolraačiti. Z i d & r: Ka ste preživcli ? PripovedSvajte ! 0 s k r b n i k : Včeraj (atšega h pa je bilo. Gospod so počivali. Te pride na dvoriiče nikši tfihčnec. Dugi čaren gvant je tneo na sebi. Pei začne lajati i se zagAnja v njega. On pa ide na-r&vnost prdti gospodovoj hiii. P.tara ga, kama šče iti. ,K gospodi!" je bio kratek odgovor. Nato jac: .Nemrete k gospodi. Ka šččtc ? Što ste?" Čudno se je zasmejo i je pravo: ,Što sem ? To v^s nika ne briga! K gospodi idem." Nad tžkšov nesramnostjov sera se že razččmero i odvčžem psa. Besoo se je zagoao v ojega. I te se je nikaj preveč čudnoga pripetilo. Kakšc tri stopaje pred tuhencom pes naednok sldne, začne nevolno cviliti i se vkraj odvlečč. Te tQ-hčnec pa se je zasmejo i pravo: »Zdaj odidem. A'i pa pridetn i te mi nlšče ne zastavi poti k gcspodi!" Z i d & r: Zaistino ! preveč čCdoo. Vndgo takšega se zgodi na zemli, ka si človek ne ve raztolraačiti. 0 s k r b n i k: Gospodi sem ešče nika nej povedo. NešSem ji zncmirjati. (Odide) k III. B o g a t e c (notri pride). Z i d & r: Tak hitro so si spočinoli ? B o g 4 t e c : Nej tem mogo spati. Tak čudno se počutira tč dni. Že včeraj je priilo na mčne. Zagvuino mi je vročc sunce škodilo. Pre-več sem delo. S 50 leti srao več nej mladčnci! Z i d & x: Pa že dugo čfitijo to ? B o g k t e c : Že več dni. NajhfiSe pa mi je bilo včeraj tikiega hipa. G!&va me je bolela, vrtelo se mi je i vsese mi je zamračilo pred očmi. Z i d & r (zamišleno): Včeraj tdkiega hipa ? (Po malom odmori) Naj mi ne zamerijo lakši reči! Eden siari raodrijao je pravo: Gospodne, daj nam premisliti, ka nam )e raretl, na) spa-metnejli bodemo 1 — Jeli je ta slabost, štero so občfitilJ, ncj edcn (akši opomin bio, itcri opo-minati ičč človeka na . . . B o g a t c c (se braai): Nej, nej! Mreti ešče čas tnžmo. Pa na srart raiiliti tfidi. Kak znate itoit gučati ? Mreti ? Što pa ič6 mrčti, gda se njegov žitek komaj prav začinja ? Za-dosta sem le trfido i znojio. Zdaj ič^tn kaj meti od žitka! Vživati ifem sad svoji trfidov ! Gda mo že stari, ka do me že zapfistile telovne moči, tč te lehko gučali od smrti. Te mo eiče izdak zadosta časa meo na njo mfsliti! . . . ŠtrLn 106. DUSEVNI LIST augustuš 20. Tak se vidi, ka se vihčr približava. So stre-lovodi v rčdi ? Se mi nej trbej bojati ? Z i d k r: Ka Človek lehko napravi, je na-pra*vleno. Nači smo pa v boži rokLj. Vii — todi oni. Bog oji naj obarje 1 Zbogom I B o g a t e c: Zbdgom 1 (Vesčlo za njim): Pa ne pozabte vOtro na mio žčtno veselico pridti! Z i d a r (odide). IV. B o g a t e c (se za gldvo drži i naslžnja na stol): Ka Je to že pd? Že je pš na m6ne priila ik tlabost. Oh, kak me trga v glavi! Vse se roi je zimr&čilo pred očmi. (Nikak trflpa). B o g š t e c (se zravna): SlobodnoI . . . Naprej 1 . . . Ja, zmoto letn se? (Pa se čaje trupinje). Napre)! . . . Ka je tO? Nikžk trflpa na dveri, pa vendar nišče ne pride notri. (PL se čfije trfipanje). Ja, ito me nori? (Stopaji se čfljejo) Oskrbnik, ste vi? Oskrbnik (odzvftna): Ja, gospud. B o g a t e c: Ste na stubaj nikoga nej sr&ali? 0 8 k r b n i k : Nej, nikoga ! B o g 6 1 e c: Cfldno, preveč čfidno ! . . . Slabo se počOtim že pa\ Sp&t mo io. Po?6te, je za fitriiojo veselfco vse pripr^Fleno? 0 s k r b n i k : Ja, gospčd. Teoci i svinj^ so zikl&ne, stoli pripršvleni. Cela držina se z velkim vesčljem pripravla na ttttainji dča. B o g k t e c : Vsi se veielijo, pravite. Tiidi ^ iaz se veielim. Zi bogžtoga krala se čtitim. VDtro st začinja moje pržvo živlenje: vse dni v vesčlji i obilnosti! Otkrbnik: Bdg njim da| na duga leta, gotpdd! S m r t (oeopaženo pride v sobo). B o g šl t c c (se primle zt glavo): Ah, raoja glava, moja gl&va! 0 s k r b n i k (zaglčda smrt): Ha, ito si ? Gosp6d, gospdd, oni tuhčnec je p& eti! (Zbeži i kriči): PomdS, poraoč! Ladje, pomdgajte! S m r t (glčda v bogdtca) ¦>¦ ¦ Bogatcc (žmetno stžne, ie nagne pr^k stola i kriči): Ka KH v mojoj hiši? Odidi! Ži-veti ič6m! Živeti iččm — vse dnl v vesčlji i obilnosti! . 01 & s (odzvOna): Nespameten! B o g a t e c (na stol sp4dne): . . . y vesčlji i obilnosti . . . (merjč). S m r t (odide). Po nemšk. orlg.: D. Ženski ketiiek. Ž6tev. II. Korlnt. IX, 6. WT6 pa velim: ki skopo , sicopo bode i žeo; i ki seja vu blagoslovi, vu bligoslovi bode i žeo." Globoko so se mi vtisnole vu srcč i& svčte reči bibljje. Ržvno mi, šteri živčmo na vcsnici, m&mo priliko viditi, iteri seja skopo i iteri vu blagoslovi. Td se raztni lehko dejansko i diiievno. Ž6tev ]e tninola i pttamo se, kak smo sO-jali, ar vidimo, ka smo želi. Velka je dobrota Gospodnoga Bogd, da nam je dao zemlo, na šteroj nam rastg živlenjska po-trebščina. I zdaj raamo zrok, nestanoma se za~ hvaliti svojeroi Bogi za to dobroto. Dvojno sejanje včinimo v ivojem živlenji. Zosebno ženska je tfsta, ki seja i polaga seraen v rodoo zetnlo i čška, da de njčno sejanje išda-rodoo. VeitH se, gda vidi, da se semen, itero je položila na njive, sklica in zrastč vu veliki i lepi sad. I ženska je tista, štera lehko poluži dfiicvno sem^njc v srca drOgi Ifldi. Svojo deco nia, to so najbOgše n)i?e za n\6ao dfiševno sejanje. Pri tom sejanji lehko nu-camo iste reči sv. pfsma: HKi ikopo seja, skopo bode i zeo". Kelko dobroga sfmčtija poseja mati v srcč svojega mladoga deleta. Kelko hssnovi-toga včenja ma dobra mati diižnost sejati v mi-lo dfiio, včiti ga ma na bogavnost prdti drOglni; poitti7an|e do starcov, do siromakov, dobrosrč-nost i bogabojaznost, Vnogo fčie toga dOievno-ga semčaja jeste. Lehko vzeme edno ali drflgo, najbogše pa je, Če mati vzerae vsakoga zrna nl-kaj i dobro skrbi za tO diiševno njivo. Polšvati more vsigdir z opominanjom, z dobrim nadigš-vinjom. T€ požen^ (6 semen klice, začne rasfi i cvesti. Nega lepiega, kak dete z lčpov čistov dfišov. Ali xamo ona mati lehko z blagoslovom ženja, ki je z blagoslovom sejala. V svojoj starosti ta raati z zadovolstvom gleda na sžde svojega tifida; te de tu blago-slovi ženjala, če do jo deca lQbila i poitOvala. V tom je najvekši blagoslov, da nara naš ne-beski oča dL raožnoit, sejati, da bodemo leh-ko žell. Hvkltno Boga za blagoslovleno žetev, Štero nam je dao rasti na njivaj i trtidmo se, da ga lekko hvalimo za blagoslovleno diiševno žčtev, če nam zrast^jo naia deca v dobrom ponašanji, v čistom miilenji i bogšbojaznosti. Frlda Kovats, augustuš 20. DOSEVNI LIST Strdn 107 ¦ttzloini Rfldosti gI4s. »Hill Gospodna ti, dfiša moja, ne spozabi se vsej dobročinenj njegovi." (Žolt. 103, 2) Šinj6r8ki gjfllčŠ. Prekmurska evang. Šinjo-rija s?oj rčdni letni gjOleš sept. 8. bode držšla v Moršvci v cerkvi, na iteroga vsi čestniki $e-niorita i vse gtnajne po uradnoj poti dobijo pozv&nje. Ob 8. v6ri bode boža $!u!ba i osvet-nost Gusta"? Adolfa dulštva. Ob 9. vori sezačne šinjorski gjiilei z navadnim redovekom. Prekmursko Oustav Adolfa fifiilno drfi-itvo td letno svoje rčdno spr&višče v Moravci gept. 8-ga obdržl, kšteromi vse svoje prižtele po etoj poti llibeznivo poziva. Ob po 8 vori bode seja drtišt?enoga predstojnikstva. Ob 8 včrl bode Boža slflžba, Stere osvetnost bode podi-gavalo khorušno popevanje i deklam&clje. Po-tom bode vu cerkvi sprivišče poleg navadnoga redoička. Po zakliičltri spravišča se bode pri cerkveni dveraj cifcrtorlum naberao za cilc 0 A. drfištva. Selo. Fundamentni kamen nove evan-geličaaske cerkve v Seli bode položen aug. 20-ga predpoldnčvom ob 10-toj včri pri 6svčtešnjoj Božoj slfižbi. Božo službo bodo držali gg. šinjor z Sobote, križevski, len-davski i moravski dflhovnik. Kak je obe-čano, pridejo g. šinjorski inšpektor i več odlični gčstov z Sobote i z drugi krajov. Vfipamo se, da ob priliki toga ne vsakde-nčšnjega osvetka nas goripoiščejo naši ve-rebratje z celoga Prekmurja, da do vidli, da so nam ne zopston bili na pomoč z svojimi lepimi aldovami, dr se zdigajo ste-ne v tom selanskom Betlehemi 11-teevang. cerkvi v Prekmurji. One pa, ki nedo mo-g6čt z ednoga ali driigoga zroka tao vzčti na našoj osvetnosti, prosimo, naj v tistoj včri (okoli 11* te) gda se položi funda-mentni kamen, tam v cerkvi, ali pri svo-jem domi, edno kratko zdiihavanje poš-lejo proti nčbi, naj se to naše veliko delo, štero smo v Božem imčni začnoli, tudi kemprvle dokonča v imčni Božem B6gi na diko, Jezuši na radost, našoj dtiševnoj ma-teri, evang. cerkvi pa na ponos. Pridite i radiijte se z tžmi radtivaj6čimi! — Sk. Salamenci. V nedelo, 3. septetnbra popoldn^vi ob 2-ma vOroma bode pri nas blagoslovitev povčkšanoga pokopilišča, k šteromi osvetki se veredomdnji bliždnji vesnic ttidi po etoj poti poza*vajo. V puconskoj ftri je na Gustav Adolfa Podpornlco naslediijoči aldov vkupnabrani: do-hodek mošnje na I, Advenlno nedelo 108 75 D; offertoriutn pri missionskom svetki 406 5 D; dar konfirmanduiov 256 D; dariivanje decč v ne-deljskoj ioli 239 D. (S toga ]e dano v Pucon-skoj ioli 305 D, v Moščanskoj 7675 D, v Se-bebortkoj 1375 D, v Brezovskoj 66 D, v Pre-danovskoj 52 D). Dar farnoga ženskoga drUJiva 400 D; dari po ziatoj knigi 94075; dohodek ladfce v diih. pis. 121*25 D; nabčranje v 17 vesnfca) 1164 75 D. S toga so dali: Markiiavcl 50, Šalamenci 91, Brezovci 62, Lemerje 64 5, Pužavcl 30 75, Sebeborci 123-5, BokraCI 20, Pre-danovci 77, Gorica 73, Dolina 39, Krnci 15, Pečarovci 86, Polana 84, Puconci 150, Vaneča 59, Andrcci 64 5, MoiCanci 75 D. — Vsevkflp je tak daravano 3 637 Din. V soboSkoj ginajnl so darfivali na Oust&v Adolfa drfiltvo: Šolska deca 430 D, Murska Sobota 661, Martjanci 181, Nemšavci 115, Gra-dišče 110, Černelavci 100, Kupiinci 76, Veičica 77, Rankovci 73, Noriinci 71, Borejci 62, Krajna 40, Sodiiinci 40, Mlajtinc! 50, Oederovcl 40, Murski ČrncJ 20, Murski Petrovci 14 D, vse-vkup 2160 Din. Turobni glas z Gor. Slavečke ev. fare. Odselilisosezšdnji mesec vu večnost: Aug. 8. Kttzmič Juliana, roj. Rajsar iz Sv. Jflrija vu 63-jem leti starosti i eden otrok. Naj počiva ta pokojna sladko njčni s^n vu ogradi mira! T^ žalfivajčči pa se naj počinčjo vu Božem ravnanji! Turobni glasi. Zadnjiva meseca so se z Puconske fare odselili vu večnost: vd. Pavel Ana, roj. Čelak v Lemerji, stara 77 let; vd. Vatek Josefa, roj. Ritoper na Vaneči, st. 67 1.; Boldižar Frančiška, roj. Banfi na Vaneči, st. 38 1.; vd. Sparaš Vilma, roj Koltai v Puconci, st. 75 1.; Kocen Ana, roj. Jonaš vv Predanovci, st. r 84 1.; Ficko Mihalj v Šalamenci, st. 78 * 1.; Kutoš Ilona v Sebeborci, st. 10 1.; Viaj Ivan v Markišavci, st. 75 1 ; Vukan Karol v Bokrači, st. 65 1.: Rituper Jožef v Dolini, st. 75 1. i petčro dojenčkov. — Naj mdjo sladtek grobni sčn i blaženo goristanlnje! Stršn 108. DUSEVNl LIST augustuš 20. Darl na Dliševni list: Nemec Eli-zabeta s Sobote 20, Šiftar Dragotin s So-bote 10 din. Srčna hvaia! Dad na Dijaški dom : Predsedništvo ptišpekije je dijaškomi domi podelilo pod-poro 1.500 din. Dogodki zadnjega meseca. Minis-terski predsednik Cvetkovič je na pitanje, jeli bo sporazum z dr. Mačkom podpisani v jesčni, pravo : »Vnčgo prvle." — Pitanje Danziga se je ešče nej rešilo. Zadnje vre-men se širi vtipanje, ka se bodejo vsa žmetna pitanja europske politike dala po mirnoj pčti rešiti. — Med španskimi na-cionalisti je prišlo do nesporazmenja za-volo pitanja ustdve. Zmagali so fašisti. — ČeŠko-moravski protektorLt bode dobo svojo vojsko, štera de pa samo 7000 mož i 280 oficirov Štela. — Anglija i Fran-cija sta poslale v Moskvo vojaške stro-kovnjake, ki se tam tandčivajo od sodelo-vanja z ruskov vojskov v sluč^ji bojne. — Japonska je izjavila, ka bi včasi napo-vedala Rusiji bojno, če bi se ona vmešd-vala v kakšo evropsko bojno. — Anglija je poslala Poljskoj 200 bombnikov. — Italija i Nemčija sta tak rešile pitanje Ti-rola, ka se tam živ6či Nemci s podpira-njem obej držav preselijo v Nemčijo. Že se je preselilo skoron 7000 kmetov. — Vogrska je Nemčiji izjdvila, ka v slučdji nemško-poljske bojne nevtralna ostžne. Zavrnola je ttidi vojaško zv^zo z njčv i Itdiijov. — Španska država Ščč z nemškov pomočjdv zidati pri Gibraltdri tunel v Afri-ko, šteri bi 32 km. dugi bio, 370 m. bi bio pod morskov gladinov i 65 m. pod morskim dnom. Meo bi dvojne šinje i au-tomobilsko cesto. S tem bi vojdška i tr-govska vrednost angleške trdnjdve v Gi-braltdri dosta m^nša postdla. — Poleg štatistike nikšega angleškoga lista v Euro-pi 10 milijonov Ifldi stoji podorožjom. — V ndjkračišem vremeni se pričakflje sesta-nek petih velesil kak: Nemčije, Italije, Polj^ ske, Anglije i Francije, da se potom mir-ne poti posvetiijejo od denčšnjega polo-ždja v Europi i to brez sodelttvanja Rusije. Pošta DUSevnoga Lista. /. Škodnik, Cambrai v Franciji: Va-šega pisma v listi nemremo objaviti. Ndj Vds trošta i krčpi v Vašem nesebičnom deli zndnje, ka čisto vest mLte, odttrj^va-nje zavolo svoje evang. vere pa pren&šaj-te znajoči, ka se kmica vsikdar bori proti svetlosti, Listi, ki so na to bole pozvšni, so Vam zadosta zadoščenja spravili! List mo Vam pošilali. Letna naročnlna zndša 30 Din. V. Hajdinjdk, Cambrai vFrancijkVaš naslov smo popravili. Svitec Lajoš, Binkovci. Po pošti na več l^tno napreplačilo posldni 100 (sto) Din smo od 1939-ga leta naza do 1935-ga zračunali. — Srdčna hvala i pozdrav. Kozic Jožef, South Bethlehem. K gosp. Hahni posldni 1 dollar smo na podužanja Duševnoga Lista napreplačila zapisali. — Srdčna hvdla i pozdrav. Reditelstvo. Ka nači prestapamo Njegve zapovedi i grešimo, to nam lehko odpusti, ali ka zametdvamo Njegvo reč, to se more kaš-tigati. — Luther. Nikddr ne bodeš dOhoven i pobožen človek, če se ne navčiš mučati od drugi i svoj pogldd zosebno na samoga sebč obrnoti. — Thomas a Kempis. Za"to jeste tak malo na znotraj pre-svečeni ludi, ar neščejo čflti od popolne samozatajitve. — Thomas a Kempis. B6g je tžkši zdravnik, ki bičfije, pobogša, ki se srdi, naj se smiluje, ki orani, naj zvrdči. — Luther. * Nikomi smo nej dužni nikaj driigoga? kak ga liibiti. — Luther. Stampano v »PREKMURSKl TISKARNI ^odgovoren HAHN ILIDQR v Murski Soboti.