338. štev. V Ljubljani, sreda dne 4. decembra 1912. Leto 1. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pomieljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. «: 5:: Telefon številka 118. ::: • •• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • ••. • •• Posamezna številka 6 vinarjev. ss: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. ::: Balkanska vojna. Pismo iz Belgrada. B e 1 g r a d , 16. (29.) nov. 1912. Se tu sapesti, che sulla gamba hai lasso, non ti faresti, neanche un passo. Mi, kar nas je tostran Save, smo pač v enem oziru veliko bolj srečni, kakor pa oni, ki žive pod »svobodnim solncem« »državljanske« — svobode. Rdečega, niti modrega svinčnika ne poznamo, ker to je iznajdba samo za »pravične« in »kulturne« države, ki zahtevajo za šoansko ■vas lastnega župana, med tem ko doma vladajo Pandurji, feldvebli et comp. »Kovača kobila in Šuštarjeva žena sta vedno bosi.« Kovač pribija podkove tujim kobilam, med tem pa njegovo kljuse krevsa, Sepa pred razdrapanim vozom Šuštarjeva žena je vsaj toliko srečna, aa pobira stare škarpe, katere ji meče »ljubljeni« soprog-mojster v glavo. tab- a™lsel m' Pri^e, da sem nekje slišal o rami večji suštarski delavnici, kjer se — mimo-k eae rečeno — nič novega ne napravi, ampak »amo »ilika«. ... ^ ^eJ delavnici so se »lerfanti« in pomoč- sta' r i no mec* se^°j* kdo se bo bolj izpo-avijal udarcem :>neobliodno potrebne« rdn • Pri 3u S tarski obrti. Nekega lepega ne so izvedeli, da so pri sosedu nekega nepridiprava temeljito premikastili, vkljub temu, da e y bahal s sv°l° močjo. Vrgli so ga lepo na i 'J],11,' Preostajalo mu druzega kot vzeti »Punkeljček« iti oditi s trebuhom za kruhom. ravijo, da je ta — baje bolni mož, »pozabil« vzeti s seboj več precej vrednih stvari katere si je prej večkrat prisvojeval in izposojeval mojster iz večje delavnice. Ker so se pa njegovi delavci veselili nad »odhodom« — bolnega moža, prijatelja našega mojstra, in pozabili piejšnje svoje prepire, se je mojster raztogotil in zapodil nekaj delavcev za par dni na »špas« Ti so se pa začeli poljubljati, spoznali so, da so vs ene misli in enega vilja in so odšli veselo pojoč k sosedu, tla zaigrajo »mlade voiake« pod oknom razjarjenega mojstra. Mojster iz zavisti in jeze kdo bi se ne jezil — je šel k sosedu m zahteval, da dobijo stvari, katere je »pozabil« bolni mož. druzega gospodarja. Ta prav-x i končala tako, da Je mojster izgubil počasi vse odjemalce, nepokorni otroci m so mu raznesli še ostalo njegovo premoženje na vse strani sveta. — Crez nekaj let sta se srečala »lučajno z bolnim možem in vzdihnila sta oba: »Najina usoda je enaka. V penzijon morava, pa naj drugi delajo, ki so modrejši in mlajši od toaju.« o,v, ta Pfavljica spadala v podlistek, S >5,dlfflci,e est satiram non seribere«, dasi Z resrih časih’ ki ogrožajo har-lodiir- 7ahrp£^egl koncerta. Med najslajše me-tiŠčiti ^Hren bas in človek si mora ski* 1Trii tem ko piska rinv 1? nn ribuna« na pozavno miru in sprave, ki nfml' ba^e sklenlena stvar, plešejo * t-, x . bojni »čardaš« in stari dedek, 5ibo ° kožuhom, skriva za hrbtom — Nič Jasnega ni. Nič odkritosrčnosti. Vse taji *™le ' namene. Med tem pa kažejo dejstva vse drugačno lice. Ponavlja se ista igra, kot LISTEK. M. ZEV AKO: V senci jezuita. (Dalje.) »Zapišite tudi,« se Je oglasil Dolet, »da Je bil veliki profos pariški, predstavitelj franco-kralja, soudeleženec podlega zločina.« plašč ^ tem pa ^ razgrnil Doletov srečneVra61 Je tri knjige, ki Jih Je bil vzel ne-Lo'o>nV}i0 p°Prel. da jih ponese k Francu I. zmagoslavno. SCgel že!|no po njih in vzkliknil ne mmftaiiH.taefle' ori^eb? tT i *9btoženec Vrtanih kniig. ki Jih'odnesH h kakemu ubogemu zapeljancu Tnrta S smo v pravem trenotku, da rešimo dušo ki le bila v nevarnosti!« »Pišite!« Je dejal Monklar pisaču. Dolet je bil zaprl oči, da ne bi drugi videli ogorčenja, ki je vrelo v njih pogledu . . . Preiskava v tiskarni je bila kmalu končana. Zay°i’ ki sta ga bila prinesla brata Tibo in uiben Je bil na svojem mestu . . . Zaplenili in Pečatom J’’h zapečati,i 8 kraljevskim ^kvizltor vas bo so'dil,« Je rekel gnacij De Lojola s svečanim glasom. vas?« VaS,<< 16 odgovoril »kdo bo sodil s.|°p®3*e’ gospod,« Je rekel oficir sočutno m prijel Doleta pod pazduho .»Kam me vedete?« Je vprašal tiskar v po-poini oblasti nad samim seboj. pred letom, odnosno kot pred tekom leta. Italija se je bojevala proti Turčiji za Tripolitanijo. Vseh oči so bile obrnjene na afrikansko obal. Tiho in brez šuma se je delovalo za hrbtom vseh »interesirancev« na Balkanu zoper — Turčijo. Ko je bilo že vse v tiru in so zavezniške vojske že prekoračile turško mejo, je Italija hitro sklenila mir s Turčijo. Zopet je cel svet občudoval in zgledoval balkanske dogodke. To priliko so hoteli izrabiti razni diplomatje, da na tihem pripravijo vse potrebno, kakor so se naučili od balkanskih narodov. Toda nepotrebne roke nekaterih diplomatov, ki niso znali skrivati svojih namenov in dober nos balkanskih držav, je prekrižal vse račune. Sedaj se igra z odprtimi in razpoloženimi kartami, dasi jih nekateri še vedno nočejo pokazati. Časopisje je zagnalo hrup. Nemški »papirfresserji« ščujejo na vojno, diplomati taje in jim maše usta, seveda v prvi vrsti tem, ki ne trobijo v bojno trobento, namreč slovanskim listom, med tem ko se pri nemških listih zadovoljujejo z dementiranjem mobilizaciie. Srbija je pripravljena na vse. Od zahteve Jadranskega morja od Sv. Ivana Meduanskega do Drača ne odstopi, prepušča pa usodo Albanije evropskim velesilam, toda le v slučaju, ako bi vztrajale na zahtevi avtonomne Albanije. Srbija je imela ob času vojne 300.000 vojakov in ravno toliko pušk in orožja. Mobilizacija pa se je izvršila tako sijajno, da je prvotno število narastlo na 380.000 mož. Ta »plus« je bil dosedaj neoborožen. Vojaki hodijo — kar jih je tukaj — brez bajonetov okrog, straže morajo rabiti puške in bajonete starega sistema. Toda sijajne zrnage nad Turki in ogromno število zaplenjenega vojnega materijala, spravile so Srbijo v stanje, da more danes oborožiti še enkrat tako velikansko število borilcev za domovino. Stare topove na tukajšnji trdnjavi so odstranili in postavili moderne nove topove, na katerih se še blišči turški polumesec. Ker so nekateri topovi nalašč pokvarjeni od Turkov, jih sedaj popravljajo v vojnem arzenalu, puške se skušajo in popravljajo, sablje in bajoneti se brusijo in vkljub temu, da je v veži vojnega ministrstva napis z velikimi črkami, da se prostovoljcev ne vzprejema, se vedno priglašajo prostovoljci, in ker so odklonjeni, vstopajo v vrste »komitov«. V slučaju največje sile je Srbija v stanu postaviti na vojsko več kot 600.000 mož, dobro oboroženih, z izborno artilerijo in izurjeno konjenico. Danes sem čital poziv rekrutov pod orožje, katerega mi je pokazal neki mladenič. Tekom štiriindvajsetih ur se mora zglasiti pri okrožni komandi v Vranju. Potrjen je bil meseca septembra. Moje zadnje poročilo v tem oziru se potrjuje, spopolnjujem le v toliko, da so pozvani pod orožje samo tisti neoženjeni rezervisti, ki dosedaj še niso bili klicani in pa oni rezervni častniki, ki še niso prideljeni nobenemu polku. Vse te sile se pošljejo v pomoč Bolgariji pred Drinopolje In pred čataldžo, da se tako prisili Turka, da čimpreje sklene mir. Zavezniške države so si v svesti, da je »dolga ljubezen najkrajša«, odnosno, kar 'dolgo traja, nima nobene veliave. »V Konsjeržerijsko ječo,« je odgovoril Lojola. Dolet se je obrnil k njemu. »Gospod,« mu je dejal počasi, »vi slavite zmago. Ali, bolje rečeno, duh zločinstva zmaguje danes v vaši osebi. V imenu Boga, ki Je zapovedal ljubezen in dobroto do bližnjega kot prvo čednost, hodite vi ropaje, ubijaje in poži-gaje po svetu, in zgolj razvaline zaznamujejo vašo pot. V tem trenotku si nakopavate nov zločin; nanj boste nakopičili prihodnje. Vaši nasledniki bodo prevzeli ostudno dedščino moritve in zaduševanja, ki jo vi započenjate, in izkušali dopolniti vaše delo. Ubiti hočete znanost. To, česar pogin sanjarite, je večna in neomajna resnica sama ... A jaz, Štefan Dolet, žrtev vašega sleparstva in vašega sovraštva, jaz, uklenjeni jetnik vaš, vam pravim: Zaman so vsi vaši zločini. Zaman je vsa vaša podlost in brezvestnost. Vi sami veste tako kakor jaz — in ravno to bo vam in vsem vašim naslednikom kazen, ki vas zadene neizbežno — da se borite zoper spoznanje brez upa zmage in da zaman gasite sleherno luč . . . zakaj, pride dan, ko zasije vsem ljudem večna resnica , . . Po vekih zavrženosti In nevednosti pridejo druga stoletja, ko se povzpne osvobojena misel, v vedre višave znanja in vede. Mene boste ubili ... a tudi vi morate umreti. Pride dan, ko bo vaše ime pojem sleherne pro-palosti in sramote in ko se dvigne v bratstvu vseh ljudi ganjen pogled k spominu umorjenega Stefana Doleta! To sem vam hotel reči.« Čez nekaj^ trenotkov je dodal: »Premišljajte o mojih besedah v noči svoje vesti. Oospod,« se je obrnil k oficirju, »zdaj me odvedite v Konsjeržerijo, da bom zaprt v resnični ječi, kakor je gospod Lojola zaprt v Ječi sramote in nizkega gneva . . .« Sicer pa je posebno Bolgarija mnogo trpela. Baje trdijo, da je padlo okrog 50.000 mož, med njimi mnogo inteligence, v boju za »krst častni i slobodu zlatnu«. Nekateri celo pravijo, da dosega število ubitih okroglo 90.000. Gotovega se nič ne ve in se tudi nikdar ne bo zvedelo, mogoče bodo kaj dognali pozni zgodovinarji, brskajoč po zaprašenih arhivih vejne administracije na Bolgarskem. Kdor hujska danes proti vojni, ta Je zaklet sovražnik ne samo Slovanstva, ampak tudi človekoljubja, ta je krvoločna zver, ki hoče, da. spravi raz površja zemlje tisoče in tisoče človeških bitij — in to zato, ker Slovani nočejo biti sužnji, prodani turški in švabski »kulturi«. Toda iz mučeniške krvi, razlite na balkanskem polotoku vzcvetejo zatiranemu slovanstvu rože, ki bodo širile med Slovanstvom duh svobode in samopomoči ter bratske vzajemnosti, sovražnikom Slave pa bode grozeče naperjeno bodeče trnje in slovanska zemlja bo rodila svojim sovražnikom osat in plevel in ob skalovju slovanske Adrije se razbijejo glave, če so tudi tako trde ali pa še trše kakor so glave nekaterih — diplomatov. Ko bi kdo vedel, da ima zanjko na nogi, bi ne storil niti koraka naprej. Mars. Vojna. Pogajanja glede premirja med Turčijo in balkansko zvezo, ki so trajala več kot teden dni, so se torej končala dne 30. novembra. O teku pogajanj in njih rezultatu je pravzaprav toliko znano kakor nič. Železniški vagon v Bahčei Kfii na čataldski liniji, kjer so se vr: šila pogajanja, je prisluškoval, a žurnalistov ni bilo blizu. Ti so v bolgarskem glavnem stanu kombinirali in kombinirali in pošiljali svojim listom samo svoja mnenja. Tek pogajanj je bil povoljen, normalen, pesimističen in slično — to je bilo vse, kar smo zvedeli. Ponovno so žurna-listi poročali: Turki zahtevajo ono, zavezne države ono. Jasno Je, 3a je pri pogajanjih igralo veliko vlogo vprašanje Drinopolja, Skadra, Janine in Čataldže. Balkanska zveza je zahtevala kapitulacijo teh postojank. Kako izhodno formulo sta konečno obe stranki dobili in ali so Turki vkljub svojemu prvotnemu protivljenju vsaj nekoliko odnehali, ni znano. Verojetno Je le to, da te trdnjave za enkrat še ostanejo v turških rokah. Ravno poslednje dni in to še celo v soboto, se je opažala na turški strani tendenca, da Je dobro, pogajanja kolikor mogoče zavlačevati. A Srbi in Bolgari so hitro prišli na sled tej turški nakani. Bolgarski in srbski uradni in poluradni listi SO dvignili svoj glas in najodločnejše protestirali proti vsakemu zavlačevanju pogajanj. Zagrozili so celo, da bo balkanska zveza v tem slučaju primorana, podvzeti najenergič-nejše korake, zadati Turčiji zadnji udarec, zasesti tudi Carigrad in pregnati Turke za vedno iz Evrope. Zanimivo je, da Je bilo premirje sklenjeno neposredno na te grožnje, in zato je jako verjetno, da je Turčija pod utisom ostrega tona uradnih balkanskih časopisov precej popustila od svojega trdovratnega stališča. Vest o sklenitvi premirja je prišla preko Pariza. »Agence Havas« Je namreč prinesla sledečo brzojavko iz Carigrada: Ministrski svet Je 30. novembra sprejel zapisnik o sklenjenem premirju. Zapisnik bi mo- Odvedli so ga; Ignacij De Lojola pa je prijel Monklarja za roko. »Gospod,« mu je dejal z gorečim glasom, »ako ta človek uide, boste vi sežgani namesto njega! . . .« Pol ure kasneje so pehnili Štefana Doleta v tesno in temno, par pednjev široko ječo, kamor je prodiral zrak samo skozi ozko, visoko okence na hodnik, kjer je stražilo troje mož s strogo nalogo, da se ne smejo raziti niti za tre-notek. Priklenili so ga čvrsto k zidu. »O resnica!« je zamrmral, »kako daleč si še od nas . . .« Nato sta se dvignili pred nejgovim duhom sliki njegove žene Julije in hčerke Avete. Vlažna megla mu je zakrila pogled; nežnost je obšla srce tega jeklenega moža. In v mislih je izrekel dvoje besed, kakor umirajoči svojo poslednjo molitev: »Zena moja! . . . Moja hči!«’ XXXVII. Oče. Tribulet se je bil pravkar oblekel. Franc I. je bil sklenil tisti večer, da se zo-pot pokaže za par trenotkov v razkošni dvorani, kjer so se zbirali njegovi dvorjani. Vse tri dni, odkar je bila izginila Zileta, je vladalo na dvom nemajhno razburjenje in vznemirjenje zbog žalosti in mrklega nepokoja, ki se je zrcalil na kraljevem obrazu. In Franc, ki je slovel za mojstra v umetnosti hlimbe in pretvarjanja, je hotel pokazati vsem smejoč obraz. Tribulet, ki je blodil po vsej palači ter prežal in prisluškaval na vse strani, je bil izvedel od Basinjaka. da se bo njegovo Veličanstvo nocoj blagovolilo pokazati: ral biti podpisan dne 1. decembra. Sultan je zapisnik sankcijoniral s posebno irado. Takoj po sklenitvi premirja so se pričela pogajanja glede definitivnega miru. Ker so že v premirju zastopane glavne točke miru, je upati, da bo v najkrajšem času sklenjen tudi definitivni mir. Pričakovati je torej, da Je krvava vojna na Balkanu končana in da sedaj ne bo prišlo več do spopada z orožjem. Sedaj bodo govorili diplomati. Cetinje, 2. decembra. Kot črnogorski zastopniki pri pogajanjih za sklenitev definitivnega miru odpotujejo v Sofijo general Savo Vukotič, bivši ministrski predsednik Lazar Mi-juškovič in bivši črnogorski poslanik v Carigradu, Popovič. DOSEDANJI REZULTAT POGAJANJ. Carigrad, 2. decembra. Po nekih vesteh bolgarski zastopniki v zadnjem trenotku niso več zahtevali predaje Drinopolja, J er so prepričani, da mora Drinopolie tako v najkrajšem času pasti v bolgarske roke. V petek zvečer Je Danev ventiliral vprašanje bloke Črnega morja. Zahteval je, da blokada preneha. Turki so odgovorili, da zamorejo temu ustreči le pod tem pogojem, ako tudi Grki prenehajo z blokado v Egejskem morju. Grški zastopnik je nato takoj telegrafiral v Atene po nove instruk-cije. KONFLIKT MED BOLGARIJO IN GRŠKO. Carigrad, 2. decembra. Sultan je poslal caru Ferdinandu brzojavko, v kateri poudarja, da Je miroljuben, da se pa Odrinu ne more odpovedati. Glede bolgarsko-grškega konflikta se tu trdi, da se je že tako poostril, da skušajo bolgarski pooblaščenci Grčijo s separatno pogodbo s Turčijo prehiteti. Turčija na to dozdaj še ni pristala in je rezervirana, pač pa se obo-rožuje na kopnem in na morju dalje. Atene, 2. decembra. Tu vlada glede premirja jako pesimistično razpoloženje. Poudarja se, da Grčija v tako premirje, kakor ga Turčija hoče skleniti, ne more pod nobenim pogojenf privoliti. Sofija, 2. decembra. Merodajni krogi so vsled težav, ki Jih dela Grčija, precej vznejevoljeni. Priznava se, da je razmerje med Bolgarijo In Grčijo zelo napeto. RUSIJA IN SRBIJA. Belgrad, 2. decembra. Ruski poslanik Hart-wig Je izjavil, da se mora pritoževati protf temu, da se mu pripisujejo intervievi, katerih ni nikoli imel. Vedenje Rusije je bilo vseskozi lojalno. Rusija ne igra dvojne vloge. Rusija je Srbiji svetovala vedno zmernost in ji priporočala sporazum z velesilami kar se tiče avtonomije Albanije, ji Srbija ne nasprotuje. Srbija’ pa ima tam življenjske gospodarske interese in potrebuje jadranskega pristanišča. Glede tega se lahko pogajajo velesile po sklenjenem miru s Turčijo. To vprašanje se ne da rešiti samo z eno velesilo, ampak z vsemi. BALKANSKA ZVEZA IN VOJNA ODŠKODNINA. Sofija, 2. decembra. Bolgarski finančni minister Todorov, ki se je podal v Čataldžo, bo zahteval od Turčije za balkansko z^ vojno odškodnino 1200 miljonov. TURŠKE GROZOVITO?^. Dunaj, d decembra. Poročevalec Reichs-pošte« poroča iz Soluna grozovite podrobnosti Oblekel je svojo norčevsko obleko v barvah francoskega kralja. Tako našemljen se Je napotil proti kraljevskemu stanovanju. Mračen izraz drznosti in obupa je dajal njegovim črtam poseben blesk. Tribulet je bil sklenil izvedeti, kaj je kralj storil z Žileto; kajti sam pri sebi je bil prepričan trdno, da je kralj sam dal ugrabiti deklico. če kralj ne bo hotel odgovoriti, ga ubije Tribulet na mestu! Ubogi norec je bil sklenil žrtvovati svoje življenje. In ravno to mu je dajalo nenavadno moč. Njegovo srce ni utripalo nič hitreje nego nekdanje čase, kadar je vstopil v kraljevo sobano, kamor je smel stopiti po privilegiju svojega stanu, ne da bi bil poklican, kakor je smel govoriti v kraljevi navzočnosti, ne da bi bil vprašan. Neizprosna odločnost mu je nadomeščala sleherno drugo čuvstvo. Po koridorjih je srečaval mnogo plemenitašev, ki so mu vsi čestitali, da ie zopet v milosti pri kralju. Zakaj bali so se norca. Nihče si ni mogel misliti, da si upa stopiti pred kralja v svoji norčevski obleki, ne da bi bil mir sklenjen med njima. Tribulet Jim je odgovarjal le jako redkobesedno. Par trenotkov kesneje je stopil v sobo, kjer je dvoroval kralj tisti večer. Takoj se je razširilo šepetanje: »Tribulet! Tribulet se vrača!« »No. Tribulet. ali ti je postalo dolgčas?« ga je vprašal D’ Esč. »Da, ni mi bilo več obstanka! (Dalje.) o turških krutostih na podlagi prizorov, ki jih ■je imel priliko sam videti. Poročevalec piše med drugim tudi sledeče: Turki so zapustili okoli Soluna erro samo veliko pokopališče. Vse krščanske vasi so do tal požgane, možje, žene in otroci so vsi ubiti, deloma so jih na najgrozo-vitezši način poklali. Vso živino so odgnali in polja popolnoma opustošili. Od Djuma Balija do Demir Hisarja leži nad 2000 trupel ondotnega prebivalstva, ki so jih Turki strahovito razmesarili. Pogled na to morišče je nepopisno strahovit. Ko so se bolgarski vojaki bližali Solunu in so videli turška grozodejstva, se jih je polastilo tako razburjenje in besno ogorčenje, da so se kruto maščevali nad nečloveškimi Turki. Vsakega moškega Turka, ki so ga kje dobili, so neusmiljeno pobili, prizanesli so samo ženam. otrokom in starcem, drugo vse je moralo v smrt. — Kot dokaz, kako živinsko vnajo Turki, naj služi samo ena slika s tega morišča: Turki so v vasi Petriči polovili ose™ mladih deklet od 10 do 12 let, jih najprej živinsko posilili in potem iztrgali dekletom roke ter jih pustili tako ležati na polju. Par ur pozn,eje so prišli tu mimo bolgarski vojaki ter se jim je posrečilo še 4 dekleta rešiti. Dopisnik je videl ta štiri dekleta sam v bolnišnici in izvedel od strežnic razne podrobnosti teh turških grozovitosti. Neki bolgarski kavalerijski čajnik mu je pravil tudi, da so bolgarske čete videle tako strahovito živinske prizore, da so vojaki, navajeni krvi in groznih prizorov, vztrepetali groze in se kakor divji vrgli na barbarske Tuke. ODRIN. Sofija, 2. decemba. Zaradi pomanjkanja premoga v Odrinu že tri dni ne funkcijonirajo reflektorji. Zato je poskusila posadka še enkrat izpad iz trdnjave, Bolgari pa so jo pogtnli nazaj. ČRNOGORSKI PRESTOLONASLEDNIK DANILO. Cetinje, 2. decembra. Vesti inozemskih listov, da je bil prestolonaslednik kraljevič Danilo v boju pri Skadrn smrtno nevarno ranjen, niso resnične. Res pa je, da je princ Danilo nevarno obolel na črevesu. DNEVNI PREGLED. h Ježice. Kot rjoveči levi zaganjali so se letošnjo jesen ob priliki prireditve veselice tukajšnje podružnice v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Z najpodlejšimi lažmi sikali so katoliški gadje okoli sebe — a morali so konečno v sveti nevošljivosti za župnikovo bisago, osra-moteni pred javnostjo odnehati. Vkljub temu,, da so nekatere župnikove agitatorice začele oznanjevati v njih sveti pobožnosti ? kazen božjo, bil je vspeh omenjene veselice nad vse po-voljen. V nedeljo so začeli nekateri otročaji iz farovža raznašati po hišah vabita za Miklavžev večer, katerega priredi cerkvena bratovščina »Orel«. Vstopnina se pobira kakor po navadi v farovžu. Cisti dohodek je za Suppa-novo bisago. Celo Posavje pa ve, da se za omenjeno cerkveno bratovščino (telovadni odsek) skrivajo župnik Suppan, učiteljica z nekaj učenci in gospod iz Ljubljane, od katerega pravijo, da marinarice za njim cvilijo. Omenjena učiteljica dresira že delj časa šolarje med šolskim letom za korist in zabavo župniku — žalibog ne ve pa v sedanji mučeniški svetosti, da škoduje s takimi zabavami otrokom in starišem — kajti za kaj splošno koristnega nima časa, ter vzgaja otroke po župnikovi volji: »čim manj znajo, tem bolj so neumni in se lažje z njimi izhaja« — ne ve pa, da jo plačujemo mi davkoplačevalci ne pa župnik. Dolgo časa smo mirno gledali župnikovo in učiteljice gibanje za kulisami — prišel je pa čas, da odpremo javnosti oči, kakšne ljulike so začele rasti na Posavskem polju, ter moramo omenjeni nerodovitni plevel čim-preje iztrebiti. Nam pa v tem ne bode treba posluževati si izvrstnih zahrbtnih laži itd. pri raznih uredništvih, kakor se poslužuje katoliški župnik na Ježici. Odpošiljanje pošte za c. kr. poštni urad v Solunu. Pošta za avstrijski poštni urad v Solunu se bo odpošiljala od sedaj nadalje izključno yia Brindisi - Patras - Pirej. Slovansko društvo »Slavija« na Dunaju priredi vseslovanski večer, ki se vrši dne 8. prosinca 1913 v veliki dvorani »Hotel Post«, L Plačilo. Historična epizoda. Bolgarski spisal Ivan V a z o v. — Prevela Božena Cesar. (Dalje.) Urno je ubirala korake nizdol med potjo pa premišljevala: To dobro delo moram storiti. Nesrečnež! kako izgleda. Morda se me zaradi-'tega usmili bog in mi reši dete. Sveta devica, pomagaj mi le, da dospem do samostana. Dobri bog, ščiti ga, saj je BolgaT žrtvoval se Je za krščansko vero. Odločila se je. da poprosi na skrivnem samostanskega prednika, dobrodušnega starčka a vrlega Bolgara, za kaj obleke in nekoliko niha, in da se takoj po dovršenih molitvah ovrne, da še pred prvo solnčno zoro doseže ajduka. Hitela je dalje s podvojeno silo, da reši čim preje dvoje človeških bitij, 3. Crna noč se je že zgrinjala nad čerepinj-skem monastirjem. Iskrova dolina je plaho molčala pod temnim nebesnim svodom, reka je šumela tajinstveno in tužno v globočini in se izgubljala z zamolklim bobnenjem za ovinkom pod visoko nad njo visečimi pečinami. Na nasprotni strani so se dvigale črne sence, skalnate »tene, skrivnostno in sanjavo so stale s svojimi temnimi jamami, svojimi obeliski, ki jih je tu Izklesala božja roka, in orli, ki so snivali na njihovih čereh. Fleisclimarkt (Drachengasse l). — Začetek' ! točno ob pol 8. uri zvečer. — Večer se zaključi s plesom. Na ta večer se razpošiljajo vabila v vseh slovanskih jezikih in se bo na njem zbral gotovo ves slovanski dunajski svet. Vabilo se glasi: Dunaj, listopad 1912. Vaše blagorodje! V naši sosedščini na vzhodu so se združili slovanski narodi, da bi z nezlomljivo silo roke in železa zmagovito vse ljudsko svobodo si prisvojili in skoro uničili svojega stoletnega tlačitelja, in ravno v tem času se sestanemo mi vsi Slovani na Dunaju, da enako dokažemo z izrazom našega jedinstva na polju kulturnega dela. kakor tudi duševne zabave. Z revolucijo duha nadaljujemo na potu naših vzbuditeljev in stopamo kljub vseh spletk naših neprijateljev za vresničenje tistih njih idealov čez realnost Slovanstva. — Patriotično navdušenje v pesmih preide v poglobitev spoznavanja Slovanov in v medsebojnem tekmovanju. Vsakdo, ki hoče dvigniti te misli moralično hi materijelno, pride in bode bratsko sprejet na vseslovanskem večeru slovanskega društva »Slavija« na Dunaju z geslom: Zgini napuh, sebičnost, nezaupanje, Spoji naj nas vse ljubezen, vzajemnost! Program je izbran slovanski. Šaleška čitalnica v Šoštanju uprizori v nedeljo 8. decembra t. 1. narodno igro s petjem »Domen« in sicer ob 3. uri popoldne. Zvečer je nastop Miklavža in razdeljevanje daril! Pričakuje se obilne udeležbe, kajti kakor se posojuje — tako se vračuje! Odbor Šaleške čitalnice v Šoštanju, ki je bil izvoljen pri XXXI. rednem občnem zboru, se je konstatiral sledeče: Preds. g. Ivan Koro-pec, učitelj; podpreds. g. dr. Fran Mayer, odvetnik; tajnik g. Martin Vrečko, učitelj; blagajnik g. Fran Vrečko, trgovec; gospodar g. Ivan Senica, trgovec; odborniki gg. Alojz Trobej, nadučitelj, Miloš Tajnik, učitelj in Matija Zalar, lesni veletrgovec. Gledališki odsek: gg. Trobej, nadučitelj, Lukman, učitelj in Tajnik, učitelj. Napad. V nedeljo dne 1. decembra je prišel Fr. Tekavčič, doma iz Orehovce pri Št. Jerneju po opravkih in k maši v Št. Peter. Zamudil se je malo predolgo pri svojih sorodnikih. Med 4. in 5. uro popoldne se je vračal mirno po cesti domov. Kar planeta iz hoste med Št. Petrom in Otočcem dva mlada fanta z odprtimi noži in jo ubereta za Tekavčičem. Ko je napadenec opazil, da mu preti velika nevarnost se je spustil čez drn in strn v divji beg tako, da ga k sreči nista mogla doiti in sta zopet pobegnila v hosto. Napadalca nista znana še dosedaj, a upati je, da jih orožniki kmalu izslede.- Pretep z nožem. Te dni je bil v Kopačevi gostilni v Zireh ples, katerega se je udeležil tudi čevljarski pomočnik Bogataj. Tega sta ples in vino precej razgrela in mu vlila v žile bojno kri. Proti večeru je prišel v gostilno tudi čevljarski pomočnik Matija Brenčič z nekim svojim tovarišem. Komaj je stopil v gostilniško sobo, je skočil Bogataj brez vzroka k njemu, vzel iz žepa nož in je sunil z njim Brenčiča v desno ramo tako, da ga je težko poškodoval. Bogataj bo imel zaradi svoje bojevitosti še opravila s sodiščem. Aretacija nevarnega potepuha. Dne 28. novembra je orožništvo prijelo brezposelnega delavca Jurija Ciceja in ga izročilo celjskemu okrožnemu sodišču. Ciceja je orožništvo že dolgo zasledovalo zaradi raznih goljufij, ki jih je izvršil na Hrvaškem, Kranjskem, Istriji, Bosni in Štajerskem. Ko so ga aretirali, je imel pri sebi le nekaj vinarjev in se ni mogel izkazati z nobeno listino. Tako je prišel nevarni tat in goljuf slednjič vendarle pod ključ. Na svojega tovariša streljal. Iz Ptuja se poroča: V pondeljek ponoči ob dveh Je nastal med trgovskim pomočnikom Mihaelom Kokotom, ki je uslužben pri firmi Vaulaut in med trgovskim pomočnikom Petrom Drnovškom iz Zagorja ob Savi, ki je bil iz službe odpuščen, velik prepir. Med prepirom je potegnil Drnovšek iz žepa samokres, katerega je ukradel svojemu gospodarju, in je sprožil na Kokota strel. Kroglja je tega zadela v ramo in ga je k sreči le lahko ranila. Drnovška so izročili sodišču. Nepoboljšljivec. Že neštetokrat kaznovan tapetnik Karol Erber iz Ptuja je bil te dni vsled nevarne grožnje in nasilnosti aretiran in izročen sodišču. Požlgalka. Navadno slišimo le o požigalcih in ne o požigalkah. Te dni pa se Je pripeti) slučaj, ko je bila povzročiteljica požara ženska. V sanje zaglobljen je bil tudi tihi in samotni samostan. Sluga je stopil ven, takoj za njim pa se Je prikazal tudi menih, le napol opravljen, razo-glav. »Ivan, kdo trka tam na vratih?« je zaklical plaho menih. Ob steni je stala postelja, na nji so ležali razprostrti posamezni kosi obleke. Redovnik se je oprl ob visoko posteljno končnico. Trkanje se je ponovilo. »Gotovo so oni. Kaj mi je storiti? Spustiti jih noter. Predstojnika tudi ni doma.« »Stoj! Vprašaj najprvo.« »Kdo je?« je zaklical nato sluga in posluh-nil — »glas se zdi ženski.« »Sanjaš menda! Žena! Ob tem času! Ali so oni ali pa Tur čini. Gotovo so Turki. To noč nas pokoljejo. Kaj pa iščete tukaj? Tu ne dobite ničesar, sumljive ljudi ne spuščamo v samostan« ... »Gospod, usmili sel« se je zopet oglasila oseba za vratmi. »Ženska je, ki kliče«, je ponovil hlapeo. »Kdo si?« »Ivan, Iliča Iz Čelopjeka, ah, odprli« »Si sama?« je vprašal Ivan. »Sama, z vnukom, Ivan. Odprl, bog te Bo plačal!« »Glej, če ni kaka’ sleparija vmes!« Je Sejal pater Eftimi hlapcu. Pogumno je pristopil hlapec k vratom In pogledal skozi okence v temo zuaaj vrat. Ko se je tudi redovnik prepričal, kolikor mu je dopuščala tema, da stoji zunaj le ena žena, veli Ivanii odpreti vrata. 29. preteklega meseca je ob šestih zjutraj nastal ogenj pri posestniku Silvestru Kandlu, katerega so le z največjim naporom pogasili. Orožništvo je po vzroku požara pridno poizvedovalo in orožniškemu stražmojstru Hermanu se je posrečilo dobiti storilca v osebi posestnice Marije Schaffler, katero je orožnik seveda takoj aretiral in izročil pristojni oblasti. Dva otroka zgorela. Že zopet žalosten slučaj vsled pomanjkljivega otroškega nadzorstva in malomarnosti staršev. Predvčerajšnjem ob 1. uri popoldne je dala mizarjeva žena Alojzija Kirchsteiger svoja dva otroka triletno Marijo in dveletnega Antona v sobo, kjer je družina stanovala. Sama je odšla nato v drvarnico. Medtem je prišla v sobo otrokova babica, ki je oba, Marijo in Antona peljala, oziroma nesla v kuhinjo. Na to je babica odšla v klet in pustila otroka sama v kuhinji. Ko je prišla Al. Kirchsteiger okrog 3. ure domov in je stopila v kuhinjo, ji je udaril nasproti gost dim in njenim očem se je odprl grozen prizor. Mala Marija je vsa opečena ležala na tleh mrtva, dočim se je njen sin Anton zvijal v groznih bolečinah pri vratih, ves pokrit s težkimi opeklinami. Poklicali so takoj zdravnika, ki je podelil ubogemu otroku prvo pomoč in ki je odredil, da se otroka takoj odpelje v bolnišnico. Oba otroka sta prišla v kuhinji do vžigalic in sta se igrala z njimi, vsled česar se je zgodila nesreča. Vlak ga povozil in usmrtil. Predvčerajšnjem popoldne se Je peljal GOletni posestnik Gruber na osebnem vlaku, ki je vozil iz Dolenjega Štajerja proti postaji Wernsdorf. Ker stoji vlak na tej postaji samo malo časa, je šel kmet. ko je vlak še drdral na ploščado železniškega voza. Svarili so ga, naj ne skoči prej z vlaka, dokler se ta popolnoma ne ustavi. Ko je prišel vlak na postajo, je kmet kljub svarilu skočil z voza. predno se je vlak ustavil. Prišel je pod kolesa, ki so mu desno nogo popolnoma odtrgala od telesa. Vlak je na postaji vsled te nesreče ostal dalje časa, da so dali težkoranje-nemu prvo pomoč in ga za silo obvezali. Nato so ga prenesli v vlak, ki je odšel naprej v Gradec. Med vožnjo pa je kmet vsled zadob-ljenih poškodb umrl. Preprečen roparski napad. Pisarniškega slugo Rajmunda Kollmanna je predvčerajšnjem zvečer na poti na pošto v Sv. Jedert nenadoma napadel neki potuhnjen, srednje velik človek, ki je bil skrit za nekim leševjem. Neznani ropar je prijel Kollmanna z vso silo za vrat in ga je držal tako močno, da so se Koll-mannu zadrli nohti v meso. Nato je ropar z drugo roko izvlekel iz žepa nož in je večkrat sunil z njim Kollmanna v levo stran prsi in v glavo. Skušal je tudi polastiti se velike torbe, v kateri je imel Kollmann poštne stvari. Med ruvanjem se je Kollmannu posrečilo, da se je za trenotek oprostil napadalca in da je zakričal na pomoč. Ko je ropar videl v tem nevarnost. je zbežal. Ker je imel Kollmann v žepu notes, se ni zadrl nož, s katerim ga je ropar sunil v prsa, daleč v telo in je rana k sreči le mala. Orožništvo pridno zasleduje napadalca. • Parnik zgorel. Te dni je zgorel v Hamburgu parnik »Silesia« linije Hamburg-Ame-rika. Parnik je bil naložen z jeklenim orodjem iz Solingena in namenjen v Vzhodno Azijo. Ogenj je izbruhnil na zadnjem delu ladije in se je hitro razširil tudi na srednjem in prvem delu. Vse blago, ki se je nahajalo na parniku. je popolnoma uničeno. Dva kaznjenca napadla paznika in ušla. V prisilni delavnici v Pfalzburgu sta dva kaznjenca napadla nekega paznika, strgala mu z života obleko in sta nato ušla iz zavoda. Romantična ženitev. Zelo romantična zgodba neke mlade, krasne baronese in samostanskega brata, o kateri je »Dan« svoj čas že poročal, se je te dni končala v Monakovem s srečnim koncem. V prvih dneh oktobra t. L je izginila z veleposestva Guhrova v Šleziji na skrivnosten način mlada in krasna baronesa Elizabeta pl. Rothkirchova. Baronesa je prišla pred kratkim po očetovi smrti na veleposestvo svojega bolnega strica, da bi uredila tamošnje -domače razmere. Bolnemu stricu je stregel samostanski brat Vendelin. Nekega lepega dneva pa so vsi domači pogrešili krasno baroneso. Pogrešili pa so tudi samostanskega brata Ven-delina. Ker sta prišla baronesa in samostanski brat na veleposestvu večkrat v dotiko in se je Ta odrine nekoliko duri, spusti kmetico za obzidje in takoj zopet zapahne. »Vrag te vzemil Kaj iščeš tu, Iliča?« jo vpraša jezno menih. »Moj vnuček je bolan. Kje je pater prijor?« »V Berkovici. Kaj mu hočeš?« »Da bi molil molitve. Toda takoj 1 Stori to, ti, oče.« »Kaj?! Ponoči?! Kaj morem pomagati bolnemu otroku«, je godrnjal Jezno. »Ti ne moreš pomoči, toda bog premore vse.« »Sedaj pojdi spat. Jutri.« »Do jutri, kdo ve, kaj se zna zgoditi že do jutri. Otrok je že zelo na kraju. Bolezen ne čaka. Le bog sam more pomagati. Tudi plačati hoče, kakor se spodobi.« »Nespametna si. Prisiliš nas, da ti odpremo ponoči monasterij, da udrejo ustaši, da pridejo Turčini in uničijo samostan.« Tako godrnjaje je odhajal menih v svojo celico, pa se zopet kmalu nato vrnil v svoji kuti, razoglav. »Pojdi!« Šla je za njim v cerkev. Menih je nažgal voščenico, si djal okoli vratu štolo in vzel v roke brevir. »Daj sem bolnega otroka.« Iliča se je z otrokom približala luči. Njegovo obličje je bilo rumeno kot vosek’. »Toda saj ne živi več!« je pripomnil menih. Globoko upadle njene oči so izstopile, kakor bi hotele ugovarjati tem besedam, In v njih sc odbijajoči svitlobi so se zaiskrile kot zvezde. Redovnik položi jeden konec ^ r>a otrokovo slavo, moli urno molitvico za njegovo v obeh vzbudila medsebojna ljubezen, je brat Vendelin nasvetoval svoji ljubici, naj odideta v, svet, v kak samoten kraj, kjer se bodeta nemoteno ljubila in srečno živela brez zlobnih jezikov ljudij. Vendelin je povedal tudi baro-nesi, da takoj sleče kuto, ako je zadovoljna z njegovim predlogom. In res, baronesa je bila zadovoljna z Vendelinovim predlogom, ta je takoj slekel kuto in naslednja noč je vzela obai zaljubljenca. Obvestila se je o tem romantičnem begu takoj policija, ki je zasledovala oba begunca na njuni poti. In izkazalo se je, da sta se mlada človeka odpeljala najprej v London, I kjer sta sc takoj poročila, nato pa sta odpoto- p vala v Monakovo. Oba sta se prelet stila: Sa-. z mostanski brat Vendelin je postal pošten občart j Maks Volkmar, s prekrasne baronese Roth- ,, kirchnove pa je postala ljubka ženica Lizika! Volkmarjeva. , Duševno obzorje Kitajcev. Kdor je imel j priložnost priti s Kitajci v daljše stike in po- f sebno na potovanju priti v njihov kraj in spo- c znati vse vrste kitajskega prebivalstva, je go- r tovo dobil velike skušnje o kulturni višini in 5 svetovnem nazoru Kitajcev. Pogosto takega t potovalca tamošnji radovedneži obkolijo in ga i naivno povprašujejo po evropskih razmerah. i Po stavljenih vprašanjih se zelo lahko snortia, kako si predstavljajo Kitajci ostali svet. Zelo 1 razširjen je nazor, da sveti »barbarom« čisto j drug mesec. Po nazorih Kitajcev' sta torej dva 1 meseca in sicer eden za zapad in drugi za vzhod. Čisto zmešani so tudi zemljepisni poimi in to ne samo o tujem svetu, ampak tudi o Kitajski sami. Tako je neki visoki in vplivni tamošnji občan prepričeval potovalca z resrim ’ obrazom, da leži Peking sredi puščave in da ima tako morilno podnebje, da ne morejo tani jržnokitajski uradniki dolgo živeti. V neki srednji šoli je odgovoril dijak na vprašanje, s katerih delov sestoji Angleško, da s provinci! Schantung, Kianguan in Schansi. F da se je Šiška razvila davim f V ,pr,av? mesto, kjer se razvijata trgo-" ,ln, obJt. dočim je kmetijstvo popolnoma Ponehalo. Tudi prebivalci so večjidel sami delavci m uradniki. Občina pa se vsled tega, ker c jajo zanjo isti statuti kakor za zadnjo hri-oovsko vas, ne more primerno razv" ' in ie Zato Potrebno, da se priklopi k Ljubljani. 1 redlog deželnega odbora se z vso odloč-cstjo odkloni, ker se na štiri mandeljce ne jore ozirati, drugič pa bi inkorporacija Šiške stala ljubljansko občino, ker bi bilo treba napraviti kanalizacijo, razsvetljavo, vodovod itd., ogromno svoto denarja, katere Šiška sama nikdar ne bi mogla kriti. * Uvede se kanalska pristojbina v znesku S vJnariev za kvadratni meter zazidane plo- h6’ k.’ se Pomnoži s številom nadstropij. Tozadevni načrt se predloži deželnemu odboru v pretresavanje. hlnvamlš-lla se *e nenadna škontracija mestne na znanje'*1 naS'a v popo'n'em redu. Se vzame Sek HKP 94e^ndnahkl VfJ?6 86 d?l0Či pa 7 K 96 vin. gane opolue pijače Dohodki mestnih ustanov za 1 ion ,Vk« zujejo svoto 21.610 K, stroški pa2o'900 K tnrti 720 K prebitka. Proračun se odobri KlerikalH so glasovali proti, ker hočejo imeti natančen Vpogled v vporabo tega denarja. Proračun mestnega ubožnega zaklada za 1. 1913 izkazuje 144.960 K stroškov in 55.692 K dohodkov, torej 89.268 K primanjkljaja. štefe: Mi nimamo ničesar proti temu zakladu, smo pa proti upravi, kakor sem že ponovno naglašal. Mi hočemo vedeti, kdo vse dobiva podporo iz tega zaklada ln za to ne moremo glasovati za proračun. Zupan: Knjiga je slino debela In bi moral najeti najmanj 10 liudjj, da bi Jo prepisovali. Stefe: Pisače bom že Jaz preskrbel In tudi brezplačno. Podžupan dr. Triller: Odločno nesocijalno Je, da bi ljudje stikali po tej knjigi ln gledali, kdo uooiva ubozno podporo. Proračun se vzame z večino na znanje in odobri. Prošnji najemniku kopališča v Koleziji za delni odpis najemščine, ker je bila letos jako slaba kopališka sezona, se principijelno ne ugodi. Štefe: Živio Tivoli! Draginjska doklada mestnim učheljem. Finančni odsek obč. sveta ljubljanskega predlaga z ozirom na samostalna nredP obč. svet. Jegliča in Likozarja glede draginjske doklade mestnim učiteljem sledeče: 1.) Naprosi se deželni odbor, da predloži deželnemu zboru predlogo glede reguP°’ie učiteljskih plač. 2.) V proračun za I. 1913 se stavi svota 6000 K, katera se izroči županu, da jo po svoji previdnosti razdeli med mestne učitelje. Dr. Zajec: Stavim spreminjevalni pred- log, da se vsem učiteljem, ki podučujejo v 6., 7. in 8. razredu, dovoli draginjska doklada v znesku 200 K. Pri glasovanju so klerikalci doživeli strašno blamažo in pokazali, da jim je učiteljstvo devta briga. Dočim je dr. Zajc poprej v tako vznešenih besedah opisoval bedo kranjskega učiteljstva, da bi se kmalu jokal ves občinski svet, je med splošnim smehom s svojimi kom-panjonl glasoval proti prvemu in drugemu od-sekovemu predlogu. Klerikalci so bili vsled te blamaže očividno poparjeni. Tudi galerija se je smejala tem pustnim jogrom. ♦ Predlog obč. svet. Rojine glede zvišanja aktivitetne doklade mestni policijski straži se izroči pragmatičnemu odseku. Obč. svet. Rojina. Prosim, da bi se ugodilo moji prošnji In dalo policajem nekaj denarja ln še po eno zimsko jopco za spomin na mestno službovanje. Štefe: Jopce bomo kar sami oblekli. Novi mostovi v Ljubljani. Za napravo novega frančiškanskega mostu se razpiše v kratkem javna konkurenč. razprava. Za oddajo naprave novega šentpeterske-ga mostu je treba konkurz nemudoma razpisati. Porabijo se domače tvrdke in one, ki so se že pred leti oferirale. Šolske telovadnice in Lrdovadba. Samostalni predlog obč. svet. Jegliča glede vporabe šolskih telovadnic v izključno šolske namene, se odkloni. Proti so glasovali samo klerikalci. C Proračun mestnega vodovoda za 1. 1913. se odobri, istotako tudi proračun mestne elektrarne. Vodovodni pravilnik se v toliko izpreme-ni, da se lahko pri 40 cm svetlobe vporabljajo mesto svinčenih tudi pocinkane železne cevi. V posameznih izlivkih v nadstropjih je treba napraviti prehodne ventile. Ob cesti v Rožno dolino se napravi sedem svetiljk, ko bo cesta regulirana. Ob koncu vodovodnih cevi na Dolenjski cesti se nanravi javen vodnjak. Na Ižanski cesti se podališa električna razsvetljava, podallšanje elektrike razsvetljave na Dolenjski cesti pa se za enkrat odkloni. Štefe: Mi smo vedno za luč in zato prosimo. da se ugodi tudi drugemu predlogu obč. svetnika Likozarja. Pri glasovanju glasujejo klerikalci pfotl odsekovemu predlogu, ki je bil sprejet. Župan: To je nedosledno. Poprej ste bili za luč, sedaj pa glasujete proti luči. (Smeh v zbornici.) Ob osmih se javna seja zaključi. Sledi tajna. — Pridite pogledat. Prejeli smo novo sliko iz Srbije, ki kaže zavzetje Prilepa. Zmagovite srbske čete se ženo z naskokom proti Turkom, ki padajo kakor snopje. V ozadju je videti, kako turške čete beže — Srbi se pa bližajo gradu, kjer je nekdaj vladal junak srbske narodne pesmi: kraljevič Marko. Res krasna slika velike srbske zmage. — Prejeli smo: Te dni je pobirala po ljubljanski okolici neka Marijina devica, katere ime pa zamolčimo za sedaj, denar za stavku-joče delavce v vevški papirnici. Marijina devica je hodila v uniformi, to se pravi s trakom okrog vratu in s kolajno na traku. To bi bilo vse prav lepo in tudi odbor stavkujočih delavcev ne bi imel ničesar proti temu, ako bi mu ta devica prinesla za delavce nabrani denar. Tega pa možakarica ni storila in je okrog 100 kron nabranega denarja spravila lepo v svoj žep. Marijina devica v uniformi. Himen. Danes se poroči gdč. dr. Anica Jenko iz znane ljubljanske narodne rodbine z Mg. ph. dr. Janom Sterba - Bohmom, docentom kemije na češki univerzi v Pragi. Dr. Anica Jenko je prva Slovenka, ki je postala doktorica na avstrijski univerzi. Novemu paru naše iskrene čestitke! PrJmadona slovenskega gledališča gdč. Eliška Grlova je včeraj odšla iz Ljubljane. Ker bi vsled obolelosti ne mogla še par tednov nastopiti in Ji Je zdravnik svetoval, da naj ne nastopi, dokler popolnoma ne ozdravi, je gdč. Orlova odpovedala za to sezono svoj angažma in se Je odpeljala domov. Gdč. Orlova si je s svojimi nastopi na slovenskem odru pridobila simpatije ljubljanskega občinstva, ki bo vrl« pevko in navdušeno umetnico gotovo ohranilo v najlepšem spominu in jo bo, ako se prej ali slej vrne, gotovo z veseljem pozdravilo. — Iz gledališke pisarne. Danes se izven vsakega abonementa kot druga dijaška -kronska predstava uprizori Calderonova klasična drama »Sodnik Zalamejski« z g. Verov-škom v'naslovni ulogi. Začetek, ob 6 zvečer, konec po osmi uri. — V četrtek zaradi Miklavževega večera ne bo predstave. — III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1913. 11. redna seja tajniškega in časnikarskega odseka se vrši v sredo, 4. decembra ob pol 9. zvečer v predsedstveni sobi (Narodni dom). Bratje, ki ste vstopili v delokrog navedenih odsekov, udeležite se seje polnoštevilno. — Kupujte sokolske zletne razglednice, ki jih je izdala Slovenska sokolska zveza za III. slovenski vsesokolski zlet leta 1913 v Ljubljani. Te razglednice predočujejo v zanimivih slikah velik del zgodovine slovenskega Sokolstva. poleg tega imajo pa še namen prispevati s svojim skupičkom k zletnemu fondu. Zato priporočamo Sokolstvu naklonjenemu občinstvu, da jih marljivo kupuje in se jih poslužuje pri vsaki priliki. — Kupujte pa samo prave zletne razglednice, ki jih je izdala slovenska sokolska organizacija; od drugih nima naše Sokolstvo nobenega dobička. Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca novembra 1912: 1336 strank je uložilo K 838,957.59. 2371 strank je dvignilo K 1,745.366.60. Stanje vlog K 41,204.677.94. Število uložnih knjižic 28.587. Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je imela meseca novembra 1912 sledeči promet, in sicer: I. Prejemki, a) redni prejemki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 1.051 K 64 vin. 2. Prispevki podružnic, in sicer: Kranjska 1313 K 16 vin.. Štajerska 530 K 10 vin, Koroška 37 K Primorska 196 K 44 vin., skupaj 2077 K 20 vin. 3. Razni prispevki 3838 K 71 vin., skupaj 6967 K 55 vin. b) Izredni prispevki. 4. Prispevki za obrambni sklad 300 K 20 vin., skupaj 7267 K 75 vin. II. Izdatki, a) Redni izdatki. Plače remun.. učiteljskemu osobju, razni računi itd. 12.142 K 52 vin. b) Izredni izdatki. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 300 K 20 vin., skupaj 12.442 K 72 vin., torej primanjkljaja 5147 K 97 vin. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200 tisoč kron. — Vojni posnetki z balkanskega bojišča, ki se predvajajo danes in naslednje tri dni v Elektroradiografu Ideal« posneti so na bojišču iz daljave 10 do 12 metrov in nam kažejo Jako zanimive in aktualne prizore z bojišča, kakor n. pr. Oboroženje Albancev, močnih in utrjenih ljudi, katerim se že na obrazu bere, odločnost do skrajnega, dalje razbito turško armado, kako v največjem neredu beži pred sovražnikom, za njimi pa se vidijo oblaki dima strelov zasledovalcev. Ne 1oči se častnik od prostaka, vse navskrižem beži čez močvirno ravan z ženami in otroci na vozovih in obup sc jim bere iz obrazov. Najbolj grozni prizori so pač z bolgarskega bojišča. — Pred sabo vidimo železniško progo »Lile - Burgas«, po kateri se počasi približuje lokomotiva. — Toda naenkrat zabiiskne se pred nami, in že leži lokomotiva prevrnjena, zadeta od šrapnela. — In že so tu Bolgari, ki mečejo uničujoče krog-lje na turško vojsko, da pada mož za možem na zemjo. — Druga slika popelje nas med mrtve in ranjence, kako jih pobirajo in odnašajo z bojišča. Film kaže nam vse grozote vojne molče, toda vendar nam je, kakor da slišimo stokanje in tožbe ranjencev. Zadnja slika: Velika planjava brez drevja ali grmičevja. Naenkrat oživi cela ravan, zopet šrapneli, ki rušijo in mečejo zemljo v zrak. Daleč na horizontu se prikaže temna črta, bolgarska artilje-rija. Postave se večajo, vidimo topove, ljudi in slično toči padajo turške krogle med nje, toda aitiljerija drvi naprej. Tu pade konj, tam se valja v zemlji 20 in več vojakov, toda že odgovarjajo bolgarski topovi turškemu ognju. Cela slika zavita je v dim topov in naenkrat konec slike. Zakaj? Posnemalec g. de Beery zgrudi se. sam zadet od kroglje, težko ranjen in leži še danes v hospitalu v Lile - Burgasu. — Te slike bodo gotovo zanimale vsakogar, ker so to prve slike, posnete iz neposredne bližine na bojišču in so se predvajale l. t. m. pred nadvojvodo Friderikom na Dunaju. Gorica. O predavanju dr. Drmote se je utihotaplla v naš list notica z nepotrebnimi in neumest nimi opombami. Izjavljamo, da je prišla notica v list brez vednosti uredništva, ker smo jo od dali pod rubriko »Gorica«, v misli, da obsega le navadno poročilo o predavanju dr. Drmote. Zelo obžalujemo ta slučaj, tem bolj, ker opa žarno ravno med goriško inteligenco največ dobre volje, da ne postane drugim enaka. Daleč smo od tega, da bi hoteli napadati kogarkoli, ki dela na polju slovenske prosvete al' kogarkoli, ki to delo pospešuje. Predavanje. Prošlo soboto smo čull nreda-vatl g, vseuč. profesorja dra. Ernesta Millerja v hrvatskem jeziku. Tema Je bila zanimiva ln g. predavatelj se je potrudil, da nam poda ko likor mogoče jasno sliko o kazenskem pravu Govoril je o Kantu, posebno omenil šolo Carla Lombrosg in Ferrija, prehod v novejšo dobo in kratek pogled v bodočnost. V obče smo bil s predavanjem zadovoljni, a tudi takrat je bilo malo udeležneev. Hrvatski jezik je nam lahko umljiv, in če je tema drugačna kakor druge-krati, ni treba, da bi obsikali predavanje sami juristi. Naj izgine tista mlačnost iz naših vrst, posečajmo predavanja v obilem številu! Ne kažimo, da nas zanima oseba g. predavatelj, temveč predavanje samo! In kdor pozna te razmere, bode pač lahko umel, zakaj so sedeži v pritličju prazni. Dne 7. decembra predava g. mo?. Ferdinand Seidl o »Geoloških izprehodih po goriški okolici. G. Seidla poznamo kot izvrstnega pri-rcdoslovca, napisal nam je že marsikaj zanimivega, in upamo, da bodemo tudi v soboto slišali kaj novega. Goričane pa poživljamo, naj se predavanja polnoštevilno udeleže! Umrl je cesarski svetnik F. Vodomvec. Najprej je bil učitelj na Tolminskem, potem na realki v Gorici in na Reki. Ko ie poučeval na ženskem učiteljišču v našem mestu, so ga imenovali c. kr. okrajnim šolskim nadzornem za goriški, tolminski in sežanski okraj: to službo Je zevsto izpolnjeval, celih 28 let; naposled je bil odlikovan z naslovom ces. svetnika. Zadnja leta je pomagal gmotno in duševno »Šolskemu Domu«. — Pogreb njegov se je vršil v soboto, dne 30. nov. Udeležili so se ga ljudskošolski učitelji z mladino vred, mnogo profesorjev in gojencev učiteljišč in gimnazije. Eno trdimo: izgubili smo moža, kakršnega nadomestitev je v današnjih dneh težka ali celo nemogoča. Bodi mu hvaležen spomin! R. Glasilo farških trebuhov »Gorica« poroča da je napovedala tvrdka A. Križnič v Kanalu konkurz in dostavlja, da bodo morali iskati Kanalci novega župana. Vidimo, kako so si vtisnili ti »božji služabniki« Kristove besede v spomin! Reklamo za naš list dela »Gorica« na ta način, da piše o resničnosti zadnjih vesti, katere je priobčil »Dan« prošli petek. Ne bi ji odgovorili, ker ni vredna, če bi ne vedeli, kako hoče preslepiti s svojimi ostudnimi lažmi to ubogo, slovensko kmečko ljudstvo. Da je pa-trijotična, nam je znano, in v koliki meri tudi. Raditega niti ne odgovarjamo, kajti premalenkostno se nam zdi polemizirati, ker vsaka beseda bi bila odveč. Povemo pa. da lahko piše o nas v poljubni meri, ker dela tako reklamo našemu listu. Pondeljkov semenj se je tudi letos obhajal kaor navadno na dan sv. Andreja, ki se je vršil dne 2. decembra. Čeprav se je dr" ' ""»»e kislo, je vendar prišlo v naše mesto mnogo ljudi z dežele, vendar ne toliko, kakor druga leta. Promet ni bil tako živahen, kakor smo ga sicer navajeni, vendar smo z uspehom sejma prav lahko zadovoljni. Deželane, ki prihajajo ob raznih prilikah v Gorico, opozarjamo, naj dobro pazijo na denar, kajti dogaja se, da so v zmešnjavi množice pomešani izurjeni dolgoprstneži, ki ne prinašajo koristi. V zadnjem sejmu je tak človek ukradel neki ubogi ženici 40 K, v trenotku, ko je hotela kupiti prešiča. Varno ni nikakor nositi denarja vidno, in naše ljudi opozarjamo na to v njih lastnem interesu. Kje tiči vzrok, da prihaja »Dan« tako pozno v Gorico? Odkar preži cenzura na njegove kolone, je vsa stvar v največjem neredu, in »Dan« prihaja po preteku poldrugega dneva v trafike. Opozarjamo poštno ravna tel o, naj vso stvar natančno preišče in uredi, sicer se pritožimo še na drugo pristojno mesto Ljudje komaj čakajo, da dobe naš list v roke, a »Dneva« ni, čeprav odhaja iz Ljubljane redno! Boji za Skader na Bojani (Konec.) Toda povrnimo se nazaj k Skadru. Za časa Skenderbega je bilo v okolici mesta mnogo več Srbov nego jih je danes. Skader je bil v oblasti Benečanov in Turkom je bil to pretrd oreh, da bi ga skušali streti. Šele, ko je Skenderbeg zbolel v Lešu, so se Turki približali »pogumno« Skadru, ko pa je Skenderbeg poslal svojo vojsko, so bežali na vse strani, misleči, da je to Skenderbeg. Po smrti Skenderbegovl leta 1447. j|e poslal sultan 70.000 vojakov pod poveljstvom Su-lejman-paše v Albanijo. Prednja straža te vojske, 10.000 Turkov, je prišla pred Skader, kjer je bilo le 2500 Benečanov. Ivan Crnovojevič je prišel Skadru na pomoč z 8000 Črnogorci ter zasedel breg sv. Marka poleg skaderskega gradu (Kastela). Tridelo Griti je prijadral z 18 ladjami in se izkrcal pri izhodu Bojane iz skaderskega jezera. Turki so se utrdili na obeh straneh Bojane in zgradili most, da bi bili med seboj zvezani. Črnogorci so odbili vsak turški napad. Konečno Je dal Sulejman, ves razkačen vsled nepričakovanega odpora, povelje za juriš. Celih šest ur so se branili Benečani v Ka-stelu, ko pa so Črnogorci napadli s hriba Svi Marka Turke od strani s sabljami in handžari, so začeli Turki bežati v naj večjem neredu, pu-stivši 3000 mrtvih. Toda Črnogorci so Jim bili takoj za petami in sredi avgusta so se morali Turki umakniti z izgubo 7000 mrtvih in 14.000 ranjenih. Svoje topove so razbili pred mestom in vojska se je razpršila na vse strani. Toda Turki so že leta 1477 zopet navalili na Skader. Sultan Mohamed II. je pripeljal 350.000 Turkov. Prvi boji so se vršili krog Kroje, ki so jo Turki zavzeli po trimesečnem obleganju. Tri dni pozneie oa so že obkolili Skader. y*> v^r- v katerem je bilo le 1000 meščanov. 1600 nogorcev in 250 žena. 1 oda Skader se je držal 'dolgo. Sultan je dal zgraditi na Tepi leseno trdnjavo in pred njo 4 velike, s kamenjem napolnjene stolpe, da bi zakril oblegalne priprave in stroje. Nato je dal namestiti v trdnjavi 11 velikih topov. Turška vojska je štela 350.000 vojakov in zavzemala prostor 40 kvadratnih milj. Že v prvem mesecu sq izstreljali Turki iz topov 2534 strelov, težkih od 300—1300 funtov. Zidovi trdnjave so bili že popolnoma porušeni in jarki polni. Glavni napad so izvršili Turki 22. julija. Zjutraj, ko so oblegani Skader-čani molili po cerkvah, je navalilo 15 tisoč Turkov na mesto. Na stolpih glavne trdnjave je že vihrala turška zastava in sultan se je že pripravljal, da proslavi svojo zmago, ko so naenkrat udarili v boj Črnogorci in potisnili Turke nazaj. Sultan je komandiral drugi napad na glavno utrdbo, ki so jo bili Turki razrušili z bombardiranjem. Benečani in Črnogorci so se branili obupno, izpostavljeni od vseh strani ognju sovražniških topov. Naposled so Turki prodrli tudi poslednjo steno, ki je nudila obleganim junakom nekoliko zaščite. Toda 'v tem tre-notku je prispela Črnogorcem pomoč in potisnili so Turke drugič nazaj. Pri tem napadu je padlo 12.000 Turkov in le 400 Črnogorcev in Benečanov. Prihodnji juriš so poskusili Turki dne 27. julija. Boj je trajal ves dan. Turki so opetovano priplezali na zidovje, toda vedno so jih Črnogorski junaki pometali nazaj v jarke. Pri tem napadu so Turki izgubili 12.000 ljudi in niso zavzeli Skadra. Dasi je pozneje vodil napade sultan sam in napel vse sile, da dobi mesto v roke, se mu to ni posrečilo. S krvavimi glavami in brez uspeha so se vračali Turki od vsakega napada. Konečno je sultan z ostalo vojsko zapustil Skader in se vrnil. 40.000 mož pa je ostavil pred mestom ter jim poveril nalogo. da še nadalje oblegajo mesto, dokler se ne preda. 26. februarja leta 1479. so konečno sklenili Turki z Benečani mir in na podlagi tega miru je pripadel Skader Turkom. Odslej so vladali v mestu Bušatliji kot vezirji in so bili napol samostojni vladarji. Ko pa je turška vlada sklenila, da zlomi moč posameznih vezirjev, je prišel Mehmed Rašid paša leta 1831 pred Skader, da uniči Bušatlije. Mehmed Rašid paša je hotel zasesti Kastel. Dal je torej privleči baterije na Tepe in Taraboš in streljal od tam dva tedna na mesto, toda posebne škode ni napravil. V šestnajstem dnevu obleganja pa je prišlo Skadru na pomoč 3000 Malisorov. Bilo je dogovorjeno, da obleganci zapuste Kastel ter skupno s Skaderčani vzamejo Turke med dvojen ogenj. Toda Malisori so ostali osamljeni, ker se Skadrčani niso hoteli zganiti. Po kratkem boju so se morali Malisori umakniti, za-pustivši na bojišču 50 mrtvih, 150 ranjencev in 22 ujetnikov, ki so jim še istega dne odsekali glave pred šotorom Melimeda Rašid paše. Turki so med tem neprestano bombardirali Skader. Večkrat so jih premagali v manjših praskah Arbanaši pod poveljstvom Prenk-Marka in Leki Zija, dveh Miriditov. Štiri tedne je že trajalo obleganje, ko je nekega dne turška bomba počila tik pod kastelom ter pognala utrdbo v zrak. Ko je zagorel Kastel v plamenu, je obupal Mustafa paša Bušatlija nad vsakim na-daljnim odporom ter je poslal svoje poverjenike velikemu vezirju Mehmed Rašid paši, da se pogajajo z njim zaradi aredaje. Mustafa paša bi bil kot upornik gotovo izgubil glavo, da se ni zavzela zanj Avstrija; po njenem posredovanju je dobival Mustafa paša letnih 100.000 pilastrov pokojnine, toda njegovo gospodstvo v Skadru je bilo pri kraju. Toda s tem še ni bilo konca nemirov krog Skadra. Še v preteklem stoletju je bil Skader torišče neprestanih bojev, vstaj In oblegani. ■Teh par zgodovinskih slučajev pač zadostuje v dokaz, kako izvanredno lahko brani majhna a hrabra posadka to imenitno utrdbo. Ni se torej čuditi, če tudi Črnogorcem dela zavzetje Skadra velike preglavice. Če dobijo v roke Taraboš, ki je taktično najvažnejša postojanka v okolici Skaers, potem tudi to mesto ne bode več moglo dolgo z uspehom kljubovati modernim topovom. ___________________ levičarskega miru pod nobenim pogojem ne sme priti. Balkanska zveza svojih z lavorje-vimi venci okrašenih zmag in silnih žrtev ne sme zamenjati s premirjem na bojišču, ker bi potem konečno le še s strašnejšo silo izbruhnila balkanska vojna, ker bi se Turčija tekom premirja silno ojačila in zopet ohrabrila. 'r-"*xha mora računati s sedanjim položajem, to je, računati mora s tem, da je bila tekom dosedanje kratke vojne popolnoma poražena in -,x«na. Le na podlagi tega je mogoče skleniti mir. Turčija mora hočeš nočeš sprejeti pogoje, katere zahteva balkanska zveza. POGAJANJA PRI ČATALDŽI. Pariz, 3. decembra. Tukajšnji večerni listi poročajo iz dobroinformiranib krogov iz Carigrada: Bolgarska je sporočila Portl, da so se vse ostale balkanske države najodločnejše izjavile proti kakemu premirju na bojišču. Vendar pa bo Bolgarska kljub temu napravila še en poskus in skušala prepričati ostale balkanske države o neobhodni potrebi in veliki koristi premirja na bojišču. Bolgarski in turški zastopniki na pogajanjih glede premirja so imeli danes ob dveh popoldne zopet redno sejo. V oficijalnih krogih prevladuje sicer velik optimizem, vendar pa ne bo čisto nič čudno, ako se bodo pogajanja kljub prizadevanju Bolgarov in Turkov konečno razbila in zruhnila vojna zopet z vso silo na dan. SRBIJA IN NARODNA SITUACIJA. Belgrad, 3. decembra. Vladni ormn »Samouprava« prinaša sledečo Izjavo: »Srbija se ni čisto nič izjavila, da zahteva koridor skozi Albanijo In velikega obžalovanja vredno le. da se v javnosti razširjajo čisto napačne vesti, ki nimajo nobene prave podlage. Mi lahko z mirnim srcem pričakujemo, da bo Evropa z balkanskimi državami, zlasti pa s Srbijo postopala korektno. Mi nikakor nočemo kaliti javni mir In smo pripravljeni v zadevi naših pristanišč se podvreči evropski pristaniški konferenci ali pa konferenci zastopnikov velesil. Danes Izjavljamo ponovno, da Srbija čisto nič ne oja-čuje svojih severnih mej, niti ne utrjuje kakih trdnjav; nasprotno smo pripravljeni z vsemi močmi delovati na to, da pridejo vsa naša sporna vprašanja pred forum evropske javnosti, da nam ja ne bo mogel kdo očitati, da hočemo ka* liti evropski mir. Nainovejša telefonska in brzojavna poročila. KAJ BO Z NAŠO POSLANSKO ZBORNICO. PROTI MOBILIZAČNIM PREDLOGAM. Dunaj, 3. decembra. Poslanska zbornica je danes izročila proračunski provizorij zopet proi ačunskemu odseku. Provizorij kakor redni proračun bosta seveda dalje ležala v odseku, ker le veliko vprašanje, če se bodo sploh vršila posvetovanja proračunskega odseka. Vsaj zelo majhna nada je. Prihodnja seja poslanske zbornice se vrši šele v petek, je pa veliko vprašanje, če bo do te seje sploh prišlo, ker ni izključeno, da vlada jutri ali pojutrišnjem parlament odgodi. Vlada odločno zahteva, da sprejmejo odseki vse tri mobilizačne predloge brez vsake najmanjše spremembe in da se ima to zgoditi že do petka. Ako odseki ne bodo upoštevali te vj&dne zahteve, potem pride čisto gotovo do odgoditve zbornice. Vse stranke so se izrazile proti tem predlogam. Češki socialni demokratje so sklenili, da bodo nastopili z vsemi dovoljenimi sredstvi proti sprejetju predlog in tem štilu kakor to zahteva vlada. Enak sklep so napravili tudi češki narodni socialci in Masarykova skupina. Tudi Rusini in Dalmatinci bodo predlogo obstruirali. Posvetovanja odsekov se nadaljujejo jutri ali pojutrišnjem. ODLOČEN GLAS IZ GRŠKE. Atene, 3. decembra. Grški vladni organ »Patris« prinaša o pogajanjih pri Čataldži sledeči lako zanimivi In silno odločni članek: Združene balkanske države morajo v svojem, v Interesu svojih narodov In v Interesu onih, za katere so se vrgli s tako silo v boj. z vso odločnostjo zahtevati, da enkrat za vselej neha turška suvereniteta v Evropi. Do kakega po- SVETN1K EDI. Streharjem na čast zložil Fige Lipi. Gospod Edi, gospod Edi, je sedel pri polni skledi: v levo pivo — v desno vino in pečenka v sredi. Mislil si je gospod Edi: Osel, kdor živi še v bedi: Kdor se more dobro vsesti, ta se dobro — vsedi. Sicer bili so Slovenci naši stari dedi, pa kdor hoče kvišku priti —-ta nazaj ne —gledi. Zdaj razmere so ugodne: v taki splošni zmedi ki pri nas je zdaj nastala, vsak za sebe — vedi. In tako si za bodočnost Skupaj nitke predi, pivo pij in vino pij in se z pečenko — redi. Kak se karijera dela kažejo nam zgledi. Kdor sam hoče kaj imeti — drugim naj — ne štedi. Druge tlači — sebe višaj — srečo si naredi — spremljali z višav te bodo —« milostni pogledi Narod, družba, domovina, bratje in sosedi — Kaj ti mar — le dalje, — dalje svetnik Edi — svetnik Edi. NajffnejŠl IT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROSNBR Co. v Ljubljani, poleg pivovarne »UNION “. Brzojavila* V italijanski kuhinji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. Teodor Kunc Prešernova ulica 5 1. nadstropje. SP za angleška in francoska dela se priporoča. Pozor! Pozor! Kdor hoče imeti lepo električno razsvetljavo, naj se oglasi pri trg. zastopniku Francu Železniku, v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, I. nadstr. Največja in najcenejša zaloga električnih „Ergo Volfram1* žarnic. ! Pozor trgovci! Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago l| pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. p* 8. »i d< K z :: «B*6*S3fcK.U' KLOBUKI! moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno : Minka Horvat Ljubljana, Stari trg št. 21. : Popravila točno In najceneje. : f I U Najcenejši nakup božičnih in novoletnih daril. • • • • • • • • Juveli, zlatnina, srebrnina in razne ure. Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. Blago samo prve vrste. Najnižje cene. LUD. ČERNE juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec JJ Ljul v Ljubljana, WoIfova ulica št. Ceniki zastonj. ■J Krojaštvo Ivan Kersnič v Ljubljani 249 St. Petra cesta št. 32,1. nad. (poleg kavarne .Avstrija*) najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba. FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblast* veno konces?jonlranl optik In strokovnjak svoj optieni zavod. Daljnoglede, toplomere, In zrakomer« vseh vrst. Očala, ščipalnlki tančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in po* *tnine prosto. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. !! Sijajna zmaga v damskih raglanih. Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K. Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih 99 Angleško skladišče sukenj in oblek. oblek“ Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Mi iščemo Oddelek za srečke Češke industrijske banke. Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje v Ljubljani. ur, Mm in srebrnine H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna potokolirana tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka |C J KO" 'UR Cenik zastonj in podtalne prosto. Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. fond nad K 800.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva uliea štev. 3, (lastna Hiša) Podružnice v SpLjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih