PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE L«to 2. štev. 272 - Cena 4.- lire TRST, petek 19. aprila, 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1 - L Tel. št. 93806 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo Veliki pefelt primorskega ljudstva RODIK. Ko še ni bilo fašizma, so Italijani aretirali in odpeljali v zapor, kjer so ostali tri mesece, sledeče vaščane: Ludvika Babiča, Antona Babiča, Franca Dujmovi-ča, Alojzija Lekača in Karla Ričeta. Aretirali so jih samo zato, ker so prepevali slovenske pesmi REFERAT TOV. MARINA O VLOGI SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Enotnost delavskih množic krepi borbo za utrditev svetovnega demokratskega bloka Tov. Marino: borimo se za poglobitev bratstva med narodi, na našem ozemlju za bratstvo med Italijani in Slovani Na konferenci K.P. za Ju-_J8ko krajino je podal tova-Marino referat o političnosti sindikatov, ki ga pri-nažamo v izvlečku. aj,.. e® stremijo vsi napori re-Nos/rf*0 tern’ da M razbila enot-*Ouo** **?»&• mnoiic — je dejal #o g Larino — in vsem je ena-> o« se reakcija v boju proti c. demokratičnim organizaci-obrevseh sredstev; od jien°Vani *n groženj do nasilja. y ... vtr<*ho predstavljajo danes Po j* si>ldikati», Tei so nastali Crj» . strank, ebranih okrog •n „ ln k* jih podpirajo tržaški gospodarski sloji. Večkrat smo Se razkrinkali razdiralno delo te organizacije s tem, da smo odkrili njeno naravo in njene namene, Tu spominja tovariš Marino na dogodke v Skednju in. na splošno dvodnevno protestno stavko, ki je bila odgovor demokratičnih množic na fašistični zločin, in pravi, da je uspelo to veločastno gibanje zaradi celotne udeležbe vseh delavcev, ki so hoteli izraziti svojo solidarnost z žrtvami, ki niso zakrivile nič drugega, kot da so odkrito izražale svoje težnje za teritorialno rešitev vprašanja našega mesta in pokrajine, Izdajalska vloga fašističnih Julijskih sindikatov Ijy *e ni kakor ob tej pri-%0stmn*l* pokazala vsa nizkot-sig-J?16 — sindikalne orga- 'Msdo Pridruiila 86 ie CLN-u , a'-a poziv k «krumirstvu», t -- se pa delavci niso od-Voljl'ln !ci te le še poglobil zlo-fcrjj delavskih množic zaradi od-uf žuljenja žrtev onega po- MkrnrZ aParo-ta, ki so ga de-n.... , ^-s organizacije večkrat kot aparat, ki je močno To * mizmom' je Marino potem označu- ?° o vlogo socialistov, ki ne <*a r- i®e P^drultili pozivu CLN iu \^l°vili na ZVU resolucijo sindikatov, temveč so intervencijo civilne boj. ‘Je v tovarnah. Ni moglo biti tjjj,nesr proletarske enotno- p. Pora*“' ki 9a le doživela re-ipeQ, «e je skušala opomoči s w "fVnjern ob neugodnih eko-KjsJ ^ izmerah delavcev. Ju-^loJindi^t< so sporazumno z prisilili svoje name-* groinjo odpustitve iz « bil’ ** so podpisali izjavo, da UAeleSba P1"* stavki pro-«o ,j , temveč prisiljena. Zato tUM?1 delodajalci izplačali b** dnini. >o WlSo dejstvo, ki dokazuje zve-%lod„f Julijskimi sindikati in tet; ie v tem, da so ho- »indi. navzočnost Julijskih fci M *°'u pri podpisu pogodbe, s°iben določila tabele za poti dela, dasi predstavljajo fto ~ ati Je neznatno manjši- 2 xz- imeti drugega cilja. Jasno je, da ima reakcija ves interes, da omeji nastop delavskih množio zgolj na neko namišljeno ekonomsko zaščito njegovih interesov. Jasno je pravtako, da namerava reakcija brez drugih posegov voditi sama lažno borbo proti ostankom fašizma. Ona je prijateljica ostankov fašizma in sama ostanek fašizma. Naravno je zato, da se ne namerava in se nikakor noče boriti proti sami sebi, kakor je tudi naravno, da noče v teh vprašanjih intervencije delavskega ljudstva, ki ima namen brez filozofije, brez vsakršnih sofizmov. odkritosrčno in odločno napraviti konec, resnični koneo vsakemu poizkusu, da bi fašizem ponovno ožitel. V nadaljevanju pravi tovariš Marino: Delavske množice ne morejo pozabiti zla, ki jim ga je povzročila fašistična zver, ne morejo pozabiti, da so one bile bistveno jedro vsega aktivnega u-pora v deželah, muedenih po na-cifašistih, jedro vseh, ki so dali svoja življenja za stvar demokratičnih narodov, milijonov pobitih v nemških taboriščih, bistveno jedro neštetih pobitih talcev in onih, ki so v trdih letih fašistič- Titctj 'foi tej spletki so se uprli stq„k”‘ . * protestno četrturno % G ln * spomenico ravnatelj- 0!l,t!on'r ‘A- V te* sP°menici s0 «n Xa^eve industrijcev, naj k®ce„ * Pravimi zastopniki de-^Icat j^dpisal pogodbo tudi sin-^"oSicte* *° 9a oxnačile delavske *Se„ izdajalskega, in fdši- ^59 aPletke na sindikalnem W so jih izvajali Julij. l,tati 9 pomočjo strank, % ? o koli CLN, so se zaklju-«V °3^asno fašistično demon- iSb27’marca 19’>6- ll 2x>-Usewi sVtetkam reakcije, ne vidi nerada, so biti * dejstva Izjemne poli- m**no*ti v zgodovini naše ,”*> dejstvo bratske zdnir pijanskih in slovenskih ni ” *n na sindikalnem po-{uničenje bloka med mest-. Podeželskimi delavci. p °^tlčnost sindikatov r 90vor* tovariš Marino v ffčratu o politizaciji sin-V' pH n0* n»kih ali angleških de- i5ia, Se nam pJedv«em politič-O 9(1 o»„ , ™zred dovoliti, * •-« , j.! ®e ttnat' ,6a'a- Cernu neki ^LxJo vodir‘a aPolitična bor-ai . ^ (Jbj , delavci proti trfaJa!oemf Mar vo-k borK delodajalcev >*rnrb0rbo proti tržaškim. So ^^onar« •d >ar i. v*e!>a sveta ho- _ 1 Nastop sindikatov ° K ^P°darsko področje. W,B More reakcija nega režima in vojne polnili zapore in koncentracijska taborišča. In baš zato ker delavske množice ne morejo in ne smejo pozabiti tega, mora biti bistvena funkcija sindikalnega gibanja, tega posebnega političnega gibanja, boj proti ostankom fašizma, boj proti onim, ki so povzročili vojno, proti onim, ki že snujejo novo, borba za ljudsko oblast in za utrditev miru, v svetu.t> Potem je tovariš MUrino dejal, da sindikalno gibanje ne more ostati hladno napram deželam, ki so dale največ za zmago demokratičnih sil. Poudaril je odločilno vlogo Sovjetske zvene in Rdeče armade v boju za uničenje nad fašizma. Potem je v svojem referatu prešel na obravnavanje na^og članov Partije v sindikalnih organizacijah ter zaključil: «Mi se borimo na podlagi glavns politične linije naše Partije, politične linije, ki temelji na borbi proti ostankom fašizma, na uveljavljanju ljudske oblasti, in zaradi tega na demokratizaciji javnega, življenja, na utrditvi svetovnega demokratičnega bloka, za dosego demokratičnih načel, zaradi kate-rili so šli Združeni narodi v borbo. Borimo se za razkrinkanje reakcionarnih gibanj in struj, ki so se odela v demokratična oblačila, borimo se za poglobitev bratstva med narodi in konkretno na nfišem ozemlju za bratstvo med Italijani in Slovani. Borimo se za takojšnjo obnovo, ki naj čimprej olajša strašne prilike, v katerih žive delavske množice. Izdelali smo našo posebno politično linijo za sindikalno gibanje, ki sloni na borbi proti Julijskim sindikatom, na njih razkrinkavanju in zaradi tega na borbi zti ohranitev enotnosti delavskih množic, kar je nujen pogoj za borbo prati raznim neofašističnim poizkusom. Borba proti Julijskim sindikatom je istovetna z borbo proti ostankom fašizma, ki se skuša organizirati, je istovetna z borbo za enotnost sindikatov in zaradi tega za enotnost delavskih množic.. Pomeni borbo za svetovni mir, borbo za utrditev demokratičnega svetovnega bloka, pomeni borbo za uresničenje vsebine Atlantske karte in za uresniče- ■ nje vsega, kar je bilo dogovorjeno v pogodbah med tremi demokratskimi velesilami.■» 1 odpuščanjem Iz složb hočejo • razbiti delavske sile Na koncu svojega referata je podal tovariš Marino politične poglede na ekonomsko borbo in dejal: «Da pokažemo politično stran ekonomske borbe’ bo zadostovalo, če omenimo dogodke zadnjih dni, in sicer ukinitev prepovedi odpuščanja, katero je dovolila ZVU. Jasno je vsem, da ukinitev prepovedi o ’ odpuščanju z dela ne spada, v čisto gospodarski okvir. Jasno smo dokazali, kako so vsi ti dozdevni zunanji videzi pravzaprav politični problemi. Vsi naši delavci vedo ali slutijo, da so na delu sile, ki ovirajo obnovo. Vsi naši delavci vedo, ne le, da, ne bi smelo priti do odpuščanja e dela, temveč da bi moralo primanjkovati delovne sile, ve bi hotel razred delodajalcev v Trstu in ona uprava, ki je odgovorna kot upramteljica, podvzeti ono delo obnove, ki je nujno potrebna, ki pa se vrši v onih deželah, kjer je na oblasti ljudstvo. Naravno je, da skušajo tržaški delodajalci poktlzati ta problem kot posledico vojne, toda ravno tako je jasno, da oni niso pripravljeni žrtvovati kapitalov. To pa, ne zaradi splošne krite, temveč iz političnih razlogov. Tisti kapitali, ki so tako dobro finansirali vojne naprave n&cifašistov, se danes skrivajo alt se odstranjujejo zato, da bi ovirali obnovo. Dela bi bilo dovolj za vse, toda oni ga skuiajo sabotirati. Otročji izgovor, da ni naročil zaradi nenehnih delavskih nemirov, je samo taktična poteza delodajaloev, da bi zvalili odgovornost za stanje naše industrije na delavce. Toda ta odgovornost pade izključno na delodajalce. Dnevno lahko beremo v časopisih, da se stalno vrše stavke v Ameriki in Angliji. Stavkajo tisoči in tisoči. In vendar imajo te industrije, kjer so izbruhnile stavke, pretežno večino naročil. Zaradi tega je ukinitev prepovedi odpuščanja z dela samo manever tržaških delodajalcev in reakcije z namenom, da bi razdvojili sile delavcev in da, bi jih na ta način z lahkoto zasužnjili. Ravno tako ima ta manever na-men odstraniti iz tovarn naše najboljše borce in aktiviste demokratičnega ljudskega gibanja-Končno je to še ena stran borbe, ki jo vodi reakcija z namenom, da poizkuša rešiti problem naše dežele na svoj način in v svoj prid.D Tovariš Marino zaključuje svoj referat z besedami: «Vse to je jasen dokaz, da morajo vse sile delati, težiti k enotnosti borbe, da se morajo povezati z vsemi naprednimi silami sveta, s silami, ki se borijo kot pri nas za uveljavljanje ljudske oblasti, za bratstvo med narodi in za končno zmago nad ostanki fašizma. Francoski Ust o pripadnosti Trsta Pustili bi umreti Trst da hi lahko živela (Sraga italijanska pristanišča Pariz, 18. — List «Figaroa> objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika v Trstu, ki pripoveduje o tem, kar je v Trstu videl. «Pristaši priključitve k Jugoslaviji niso samo Slovani. Njihove vrste so okrepili v JK številni Italijani, ki so združeni z njimi...» Dopisnik lista «Figaro» opisuje svoj cbisk v neki tržaški tovarni in pravi, da so mu vsi delavci brez izjeme odgovorili: «Hočemo Tita, hočemo k Jugoslaviji! Ljudska oblast pomeni ki-uh, mir in delo.D Dopisnik nadaljuje: «Razdeliti Julijsko krajino je nemogoče — mi je dejal neki ItaHjan, Titov partizan — ločiti jo od Trsta je blazno. Toda v Italiji nikoli ne bo dela; pustili bodo umreti Trst, da bodo lahko živela druga italijanska Nekoliko dalje piše dopisnik: «Vi-sok dostojanstvenik katoliške cerkve mi je izjavil: Anglo-Saksonci zaman popravljajo ladje in predvidevajo nekatera javna dela. Trst šteje danes 25.000 brezposelnih izmed svojih 250-000 prebivalcev. Ce dodate tej številki še družinske člane, boste ugotovili, da živi tretjina prebivalstva od podpor za brezposelne. Cene na prostem trgu so tako grozne, da delavsko prebivalstvo umira od gladu. Ce po drugi strani odtrgate Trst od Istre, ki bo postala jugoslovanska, bodo kmetje izgubili edini trg za svoje proizvode.» Dopis končuje s poudarjanjem-, da številni Tržačani priznavajo, da je Italija zatirala Slovence, da niso mogli govoriti niti svojega, jezika pristanišča. Jugoslavija bo boljša . in da so morali spremeniti svoja in resnična diomovina..,.D | imena, če so hoteli najti delo. Nennijeva »pravična meja“ Kongresu italijanske socialistične stranke je prisostvoval tudi zloglasni jugoslovanski vojni »ločinec Topalovič Beograd, 18. Tanjug. — Današnja j lijanski socialisti «počastili» svoj <-Borba» objavlja članek pod naslc- kongres s prisotnostjo takega voj- SEJA VARNOSTNEGA SVETA ZN Fašizem w Španiji predstavlja grožnjo za mir in mednarodno varnost New Tork, 18. - APP — Štiri in trideseto sejo Varnostnega sveta je otvoril novi predsednik Afifi Pasa, predstavnik Egipta. Predsednik je podal besedo poljskemu zastopniku Langeju. Lange je v Imenu poljske vlade opozoril Varnostni svet na položaj, ki povzroča mednarodno trenje in resno grožnjo za mir in varnost. Ta grožnja izvira iz obstoja in delovanja fašistične vlade v Španiji. Ta vlada je bila vzpostavljena proti volji španskega naroda in vsilile so jo sile, ki so povzročile vojno. Franco je edini preživeli izmed sovražnikov ZN, ki smo jih premagali s tolikšno ceno krvi in žrtev. Lange js nato navedel Rooseveltove besede iz nekega njegovega pisma, v katerem je izjavil, da sta špansko vlado postavili na oblast Italija in Nemčija in da vzibuja zaradi tega nezaupanje vseh ZN. 18. 8. 1940 je Franco pisal Mus-' soliniju, da je pripravljen stopiti na stran Italije «proti našemu skupnemu sovražniku*. Februarja 1941. je Franco zatrdil Hitlerju, da sa mu stavlja popolnoma na razpolago, kajti «dezertacija z njegove strani bi pomenila samomor*. Lange je dodal, da se je Franco leta 1940. polastil Tangerja, leta 1941. pa je organiziral modro divizijo iproti SZ. Francov režim je dal osi na razpolago podmorniSka in letalska oporišča t:r radijske postaje. Francov režim je bil in je Se vedno sredi.Tče fasistične propagande proti Ju^ni Ameriki. Zadnli sovražni brodolomec Lange j« nato prežel na sedanji položaj in zatrdil, da ]s Francov režim zadnji brodolomec sovražnikov ZN in izjavil, da je Španija prav tako satelit osi, kot Rumunija, Madžarska ali Bolgarija. Španska vojska šteje trenutno 6-700.000 mot, številka, ki ni bila v španski zgodovini nikoli dosežena. Lange je nato opozoril Varnostni svet na koncentracijo 20.000 španskih vojakov vzdolž francoske meje ter na navodila za mobUlza-cijo v tajnem povelj-u 5t. 27, ki ga j« Lange dobil od španske repu-blikanske vlade, lange je u£° vil, da je francoska vlada zaprla svojo mejo zaradi stalnih Francovih protifrancoskih spletk. Nemški znanstveniki delajo k-6" nutno v Španiji na izdelavi novih vrst vojnega oroija. V mnogih španskih tovarnah izdelujejo lahke in težke topove, pomorske topove, oklopni material, optične aparate, ki jih ni mogoče proizvajati brez pomoči nemških tehnikov. Španija izdeluje tudi moderna letala. Dr. Von Segerstadt, strokovnjak v proučevanju «telke vode», vodi dela v raziskovanju atomskega jadra v laboratorijih, ki jih straži španska armada. Lange je navedel izjave ameriškega zunanjega ministrstva, ki poudarjajo resni značaj toga nemškega delovanja, zlasti pa navzočnost 2.200 nemških znanstvenikov. Kljub zahtevi ameriške vlade Franco še nadalje nudi zavetišče tem znanstvenikom. Lange je izjavil: «Franco tesno nadzira proizvodnjo urana v španskih rudnikih. Obstoje znaki, pc katerih se vrs!e v Španiji raziskovanja atomske energije*. Lange je nato navedel imena nemških osebnosti, ki so sedaj v Španiji, zlasti generala Krahmerja, člana gestapa, Lipperheidea, člana n2mške varnostne službe, von Swefrieda, ravnatelja IG-Farben. Lange je tudi poudaril, da je fcilo 2.000 nemških agentov vključenih v špansko tajno policijo pod lažnimi španskimi Imeni. Poleg tega je Francova vlada dala zavetišč s številnim članom vi-chyjske milice. Po uradnih številkah vojnega ministrstva Španske republikanske vlade prekas’a celotno število Nemcev in francoskih miličnikov v Španiji 100.000. Poleg tega so v Španiji številne nemške šole in kulturna društva. Francov režim ni samo notranja Španska zadeva Lange je nato naštel razloge, zaradi katerih Francov režim v Španiji ni preprosto notranja zaefeva te dežele, temveč zanima vss Združene narode. Ti razlogi so naslednji: 1. Francov režim sta postavili na oblast fašistična Italija in nacistična Nemčija, 2. Francov režim je. bil del sklopa osilčlnih držav. 3. Francov režim ystvarja stanje mednarodnega trenja, ker j« prisilil Francijo, da je zaprla svojo mejo s Španijo in ker izvaja koncentracijo čet na:- fraacoiki meji. 4. Francov režim je dopustil, da je špansko ozemljj postalo zavetišče nemškega kapitala, osebja ali znanosti, ki služijo delovanju, nevarnemu za mir človeštva. Francov režim prikriva mnog« vojne zločince, nacistične voditelje in agente. Lange je zaključil: «V imenu Poljske vas pozivam, da storite svojo dolžnost in sprejmete sledečo resolucijo: «Varnostni svet izjavlja, da sta obstoj in delovanje Francovega režima v Španiji izzvala trenje, ki ograža mednarodni mir in varnost, V skladu s čl. 39 in 41 Listine ZN priporoča Varnostni svet članom ZN, ki vzdržujejo diplomatične stike s Francovo vlado, naj te stike, takoj prekinejo. Varnostni svet izraža globoko simpatijo »panskemu ljudstvu. Svet uipa in i/Gli, da si bo 'gansko ljudstvo pridobilo svobodo, katere je bilo oropano s pomočjo in sokrivdo fašistične Italije in nacistične Nemčije. Varnostni svet je prepričan, da ni daleč dan, ko bo mogel sipre-jeti španski narod v skupnost Združenih narodov.* Svetovna vojna se je prižela v Španiji Po Langejevih izvajanjih je povzel besedo francoski delegat Bon-net, ki je izjavil, da je stališče francoske vlade, da bi nadaljevanje sedanjega stanja v Španiji pomenilo grožnjo za mir in mednarodno varnost. Bonnet je izjavil, da je francoski predlog naletel na odobravanje ZSSR, da sta ga pa ZDA in Velika Britanija odklonili. Francoski delegat je opozoril, da so ZN v San Franciscu in tri velesile v Potsdamu ožigosali Franca in dodal: «Svetovna vojna se je pričela v Mandžuriji in Španiji. V Španiji so jo vodili oni, ki so še sedaj na čelu sedanje vlade, v polni zvezi in zavezništvu s Hitlerjem in Mussolinijem.* V imenu mehiške vlad? je govoril Najeva in zahteval, naj Varnostni svet vrne španskemu ljudstvu svobodo, da si bo vladalo v skladu s svojim suverenim pravom. Zaključil je: «Franco predstavlja svetovni problem in grožnjo za mednarodni mir in varnost. Zaradi tega mehiška vlada v celoti podpira poljsko i resolucijo*. vom «čudni dogodki na kongresu italijanskih socialistov v Firencah*. članek komentira najprej izjavo voditelja italijanske socialistične stranke Pietra Nennija na tem kongresu, da je «v JK samo ena pravična meja, namreč ta, ki so jo leta 1919 imenovali Wilsonovo črto*, in da je «direktni stik z Beogradom mogoč samo, če Jugoslavija prizna Italiji pravice do Trsta in mest v zahodni Istri*. «Boc-ba» poudarja, da vsi taki poskusi, kot poskusi klevetanja Jugoslavije, streme za tem, da bi dokazali, da je Mussolinijeva Italija bila «žrtev», Jugoslavija pa je bila «krivec» za vae, kar se js zgodilo v drugi svetovni vojni. «če taka demokratična avtoriteta v sedanji Italiji, kot je gospod Nenni, tako globoko 'pade, da si upa potegniti tako «pravično» mejo z Jugoslavijo, ki je popolnoma istovetna z zahtevami fašistične drhali v Trstu, z zeuhtevami študentovskih pretepačev v Cremoni, ki so manifestirali za »italijanski Trst*, s klici «vojna z Jugoslavijo!*, da postavlja take pogoje za «stik z Beogradom*, je to zelo čudno, je to dogodek, ki zahteva globokega premišljevanja*. članek govori nato o dejstvu, da je kongresu italijanske socialistične stranke prisostvoval tudi zloglasni vojni zločinec, ubežni hlapec sovražnika, morilec «socialist» Živko Topalovič, Borba poudarja, da je bil Živko Topalovič član četni-škega »narodnega komiteta* in najtesnejši sodelavec Draže Mihaj-loviča pri težkih zločinih proti jugoslovanskim narodom. Kot tak mora nositi odgovornost skupno z vsemi ostalimi vojnimi zločinci, članek opisuje nato izdajalsko delo Živka Topaloviča v Italiji, kjer zbira okoli sebe agente OVRE, četnike in vojne zločince ter organizira celo vrsto protijugoslovanskih provokacij. ■sTežko je razumeti, zakaj so ita- noga zločinca. To je protijugoslovanska provokacija, ki mora povzročiti resno zagrenjenost demokratičnega javnega mnenja v Jugoslaviji. Edina razlaga za ta čuden korak je lahko ta, da je gospod Nenni hotel podkrepiti svojo tezo o «pravični meji* na Wilsonovi črti z navzočnostjo tudi nekega «ju-goslovanskega* zagovornika te teze. Toda ta navzočnost je obenem s stališčem gospoda Nennija glede razmejitve med Jugoslavijo in Italijo poučila naše javno mnenje, da italijanski socialisti — ali vsaj del njihovih voditeljev — še niso odkrili pravilne poti do vzpostavitve do ovira, škodljiva interesom italijanskega ljudistva in italijanske demokracije. Bolgarski izdajalec Cankov aretiran Salzburg, 18. VZN. — Aleksander Cankov, ki je bil ministrski pred. sednik bolgarsko fašistične vlade v izgnanstvu, osnovane 10. septembra 1944., ko je Bolgarija zaprosila za premirje, je bil aretiran od ameriške oblasti. Ime Cankova, ki je ostal na Dunaju ra čelu svoje vlade, dokler to mesto ni bilo osvobojeno, je navedeno v sovjetskem, kakor tudi brih odnošajev z Jugoslavijo, tem-j bolgarskem seznamu vojnih zlo-več da so na napačni poti, ki je resna [ Sincev. Ugotov.tve francoskega tista Nova jugoslovanska država predstavlja veličastno stavbo Federativni državni ustrojje uspešno rešžlnarodnostno vprašanje Pariz, 18, — List «Etoiles« objavlja član:k .pod naslovom «Nova jugoslovanska di Lava*. V članku pri-kazuja novo jugoslovansko ustavo in pravi: «Federalistični duh ni v Jugoslaviji nov. Proti okorelemu in slepemu centralizmu Karadjordjeviča se je v preteklosti dvignilo več glasov, med njimi zlasti republikanski, tako na primer Protič leta 1918. Toda rojalisti, tudi če so bili «ra<5.ikali*, so vedno našli kakega Pasica ali Mačka za obrambo svoje stvari. V trenutku, ko je Draža Mihajlo-vič za zapahi, se prikazujejo njegovi odnosi s padlim kraljem v izgnanstvu v polni luči. Jugoslavija je preko svojih predstavnikov v Obnova pomorstva v Istri Ož:vljenjs pomorskega prometa Reka, 18. - Tanjug — Po osvoboditvi je ljudska oblast v Istri prevzela zelo malo nepoškodovanih plovnila objektov, ker je sovražnik med vojno skoraj vse uničil. Parniki, ki so ostali, še zdaleč niso mogli zadovoljiti minimalnih potreb prometa. Kljub vsem težavam so ljudska oblasti pričele z delom za dviganje potopljenih ladij, to pa skoraj brez vsakih tehničnih sredstev, ker je sovražnik na svojem umiku uničil vse naprave za dviganje ladij, da bi tako otežkočil dviganje potoplenih ladij in čiščenje luk. V reskem pristanišču je sovral-nik razen težkega opustošenja pristaniških naprav potopil tudi veliko število ladij. Računajo, da je v reškem pristanišču potoplenih okoli 1100 plovnih objektov razne to-naže. To v znatni meri otežkoča pristajanje ladij na že popravljeni obali. Ljudska oblast je s pomočjo vojaške uprave za cono B podvzela potrebne ukrepe, da se ladje dvignejo z morskega dna in pristanišče uredi. Navtični odsek inšpektorata za pomorstvo je organiziral potapljaške ekipe in ekipe za dviganje ladij. Te ekipe bodo ugotovile točno število, tonažo in položaj potopljenih ladij. Nato bodo začele z dviganjem. Za oživljen je prometa je vojna uprava JA za JK stavila zasebnikom na razpolago kredit v znesku 56 milijonov lir za nabavo novih ladij. Doslej so z morskega dne dvignili in uredili eno večjo in več manjših ladij,. Po zaslugi narodnih oblasti in a požrtvovalnim delom delavcev bodo do konca tega meseca predali prometu še nekaj ladij. Danes so v glavnem zadovoljili potrebam lokalne plovbe. Ustvarili so predvsem pogoj; za prevoz premoga iz rudnika Raše za potrebe industrije, kar je velike vožnosti za hitro obnovo in izgradnjo dežele. Z vzpostavitvijo lokalne plovbs se je znatno olajšala preskrba obalnega prebivalstva z življenjskimi potrebščinami in omogočila boljša trgovska zamenjava v coni B. novi ustavodajni skupščini, ki so jo vsi državljani 11. novembra 1945 svobodno izvolili izglasovala ustavo, s katero je uzakonjena sedanja oblika jugoslovanske politične realnosti : Federativna jugoslovanska republika.* Članek prikazuje nato, da ima vsaka ljudska republika svojo lastno ustavo, svobodno sestavljeno in sprejeto in prehaja nato na pra. vice narodnostnih manjšin: »Na- rodnostne maujšine — v nasprotju s tem, kar se dogaja na primer v Italiji — uživajo vse pravice, imajo svoboden kulturni razvoj in se svobodno poslužujejo svojega lastnega jezika.* Nato pravi članek: «Po ustavi imajo vsi možje in žena od 18 let dalje aktivno in pasivno volivno pravico. Jugoslovanske žene so dobile zadoščenje, za katerega se angleške feministke zaman bore v svoj deželi že 50 let,* Članek zaključuje: Federativni ustroj države rešuje problem, katerega rešitev so mnogi smatrali za utopijo — narodnostni problem. Nova država, ki daje vsem jugoslovanskim narodom in ljudstvom pravno osebnost in svobodo, ki jo omejujejo samo pravilne skupne odgovornosti, predstav Tj. za svoje državljane veličastno stavbo.* Titovi članki prevedeni v francoščino Pariz, 18. — Ves tisk Francoske nacionalne fronte, med njimi osrednji organ «Front National*, je pričel včeraj objavljati vrsto člankov maršala Tita «Borba narodov zasužnjene Jugoslavije». Celotno število izvodov tiska Nacionalne fronte znaša 1-5 milijona. FLRJ prevzela obveznosti bivših vlad nanram ZDA «.Vršilec dolžnosti poslaništva FLR Jugoslavije v Washingtonu je izročil 2. aprila 191/6. ameriškemu zunanjemu ministrstvu noto vlade FLR Jugoslavije, v kateri je vlada izjavila, da je po preučitvi obveznosti bivših jugoslovanskih vlad napram ZDA v celoti sprejela te obveznosti.» Vprašanje hepncev na mednarodni konferenci London, 18. APP. — Danes je na mednarodni konferenci o beguncih nastala ostra debata o vprašanju procedure. Belgijski delegat je predložil ustanovitev komisije, ki bi ji bila poverjena preiskava o jugoslovanskih obtožbah glede ravnanja z begunci v zavezniških taboriščih. Predsednik konference, britanski delegat Mac Neil, je izjavil, da ta predlog prehaja pristojnost konference, ki nima pravice do preiskovanja metod vojaških uprav v Nemčiji. Mac Neil ni hotel pripustiti nobene debate o tem predlogu. Dr. Baebler, jugoslovanski predstavnik, je protestiral proti temu sklepu, toda Mac Neil je vztrajal na svoji pravici, da lahko izdaja sklepe take oblike. Sovjetski delegat je podprl jugoslovanskega delegata in izjavil, da se mu zdi primerno in demokratično, da dobi dr. Baebler besedo. Sredi debate je Mac Neil zapustil predsedniško mesto. Poljski delegat j« nato kot podpredsednik zaključil sejo. in se niso pokorili pozivu karar binerjev, ki so jim petje prepovedali. Dne 10. junija 191)0 so triaški kvesturini aretirali Vladimirja Dujmoviča, ki ga je 15. decembra 191)1 obsodilo posebno sodišče na 30 let ječe, iz katere se je vrnil leta 19J,13. julija 191)0 so tržaški kvesturini s pomočjo karabinerjev aretirali sledeče vaščane: Rudolfa Prelca, Franca Lukovca, Franca Čebokina, Antona Babiča in Ludvika Babiča. Skoraj leto dlni so prebili v zaporu Coroneo. Nato so jih odpeljali v internacijo v južno Italijo, kjer so ostali do poloma Italije. 28. julija 191)0 so isti aretirali Vladimirja Čebokina. Presedel je eno leto v koprski kaznilnici, nato so ga odpeljali v internacijo v Arezzo, od koder se je vrnil leta 191)1). V juniju 191)2 so italijainski ka-rabinerji aretirali Antona Cebo-hina. Bil je dva meseca v zaporu. 2. maja 191)2 je bil po nalogu fašističnega tajnika divaške opčine aretiran. Evgen Počkaj. Nekaj mesecev je presedel v tržaških zaporih, nato so ga odpeljali v internacijo v Kalabrijo, kjer je ostal do avgusta 191)5. Dne 30. 6. 191)2 je vas obkolilo okrog 1)00 fašistov, med katerimi so bili tudi karabinerji, kvesturini in gozdna milica. Izvršili so temeljito preiskavo po vseh hišah. Ker pa niso ničesar našli, so iz maščevanja aretirali tri vaščane, in sicer: Alojzija Babiča, Emila Dobrilo in Franca Bernetiča. Odpeljali so jih v tržaške zapore, od koder so jih izpustili po dveh mesecih. 10. avgusta 191)2 so italijanski fašisti aretirali Josipa Raceta, ki je gnal kravo k mesarju. Vzeli so mu kravo, češ da jo žejie za partizane. Njega pa so odpeljali v koprsko kaznilnico, kjer so ga držali en mesec in ga nato izpustili. 5. aprila 191)3 so karabinerji a-retirali in odpeljali v internacijo T Cairo Montenotti Alojzija Babiča in Josipa Ivančiča. Tam sta bila do S. 10. 191)3; nato pa so ju odpeljali v taborišče Mathausen, od koder sta se vrnila v januarju 191)1,. 20. junija 191)3 so karabinerji * kamioni odpeljali 6 mladoletnih fantov in jih dodelili kazenskim, bataljonom v Aquili. V oktobru 1943 so Nemci obkolili vas in odnesli vse, kar jim je prišlo pod roko. Odpeljali so mnogo živine, odnesli obleke, živež in druge stvari. Aretirali so 14 vaščanov, in sicer: Filipa Batagelja, Rudolfa čeparja, Ferdinanda Paniča, Marcela Fabrisa, Antona Babiča, Josipa Placerja, Franca Bernetiča, Alojzija Slavca in Andreja Orezmana, Izpustili so jih po desetih dneh. V marcu 1944 je SS-ovska policija aretirala mladinke Branko Batagelj, Marijo Batagelj, Silvo Babič, Justo Babič, Saibino Race in Dragico Sluga. Po dveh mesecih pretepanja in mučenja so jih izpustili. V maju 1944 je • prišla z Reke SS-ovpka policija s kamioni. Obkolili so vas in nato odpeljali sle-desče vaščane: Vladimirja Dujmoviča, Slavico Podbršček, Josipa Skoka, Franca Skoka, Alojzija Slavca, Franca Volariča, Ludvika Babiča, Marijo Babič, Jožico Babič Marijo Bernetič, Rudolfa čeparja, Marijo čepar, Albina Cerkvenika, Antona Ivančiča, Antonijo Klun, Anico Klun in Zajiro Volarič. Moške so obdržali za prisilno delo pri utrdbah v Lovranu, dekleta pa so odpeljali v Nemčijo, od koder so se vrnila po vojni. Dna 20. julija 1944 so italijanski fašisti in SS-ovci v zgodnjih jutranjih urah obkolili vas ter aretirali Andreja Godino. Neusmiljeno so ga pretepali in mučili, da bi izsilili priznanje, da je vodja partizanov. Ker je vse odločno zanikal, so ga peljali nekaj sto metrov iz vasi in ga obesili. Podivjani italijainski in nemški zločinci so pri tem vzklikali du-ceju in Hitlerju. Vsi so se nato vrnili v vas in oplenili hišo omenjenega Godine ter jo nato zažgali. Dne 21. julija 1944 so v zgodnjih jutranjih urah Nemci obkolili vas. Vpraševali so po mladinki Olgi Ivančič. Ko }3 prišla, so jo silili naj bi povedala, kdo je komandant partizanov. Ker se je temu odločno uprla in jih celo ozmerjala, so jo na mestu ustrelili. Obenem so aretirali njeno sestro Marijo Ivančič in Jožico Bernetič ter ju odvedli v Trst, od tam pa v Nemčijo. Vrnili sta se ob koncu vojne, še istega dne so ti podivjani zločinci krenili proti vasi Artviže. Na poti so srečali tri mladinke in dva mladinca iz Rodika, kateri so se vračali iz Brkinov, kamor so bili prejšnji dan nesli hrano in druge stvari za partizane. Morali so z njimi in blizu Artviž so jih vse ustrelili. Drugi dan so jih vaščani našli vse razmesarjene. Ti nesrečneži so bili: Sabina Race, Albina Race, Silva Babič, Sergij Slavec in Joško Bradač. Vsi so bili mlajši od 18 let. RIM. General Umberto Nobile, znan po svoji ekspediciji na sever* ni tečaj, je izstopil iz papeške Akademije znanosti in sklenil nastopiti kot kandidat na komunistični listi na volitvah v konstituanto. PRIMORSKI DNEVNIK m* mm Polkovnik Bowman potrdil brutalnost policije - Zahtevamo revizijo obsodb antifašistov i Zaradi pitanja o Civilni policiji je bil obsojen tov. Gasparini. Neštete antifašiste (preko 300!) je v dneh demonstracij aretirala civilna policija, neStete je pretepla. Po vsem tem pa smo doživeli obsodbo mnogih antifašistov na pričevanje civilnih policistov, ki so si prišli v svojih izpovedih od pričevanja do pričevanja hudo navzkriž. Kljub temu pa, čeprav je jasno razvidna pristranost policistov, ki pretepajo aretirance — in to le antifašiste — kljub očitno si nasprotujočim izjavam prič kot so one policista Coscie, se obsojajo antifašisti. Priobčili smo oele kolone zločinskih del italijanskih louim-stov in neofatistov, nismo pa doživeli niti »ne obsodbe takih elementovI Nikoli se ne bomo utrudili, res-nioi na ljubo, pisati o krivicah kot so bile n. pr. opazne pri poslovanju civilne policije. In kljub uradnim pohvalam njenih organov, kljub vsem prizadevanjem, da bi ohranili člani te policije vida« nepristranskih in korektnih organov javne varnosti, je vendar izjava g. polkovnika Bovj-man« na zadnji tiskovni konferenci v popolnosti potrdila vse nale zadevno pisanje. Gospod polkovnik Bowman je dejal, da so mu že prišli na ulesa glasovi o trpinčenju aretirancev. Pozval je zato one, ki bi vložili zadevne ovadbe, naj z največjo točnostjo opilejo dejstva in poškodbe, ki so jih dobili, da bi s tem omogočili točno preiskavo. Rekel je tudi, da je ukazal izobesiti v zaporih svarilne napise In odredil, da častniki na mestu zbirajo pritožbe. Ne pričakujemo sicer od takih ukrepov obilo u-speha, ker smo mnenja, da je treba zlo izkoreniniti v svojem bistvu In v tem primeru razpustiti civilno policijo Julijske krajine v katero so se vrinili faSistični elementi. Ugotavljamo pa, da po teh izjavah ne more biti več trezno mislečega človeka, ki ne bi bil prepričan, da Je bilo poslovanje te policije res brutalno. Tako brutalno, da kljub vsem prizadevanjem tega ni bilo več mogoče skriti pred javnostjo, tako brutalno, da tudi g. polkovnik Bourman na tiskovni konferenci ni hotel in ni mogel kot vesten častnik s težkimi odgovornostmi iti preko tega. *Ne bom trpel brutalnosti te vrste od policije. Upam, da bodo vse primere, v katerih je govora o brutalnosti, predložili v podrobnostih; zagotavljam vsem prizadetim, da bomo vse primere preiskali in po potrebi v tem pogledu tudi ukrenili potrebno. Med drugim mislim izdati oddelku javne varnosti ukaz, da nabije v zaporih objave z vabilom za predložitev ugovorov in objave, ki določajo, naj te ugovore predložijo načelniku policije.» To izjavo moramo samo z veseljem pozdravljati. Se z večjim veseljem pa bi pozdravili uresničenje teh izjav. Vprdžanje Je, ali ne bodo po-edini odgovorni činitelji policije skuiali zopet vse po svoje obrniti. Izvajanje navodil, izdanih po gospodu polkovniku Bowma-nu, utegne mnogo koristiti. To pa le, ako se ne bodo ponovili dogodki z zadnjih razprav proti antifašistom, kjer so prej verjeli izjavam take policije in to Se takim njenim članom, ki so si v svojih trditvah priSH od primera do primera očitno navzkriž. Lepo je preprečiti bodoča sla, ako pa hočemo imeti vero v to, bi morali predvsem videti, da se popravijo žalostni dogodki z zadnjih prooetov, ki so povzročili toliko gorja družinam poštenih antifašistov in kjer »e je morata vsakemu omajali poslednja vera v nepristranost oblasti, ko je videl, da istočasno, kljub tolikim resnim prestopkom ni bilo niti ene obsodbe Šovinističnih izzi-vačev. Slari italijanski imperializem na meji videmske pokrajine Preko zapadne meje Blovenskcga Primorja se tiri v pokrajino stalno novo izzivanje najHstejicga mus-solinijevskega kova. Čudimo se, kako more zavezniška oblast v videmski provinci dovoliti tako delovanje, ki je očitno nevaren zarodek tistega nesrečnega rimskega ekspanzionizma, ki je ie enkrat zanesel krva-vo, vihro na Balkan. Čudimo se, da dopulča ta oblast teror nad prebivalstvom po elementih skvadristič-nega kova in da ne preprečuje podobnih izgredov. Primeri, ki jih spodaj prikazujemo, govorijo vsemu svstu o potrebi, da se Jugoslaviji prisodijo ozemlja, ki ji ne pripadajo samo po narodnostnih načelih, ampak tudi iz nujne potrebe da se zavaruje mir na Balkanu in da se onemogočijo na te) krlini točki hujskatke vojne kuhinje, ki so le enkrat skuhale vsemu svetu toliko zla. Odkrito vojno hujskanje V obmejnih vaseh ob bivši ita-lijansko-avstrijski meji se z dneva v dan množi izzivanje nezaščitenega ljudstva po italijanskih šovinistih r onstran zapadne demarkacijske črte. Pred dnevi so se onkraj črte v videmski provinci pojavili številni letalki z naslednjim besedilom:« I-talijani! Tisti, ki imate drage svojce kot vojne ujetnike v — Titovi federaciji —, tisti, ki poznate grozoto kražkih jam (foibe) in taborišč uničenja, vedite, da se bliža trenutek akcije. Ne spuščajte se v govoričenje, pridružite se nam v trenutku boja, da osvobodimo vaše drage Svojce in da ponesemo našo trobojnico tja, kjer se zdaj oblastno šopiri Titova cunja* (jugoslovanska zastava: op. uredn.). Iz tega besedila veje isti osvajalni imperialistični duh in šovinistični srd napram jugoslovanskim narodom kot za časa fašizma. Tudi ustrahovanje zavednega ljudstva je vedno enako. Dne 16. aprila sta prišla v obmejno vas Divške Ravne dva beneška Slovenca, Cicigoj Adolf in Mehelicev iz vasi Laze in opozorila ljudstvo, da jim nameravajo Italijanski karabinerjl in ameriški vojaki zapleniti nekaj stotov koruze, ki Jo Imajo vskladiščeno v Lazih in katero so dobili iz videmske province v zameno za semenski krompir. 65 letna Antonija Faletič, Jožef Faletič, Marija Faletič in Alberta Faletič so se takoj napotili v Laze, da preprečijo tako zaplembo po italijanskih in ameriških vojakih, čim so prekoračili bivšo mejo, so jih ustavili štirje ob-orožoni civilisti, katere je vodil zloglasni Slmonelič iz Drenkje. Nad eno uro so Jih ustrahovali in sramotili, češ da so pristaši narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. 65 letni Antoniji Faletič so grozili, da jo bodo pretepli zato, ker je imela sinove in hčere v partizanih. Porogljivo so Jo vprašali, zakaj ni prišel namesto nje sin, da bi mu na mestu Izkopali grob. Teror na meji Kaj je do danes ukrenila Zavez, niška vojaška uprava na številne proteste ogroženega ljudstva pri okrajnemu guvernerju za Kobariško, kap. Clark« Painter-ju? Kot smo že poročali, je civilna policija 6 aprila odredila «rastrellamento» V vasi Golobi in iskala orožje pri miroljubnih ljudeh ter antifašistih. Na svoji poti proti Livškim Ravnam so civilni policisti jeli streljati iz pušk proti dvema domačinoma, Sturmu Francu in Hrastu Zorku is Livka, ki sta v gozdu nad vasjo pripravljala drva in zavpila «dol s cerini*, «dol s fašisti* videč, da obkoljujejo SkapšCIna odpuščenih nameščencev Direktivni »vet Pokrajinskega odbora odpuščenih državnih in Jav. nth nameščencev je sklenil, da bo 38. t. m. ob 9.45 sklical splošno skupščino. Kje se bo vršila, bo javil kasneje. Na skupščini bo odbor poročal o svojem dosedanjem delu in uspehih in o zagotovilih, ki Jih Je dala ZVU glede rešitve perečih vprašanj. Izlet v Izolo Kulturni krožki jsvljajo tovarišem in tovarišicam, da so vsa mesta za izlet le zasedena. TovarlSl, ki to pot niso prišli v poštev, bodo imeli prednost prihodnjič. Izgubljen! dokumenti Fajdiga Marija j3 dne 5. t. m. izgubila v Trstu svoje dokumente. Kdor Jih Je našel, je na-prošan da Jih prinese v uredništvo našega lista. KULTURNO PROSVETNO DELO Koncert mladinskega ženskega zbora ,,Soča“ V dneh 13., 14, in II. aprila je gostoval pri nas mladinski ženski zbor »Boča» iz Kojskega, ki ga vodi ravnatelj gorilke *Glas-bens Matice» tov. Kumar Brečko. Ker je bilo v glavnih potezah gostovanje že očrtano v torkovem članku, se omejujemo danes le na prikaz kakovosti zbora, kakor »mo ga buli na poneds'jskem kon-oertu v dvorani kulturnega krožka sRinaldo Rinald<*. Poudariti moramo izredno požrtvovalnost tov. Kumarja, ki je v okoližčtnah, katere vsi pmv dobro poznamo, ustvaril — skoraj bi rekli iz nič — »bor, katerega kakovost Je prav gotovo na dostojni umetnilkl stopnji. Tako) smo opazili, da zbor vodi strokovnjak, saj drugače nikakor ne bi bilo mogoče izvajati tako zahtevnih pesmi kakor jih je vseboval spored. Zbor «i velik, js pa glasovno dovolj homogen, da ni bilo čuti premočnega prevladovanja posameznega glasu, dasi bi (včasihj želeli pri nekaterih glasovih «*• koliko ved kultiviranosti pri przit- nalanju in boljšo izgovorjavo. Intonančno je zbor dober kljub težki intonaciji nekaterih pesmi (na primer Kogoja), Opozoriti pa moramo na napako, ki se pri na-lih zborih večkrat, pri nalij* solistih pa redno, opaža — preveč samolastno raztegnjeno prehajanje in »ne v drugo glasovno lego, pri čemer dobi človek vtis nekega glissanda. Zdi se nam, da je na to napako vplival italijanski pevski način ebel canto», ki ni dosleden pri omenjenem prehajanju in dopulča petxm preveč samostojnosti. Spored js obsegal v prvem delu partizanske pesmi skladateljev Karla Pahorja, Mihovila Logarja, Milenka Živkoviča in Iva Maruliča. Zlasti Zivkovičevo *Pu-Ika pukla» so podali izredno dobro. Presenetilo nas je, ko smo videli na sporedu pesmi Marija Kogoja. Te pesmi so intonančno In ritmično zelo zahtevne in smo se upravičeno bali, da jim tako mlad »bor ne bo kos. Vendar je zbor lepo reSil ta trd oreh, dasi bi bUo vas po vseh fašističnih predpisih. Mladinca sta morala iskati zavetja med skalami v gozdu. Nedemokratično preganjanje SIAU-ja Dne 12. aprila sta civilna ln vojaška policija obkolili in močno za-stražili Sribarjevo hišo, v Gregorčičevi ulici, kjer imajo svoje prostore okrajne organizacije. Iskali so člana okrajnega odbora SIAU tov. Justa, verjetno zato, da bi ga aretirali. V hiši so napravili temeljito preiskavo, pregledali večkrat zaporedoma prostore okrajnega odbora SIAU,-podstrešje splanice, kleti in skednje. V prostorih okrajnega SIAU sta dva člana civilne policije zaplenili prepis okrožnice, ki govori, kak* so v Trstu v prvem okraju civilni policisti zaplenili članske izkaznice SIAU. Na kolportažnem oddelku v pritličju sta tedaj dva druga civilna policista v družbi ameriškega vojaka zaplenila več izvodov časopisov, brošur, koledarjev OF in koledar Gregorčičeve družbe. Tov. Manfreda Zora pri kolportaži Je protestirala zaradi te zaplembe. Policisti so se izgovarjali, da izpolnjujejo ukaz nadrejenega oficirja in da bodo dali čtivo v pregled okrajnemu guvernerju. Prostori ljudskih organizacij so bili zastraženi več ur. Naslednjega dne je policija vrnila vse zaplenjeno časopisje. Seja MOS-a : Proti spletkam reakcije 17. t. m. je bila redna seja MOS-a. Svetnik tov. Ferfolja je uvodoma orisal delo reakcije, ki je zadnje čase ojačila svoje napade proti demokratičnim silam in se pri tem poslužuje najpodlejših sredstev. Grdo obrekuje celo bivše partizanske borce. Nato je govoril o raznih zadevah, na katere Je treba opozoriti ZVU. Dejal je, da je glede na spornost ozemlja abeuirdno ln nasprotno mednarodnim predpisom in dogovoru Tito-Alsksander, da kvestura odreja, da se morajo vpisovati kot tujci ljudje, ki so se vrnili v svoj rojstni kraj. Te osebe 00 bile praganjane od fašizma in so izgubile italijansko državljanstvo. Zato so sklenili poslati ZVU spomenico, da se razveljavi ta absurdna in protizakonita odredba krajevne kvesture. 8 tem v zvezi je poročal o raznih nevšečnostih, ki se dogajajo na demarkacijski črti, ker morajo osebe, ki imajo osebno izkaznico št. 2 čakati tedne in tedne za dovoljenje ter jih pri tem uradniki oelo vprašujejo, zakaj so prišle v Trst. Pri tem Je pripomnil, da so obljubili, da bo posebno razsodišče razčistilo sporne primere glede Izkaznic, kar pa se doslej še ni »godilo. Zato so predlagali ZVU, naj ukine zaporo prehoda, dokler se ne reši vprašanje izkaznic. Po izčrpni diskusiji so sklenili, da bodo vprašali ZVU, ali ji Je znano, da obstoji neka zasebna ustanova, ki sl usoja s pozlvni-cami klicati ljudi ter jih skuša z grožnjemi prisiliti, da gredo V Italijo v vojaško službo, in ali je ta ustanova od ZVU zakonito prizna- Nato se je svet pečal z vprašanjem čistke in ugotovil da Je pokrajinski svet v tej zadevi zašel v protislovje. Medtem ko je prej ta svet nasprotoval, da bi se tudi pri nas uveljavil Italijanski zakon, ki je določal kazni tudi za zločine pred 8. septembrom 1943. je sedaj sprejel predlog, da se prekine epu-racija, kot se to dogaja v Italiji. S tem hoče preprečiti kaznovanje krivcev s prozornim namenom, da bi se jih posluževala reakcija proti ljudskemu demokratičnemu gibanju. Svet je sklenil, da bo tudi o tem vprašanju predložil ZVU resolucijo. Nato Je razpravljal o praznovanju I. maja in pudaril idejni pomen tega praznovanja. Saj je to 1. maj, ki ga bo judstvo z velikim navdušenjem in poletom praznovalo po 27 letih fašističnega zatiranja. LPROSLAVA 1. MAJA Telovadcem Telovadci, ki se pripravljajo na I. telovadni zlet, naj vršijo odslej v»e vaje na značkah: razmah med značkami Je 1.80 m v širino ln 1.80 m v globino. To zaradi tega, da se privadijo kritju. Pionirke naj vadijo v skupinah po 16, ker taka skupina tvori krog. Zvezi društev za telesno vzgojo do 25. t. m. ulica Fabio Fllzi 10, Trst. Pevovodjem« pevcem in pevkam Razpis štafetnih tekem Zveza društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst razpisuje naslednje Štafetne teke, ki se bo-> do Izvršili na L flzkulturnem zletu Julijske krajine za prvenstvo zleta: Mladinci — 4x100 m in švedska štafeta (800x400x200x100 metrov); Mladinke •— 4x60 metrov. Štafete tečejo po mednarodnih prepisih o lahki atletiki. Tekmovalne skupine naj se prijavijo V petek 20. t. m. ob 19 uri bo radijski komorni zbor zapel v radiju vse štiri pesmi, ki so določene za program 1. maja, in sicer: «Slovan na dan*, «Stalin-grajska*, «Domu» in «V pozdrav*. Pevovodje ln pevci! Ne zamudite prilike. Prosimo vas, da poslušate vsi, da boste lahko ugotovili pravi tempo in interpretacijo vseh pesmi. Dobro si zapomnite izvajanje in skušajte potem enako doseči s svojimi zbori. To je nujno potrebno, ker tovariša iz Trsta ne bosta zmogla obiskali vseh pevskih zborov. 1. maja bomo peli: PESEM TELOVADCEV Č. A. ŠINKOVEC I. GRBEC •jt m Ml vsi smo te-lo-vad-ci mla • di, pri * T m i rr.or- ske .zemlje no-vi cv«t in v ne* ja si- la,rait po- ■-t m s mla * dl in v naj ži - vi zdaj no • vi sveti Z go « doma smo in od mori* in Vi • pa-vc, s Krasa, Istre ble*sti - jo jvttla nam ob - zor . ja žitna po Ija in jonce trt! 9. D ■ -- V o • bjem ie vra-čamo pri ro-dc na - bi » ra• mo 41 v njej mo - ci. m p var-ji zvesti imo svobode ju na • ški borci novih dni. OD TIRiGLAVA DO JADRANA Trži« Pred nekaj tedni je prispela v Tržič pošiljka šolskih potrebščin ki so jih za italijanske in slovenske pionirje zbrali delavci, mladina, tene in ostale ustanove v Ljubljani. Vaščani pravijo, da jim je to darilo zelo pri srcu in da je znamenje bratsko povezanosti tovarišev in tovarišic bratske Jugoslavije. Slovsnske in italijanske antifašistične lene tržiškega okraja se prisrčno zahvaljujejo ljubljanskim tovarišicam in tovarišem in izražajo upanje, da bo Primorska kmalu priključena k Titovi Jugoslaviji. Čeravlje V tednu za vojne sirote je mladina te požgane vasice priredila kulturni miting. Kir je vasica požgana, se je moral miting vršiti v majhni sobici. Vseeno je ob tej priliki prišlo v Čeravlje mnogo okoličanov. V tsj lepo okrašeni sobici so vaščani uspešno nastopili. Na zidu je visela okrašena slika maršala Tita. Vaščani 30 darovali 463 lir prostovoljnih prispevkov. Zaobljubili so se, da fcodo napravili vse, kar je v njih močah, 2a Osirotele otroke, ki so jim najbolj pri srcu. Gorjansko Dne 7. t m. je bil v Gorjanskem pri Komnu pogreb 6 padlih partizanskih borcev z Gorjanskega in Klanca, ki jih je ljudstvo pripeljalo iz raznih krajev na domače pokopališče. Padlo tovariše je na zadnji poti spremljala trltisočglava množica. Godba iz Sv. Križa pri Trstu Je igrala Žslne koračnice, tovariši in tovarišice iz Trsta, Sv. Križa pri Trstu in okoliških vasi pa so nosili 34 krasnih vencev. Pogreba se js udeležilo tudi veliko število borcev odreda JA. Ob odprtem grobu so v im:nu ljudstva in raznih organizacij pregovorili tov. Šlibar, tov. Tintar, tovarišica Nadja in tov. Doro. Ta pretresljiva žalna svečanost se je končala z vzkliki: »slava padlim za svobodo*. Herpelje-Kozlna Dne 10. t. m. se Je na Kozini vršil manifcstatlvni masovni sestanek članov SIAU. Kozinčanl so tudi ob tej priliki pokazali, kako važna jim je ta organlzaolja. Skoraj vsi so v njej vpisani in tekmujejo pri plačilu mesečne članarine. Mnogo tovarišev ln tovarišic se je obvezalo, da bo plačevalo precej višjo članarino in s tem pokazalo zaupanje, ki ga goje do organizacije. Ljudstvo Je tudi sklenilo, da bo tekmovalo pri čiščenju travnikov in pomagalo vsem onim vaščanom, ki nimajo dovolj delovnih moči. Poleg tega bodo popravili tudi poljsko cesto in s krompirjem posadili njivo, katefe pridelek bodo J«-seni izročili dobrodelnim ustanovam. Sestanek sc je nato zaključil. Ajdovščina Dne 6. t. m. popoldne Je ajdovski delavski bataljon odšel v Zapuže, kjer je obdelal zemljo tovarišice Grbec, ki je bila v ča3u osvobodilnega boja najbolj prizadeta. TRST Enotni sindikati Sindikat gledalilke in godbene stroke. Vso člane pozivamo, naj danes pridejo v ulico Imbrianl 6,1., soba St. 10, kjer dobe nakazilo za drugo razdeljevanj« jestvin. Opo-zairjamo vse, da je danes zadnji dan za dvig. Bindikat bančnih, zavarovalnih In privativih nameščencev. Vse člane vabimo v ulioo Imbriani 5, soba št. 10, kjer dobe nakazilo za drugo razdeljevanje jestvin. Sindikat kulturnih delavoev. Danes ob 18.30 uri bo v prostorih sindikata sestanek direktivnega sveta. Kulturni krotek „M. Kraljič« V soboto ob 19.30 uri bo zabavni večer, V nedeljo ni zabave. Prehrana Bolnikom. Vsi bolniki, ki imajo dodatne živilske -nakaznice, lahko na odrcake za meso od 22. t. m. dalje dvignejo škatlo konzerviranih rib. Cene: «Fish maucerel pllhnrd* (Škatla po 425 gramov) 29.50 lir; «Flsh salmon* (škatla po 454 gramov) 46.10 lir. Razdeljevanje se bo končalo 30. t, m. Razdeljevanje kave. Javljamo, da so rok za razdeljevanje kave podaljšali za prodajalce r.a debelo do 27. t. m., za potrošnike pa do 30. t. m. ZaVjuček razdeljevanja mar ga-na, fižola, olja in sladkorja. Potrošnike obveščamo, da »e Jutri 20. t. m. konča razdeljevanje margarina, fižola, olja ln sladkorja. GORICA Prodaja obutve na Izkaznice Trgovska Industrijska kmetijska zbornica Javlja, da se prodaja obutve na nakazila, ki Jih je izdala zbornica, nadaljuje do Izčrpanja zalog. Od 10. t. m. se prodaja vrši pri tvrdki Leban Jožefina, ulica Arci-vescovado it, 7 namesto pri tvrdki Livellara. potrebno v posameznostih le to in o?to izboljšati. Lepo je, da se popularizira Kogojeva umetnost, vendar bi želeli na prihodnjem koncertu slilati tudi umetno pesmi nalih vodilnih zborovskih skladate'jev. Razen omenjenih pesmi je zbor v prvem delu koncerta izvajal Se pesem Iva Male-tiČa-Ronjgova: «Ah, kako je lepo o gozdu*, ki je lepo uspela. Občinstvu bol) dostopen Je bil drugi del koncerta, v katerem je zbor izvajal pesmi, ki bodisi po melodiji bodisi po tekstu izvirajo iz raznih nalih krajev. Posebno so ugajale nekatere pesmi, ki jih je ug'asbil Emil Adamič in belokranjska pesem *Puž», ki jo je uglasbil naš primorski skladatelj Ivan Grbec, Ne morem dovolj podčrtati važnosti take izbere sporeda, v katerem sc nam prikažejo značilni folklorni motivi iz raznih nalih pokrajin. Ravnatelju Kumarju gre osa pohvala, da se je lotil take izbere sporeda, ki da sicer obilo truda, je pa zato toliko bolj uspslna, saj tako naše primorsko ljudstvo spoznava folkloro raznih natbodna pota* popolnoma pozabljena. Ali se vam zdi primerno, da se naši otroci, ki so ie premagali težave abecedarč-kov, sedaj dolgočasijo ob abecedniku! Kako more tako brezvestno ravnanje opravičiti u;:telj in oni, ki ga je napotil k takemu načinu poučevanja t Mislim, da imamo predvsem mi, starši, pravico, zahtevati, da se našim šolam da polna možnost razvoja, da bodo naši otroci mogli v Soli dobiti ono znanje, ki ustreza njihovemu napredku in njihovi starosti. Oče. Poizvedbe TEREZIJA ŠMARČAN iz Celja, Trubarjeva ul. 31 — Savinjska 2 — želi informacije o tov. ANTONU SVAJGER-ju iz Sežane. Imenovani je poročen z njeno sestro in ima tri sinove: Antona, Alberta, in Stanislava. Ce kdo ve, kje so zgoraj navedene osebe in ali so sploh 5e žive, naj blagovoli »poročiti. Za informacije se že vnaprej zahvaljujem. Tržaški delavci v SplM svojim tovarišem v coni V splitskih ladjedelnicah J® drugih delavnicah Je zaposli. tržaških delavcev, ki so Čil l)a ^ da bi pomagali jugoslovansk® J varišen pri obnovi države. ** J lavci z živim zanimanjem s* godkom v coni A, kjer se df^ ,il bori in izraža voljo, da se r^T~\ Julijska krajina združita z vijo. Zeleo pomagati borbeni® lavcem v Trstu, so tržaški v Splitu en dan delali prosto' in izkupiček tega dela daro .vab prid svojim tržaškim tovariš6®1 Tržaški filharmonični orkfl*? za svojce škedenjskib t Triački filharmonični or ki že v:č mesecev prireja kol . po FLRJ in ki Je v največjib K slovanskih gledališčih ž®l no prl2nanje za svoje kulturo ^ lovanje, nam je po SIAU-ju r naslednje pismo: *Kot gostom mirne, obnarfi? ^ se in napredne države nam zdi nemogoče, da more * ^ nes fašistična klika uparablj*!'^ le, ki so ji na razpolago, P1-0 Jji šemu ljudstvu, ki manifestira voljo. Globoko užaloščeni zaradi 11 ^ slišarnega dogodka v Skednji jj Jajo vsi člani Tržaškega ničnega orkestra, da zavlada ca in ob tej priliki pošiljajo ^ lir s prošnjo, da se ta rabi za pomoč družinam Ji || onemoglega besa protiljud**1 protlnaprednih sil*. Odg. uradnik DUŠAN HR®* MALI OGLAj> RJUHE platnene za zak. toaletni servis iz češkega prodan. Zonta 2, vrata ll< ASI2Z iz KOPRIVE ponovi na Veliko noč ob 17 ul* kulturno prireditev. Na sporedu so: recitacije, Pet^(' enodejanka »IDEALNA TASCA*. — VABIMO VS^ Nalnovejia slikanica »ROBINSON NA SAMOTN^ OTOKU” je pravkar izila. Dobi ae v knjigarni Štok*' Trat ulica Milano 37. Cena 90 L* DOBRA KUPČIJA , Naprodaj Je nekaj predvojnih originalnih ŠIVALNIH STROJ t, O „ CIT NT n čl) ~ Di.si*kiii!nin tim in Qf\ dni lomfltvO 5 . znamke »ŠINGCJR*. Preizkušnja traja 80 dni, jan^stvo C:ne zmerne. — Poseben popust za OEI3CITU NAS v VIA DELLISTRIA vae vojne oškodov*«6) 1A št. 13 (prodaja'1’ TT RADIO PETEK, 19. APRIL 18.16 reproducirana glasba; 13.80 godalni orkester; 14.16 pregled vesti; 15.15 prano« iz Vidma; 17 «Parstval»; 18.30 obvestila svojcem; 19 komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca; 19.30 obvestila svojcem; 19.45 Beethovnove skladbe; 20 poročila v slov.; 20.30 komorna glasba; 21.15 simfonični kon-oertj 3*00 aadtija vs«U «1 alov.; IZREDNA PRILIKA HOČETE BREZ IZDATKA PODARITI KRZNO? DOBILI BOSTE JAGNJETOVO KRZNO BREZPtA6^ IN NA IZBIRO, CE PRINESETE 3 SUROVE #0 ro iLASICE Tvrdka ZILIOTTO BOGATA TRST IZREDNE ctfi? DL. TRENTO št. 11-Tel. 29374 NOV VOZNI REP avto* Avtobusno podjotjo BOŽICA ALOJZA, ki vr*l bušni promet na progi - Trst-Sežana - Štanjel - Vipava - Ajdovš^ obvešča potnike, da se bo z 20 t. m. spremenil vottl1 in sicer: ob delavnikih ob 9.30 m 16.20 odhod iz Trsta . . « (ul. F. Severo) odhod Iz AJdovASlne . , ob 6.15 ln 13.15 (trg) INFORMACIJE NA TEL. ST. 35-24 ob