BESEDA UREDNIŠTVA
Ali Slovenija na strojniškem področju zaostaja za najbolj razvitimi državami?
V zadnjem Uvodniku v tej reviji sem zapisal, da imamo danes v Sloveniji na širšem področju strojništva enakovredna znanja v primerjavi z nemško ali neko drugo industrijo v razvitih državah, da pa zaostajamo predvsem zaradi naše nizke produktivnosti. Po obisku sejma Formnext v Frankfurtu letos v sredini novembra pa moram prejšnji zapis popraviti, ker vanj ne verjamem več pop olnoma. To je bil sej em, ki pokriva 3D-tehnologije. Na sejmu so se predstavila podjetja s celotnega sveta. Pr i kazane so bili najnovejše tehnologije in procesi izdelave končnih izdelkov iz različnih materialov, naprave za 3D--tehnologije, naprave za skeniranj e starih i n novih produktov, preproste in komplicirane naprave za merjenje v prost oru, oprema za razne to plotne obdelave produktov, ki so izdelani s temi procesi, pa vsedo dodaj nih materialovza 3D-telunologijei Prav na vodročju dodajnih materialov j e bii narej en največji korak. Na sejmu so bili razstavljavci, ki so prvič nredstavljali prašekiz orodnih jekelzč 3D-tehn olo-gijo. Od drugih materialov pa smo kot dodajni material v obliki prahu aližice srečali les, umetne snovi, vse vrste barvnih kovin, nerjavna jekla in drugo.
Na tem sejmu je bilo skoraj 1000 razstavljavcev z vsega sveta. Prevladovali so razstavljavci iz azijskih In evropsk i V drVav. Bežen pogled na podjetja ,ki so se predstavila na sejmu, pokaže močno prevlado Evrope na tem področju pred ZDA in pred Azijo. Toda žal med razstavljavci ni bilo niti enega iz Slovenije. Ali to pomeni, da se je razvoj v Sloveniji na tem ponročju uatavil?
Zakajpri na s nimamo podjetja, ki bi bilo sp naobno proizvajati naprave za 3D-tehnologije za področje -ovin, ali podjetja , ki biizdelovalo prah al i žico zu te tehnologije. Na to vprašanje nimamo odgovora. zritem naj za primerjavo zap i šem, kagoje nv drugih svetovnih sejmih s š i ršegapodročja st rojništva. Slovenci imamo svoje predstavnike praktično na vseh drugih svetovnih sejmih s področja strojništva
v Evropi. Celo več: na svetovnem varilskem sejmu, na primer, smo imell v preteklosti po osem podjetij s širšega varilskega področja, ki so razstavljala, kar nas je gledena število prebivalcev uvrščai o a sam svetovni vrh.
Zavedamo se, da je 3D-tehnologija za kovinske materiale zelo zahtevn a, da jo številna svetovnr podjetja razvijajo že več desetletij in so prišla na trg s primerno opremo in tehnologijo šele pred kratkim. Kot primrr naj navedem p odjetje Tr zmpf, ki je izjemno velika mednarodna korporacija na področju opreme za izdelovalne tehnoiogije. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so pričeli z razvojem laserjev z nakupom švicarske fir mv naat. Najbolj so se posvetili laserjem za razrez kovinskih materialov, nato laserjem za varjenje in proti koncu prejšnjega stoletja to že imeli prve prototipne naprave za 3D--tehnologije. Rezultati pa so bili slabi in stroji niso bili primerni za trg. Več let to podjetje s to tehnologijo sploh ni več prihajalo na svetovne sejme. Šele pred letom so se vrnili z zelo dobro opremo in zanesljivo tehaologijo.
V Sloveniji smo prvd naprave za aD-tehno logije kovinskih materialov dobili iz tujine v začetku tega stoletja. S temi napravami je bilo mogoče izdelati le manjše prototipe za nezahtevne primere. Prve resnejše naprave pa rmo dohiliv zddnjih leti h. Voda to so naprave z eno lasersko glavo, ki niso produktivne in ne zagotavljajo izdelave produktov z viso-aimi mehanskimi lastnostmi.
-lajnovzjše naprave zv 3D-tehnolo gije hovins-ih materialov imajo štiri laserske glave, kar zagotavlja zanesljive mej zlurške procese, visoko produktivnost in produkte z visokimi mehanskimi in drugimi lastnostmi.
Očitno v Sloveniji ta trenutek nimamo vizionarjev niti pouu mnih in pruvihljudi namini strstvih, ki pokrivajo razvoj, raziskave in tehnologijo. Pred mesecem jz bi l ua Fakultet i za st rojništvo v LjuVlj ani ustanovljen laboratorij za 3D-tisk kovin v sodelovanju s slonensko indusPrijo. To je spodbuden korak v pravo smer. Škoda je, da se snovalci laboratorija niso odločili za sodobnejšo napravo za 3D-tehnolo-gije s štirimi lase rskimi glavami. Prav tako je šVoda, da se pri takšnem projektu ni združilo več orodjar-jevin l ivarjevin drugi, ko vinarjeviz celo tnv Slova-nije. Iz zapisa preprosto sledi, da bomo, če ne bomo več naredili na 3D-teVnologijah, zaostali. Z avstanek na-em področju pa pomenizaostanek na pohro čju celotne industrije, ki je ta trenutek zelo vitalna veja našega gospodarst va.
Janez Tukek
Ventil 6 / 2018 • Letnik 24 431