62 | Slovenska pediatrija 2024; 31(2) Strokovni članek / Professional articlePomen komunikacije v sodobni zdravstveni negi v pediatriji The importance of communication in modern pediatric nursing Izvleček Komunikacija v zdravstveni negi v pediatriji je pomembno orodje za vzpostavljanje zaupanja in določa komunikacijske poti med otrokom, družino in zdravstvenimi delavci. Odvisna je od otrokove starosti in kognitivnega razvoja, zato medi- cinske sestre temu prilagajajo način komunikacije. Profesi- onalna komunikacija omogoča aktivno vključevanje otroka in njegove družine v proces obravnave, kar zagotavlja kako- vostno obravnavo v zdravstveni negi v pediatriji. Ključne besede: v družino usmerjena zdravstvena nega, otrok, komunikacija. Abstract Communication in pediatric nursing is an important tool for building trust and determining the communication paths between the child, family, and healthcare professionals. It depends on the child‘s age and cognitive development, so nurses have to adjust their communication style. Profession- al communication enables the active inclusion of the child and his family in the treatment process, which ensures qual- ity care in pediatric nursing. Keywords: family-centred care, child, communication Majda Oštir Slovenska pediatrija 2/2024.indd 62 15/05/2024 09:08 Slovenska pediatrija 2024 | 63 Uvod Komunikacija je v zdravstvenih usta- novah izjemno pomembno področje dela zdravstvenih delavcev (1). Bese- da komunikacija izvira iz latinščine in pomeni sporočilo, povezanost. Pojem komuniciranje pa pomeni razpravljati o nečem, posvetovati se (2). Ljudje komu- niciramo zaradi druženja, izražanja svo- jih potreb in želja ter da bi dali duška svojim čustvom (3). Namen komunika- cije v zdravstvu pa je tudi pomoč bol- nikom oz. njihovim svojcem, pridobiti informacije o njihovi bolezni z namenom zmanjšati njihov strah ali tesnobo (3). Učinkovita komunikacija med bolniki/ družinami in izvajalci zdravstvenih sto- ritev je ključnega pomena za zagotavlja- nje kakovostne obravnave in okrevanja bolnika. Zato je komunikacija, usmer- jena v bolnika, temeljnega pomena za zagotavljanje optimalnih izidov zdrav- ja, ki odslikavajo dolgoletne vrednote zdravstvene nege oz. individualizirane obravnave z odzivanjem na potrebe, prepričanja in kontekstualne spremen- ljivke bolnikov. Doseči te cilje v kliničnih interakcijah med medicinsko sestro in bolnikom je zapleteno, saj vedno obsta- jajo institucionalne, komunikacijske, okoljske in osebno-vedenjske ovire (4). Komunikacija in izmenjava zdravstve- nih podatkov znotraj tima in med raz- ličnimi timi, ki obravnavajo bolnika ter svojce, sta za delovanje tima izjemnega pomena in ju kot dobro prakso priporo- čajo svetovne smernice. Večina raziskav s področja timskega dela poudarja, da je neuspešna komunikacija pogost vzrok neuspešnega dela ali koordinaci- je aktivnosti ob bolniku (1). Raziskave so pokazale, da je učinkovita komunikaci- ja med bolniki in izvajalci zdravstvenih storitev bistvenega pomena za zagota- vljanje oskrbe in okrevanja bolnikov (4). Neustrezna komunikacija lahko povzro- či npr. napačno zaznavanje in nepravil- no tolmačenje posredovanih sporočil, slabo razumevanje, nezadovoljstvo in pritožbe bolnikov (5). Pridobiti si mora- mo zaupanje bolnikov in njihovih svoj- cev, da lahko izrazijo svoje težave, želje in pričakovanja. Na ta način se lažje vključijo v načrtovanje oskrbe in dobijo možnost, da njihove želje upoštevamo. Obravnava, osredinjena na družino, je sestavni del obravnave otrok. Medi- cinske sestre bi morale vedno aktivno spodbujati in vključevati otrokovo dru- žino v odločanje o postopkih in izvaja- nju osnovne nege. Kjer je mogoče, je treba spodbujati, da se nadaljuje otro- kova običajna nega in njegove navade, kar lahko pomaga ublažiti čustveni stres za otroka. Ustrezna komunikacija z otro- ki je ključnega pomena za vzpostavitev dobrega odnosa, pridobivanje zaupa- nja in zagotavljanje kakovostne oskrbe, ki se osredinja na družino (6). Komunikacija v zdravstveni negi v pediatriji Naše življenje od rojstva in vse do smrti prepleta komunikacija. Ta sposobnost, značilna samo za človeka, nam omo- goča učenje medsebojnih odnosov, grajenje svoje osebnosti in vključeva- nje v okolje (2). Komunikaciji v zdra- vstveni negi posvečamo vedno večji pomen. Prav zato naj bi medicinske sestre obvladale obveščanje in spo- razumevanje (3). Otrokov razvoj pote- ka skozi kvantitativno in kvalitativno različna razvojna obdobja, v katerih se sooča s posameznimi razvojnimi nalo- gami. Njihovo uspešno razreševanje omogoča nadaljnje napredovanje v razvoju (7). Normalen razvoj govora in mišljenja ponuja priporočene okvire za komunikacijo z otrokom. Razvoj mišlje- nja prehaja iz senzomotoričnega v per- cepcijsko, do konkretnega in na koncu abstraktnega. Razumevanje tipič- nih značilnosti teh obdobij zagotavlja medicinski sestri okvir za zagotavljanje socialne interakcije z otrokom (8). Komunikacija po obdobjih razvoja otroka Dojenček se na okolje najprej odzi- va na enostaven, refleksen način, ki ga uporablja v stiku z novimi dražljaji (7). Dojenček še ne zmore uporablja- ti besed. Predvsem uporablja in tudi razume neverbalno komunikacijo (8). Na področju izražanja z govorom pri dojenčku najprej opažamo jok, gru- ljenje, cviljenje, vokaliziranje, glasov- ne kombinacije, vključno z bebljanjem in rabo prvih besed (7). Jok vzbudijo neprijetni dražljaji, ki prihajajo tako od znotraj kot iz okolja, kot so npr. lakota, bolečina, osamljenost, nenadni zvo- ki, gibi in podobno. Odrasli prepozna- vajo potrebe dojenčke in ta se odziva na neverbalno komunikacijo odraslih, kot je nežen glas, pestovanje, dotik in nežno rokovanje (8). Pravilno ravnanje (rokovanje) z dojenčkom je pojem, ki ne zajema samo pravilnih položajev v določenih situacijah, temveč pomeni način življenja in sodelovanja s starši in dojenčkom na način, ki je zanj najbolj- ši in najkoristnejši (9). Dotik sodi med najbolj uporabljene načine nebese- dne komunikacije, ker najbolje nado- mesti neizrečene besede (2), vendar mora zdravstveni delavec presoditi, kdaj je dotik primeren kot komunika- cijsko orodje. Na čustveno-socialnem področju je dojenček postavljen pred nalogo, da razvije sposobnost zaupa- nja do ljudi in okolice. Ob ločitvi od staršev/znanih oseb pa otrok doživlja t. i. separacijsko anksioznost. V odno- su do neznanih ljudi postaja previden in zadržan (7). Ponudniki zdravstve- nega varstva in strokovnjaki morajo zato bolnike in njihove družine v celo- ti vključiti v proces oskrbe na smiselne načine (4). Malček in predšolski otrok Na področju mišljenja po 2. letu sen- zomotorni stopnji sledi predoperativ- na stopnja mišljenja. Zanjo je značilen hiter razvoj simbolnih reprezentacij- skih funkcij (govor, simbolne igre, sli- kovne in prostorske predstave). Na področju govora malček hitro obvla- duje nove besede in jih kmalu povezu- je v stavke. Število besed, ki jih razume, je večje od števila besed, ki jih pove. Obseg pozornosti je ozek (naenkrat si zapomni komaj 2 navodili do 3). Na Slovenska pediatrija 2/2024.indd 63 15/05/2024 09:08 64 | Slovenska pediatrija 2024; 31(2) čustvenem področju opažamo pove- čanje izrazov za posamezna temeljna čustva (7). Predšolski otrok že napreduje tudi na področju predbralnih in predzapiso- valnih spretnosti (npr. kaže interes za črke in jih poskuša posnemati). Opa- žamo porast simbolnega izražanja, osredinja se na zaznavne, zunanje zna- čilnosti predmetov, nadalje so značilni egocentrizem, animizem in centriranje tj. usmerjenost na en sam vidik situacije (7). Torej se v komuniciranju usmerimo le nanje, povemo kaj in kako naj naredi- jo in kaj bodo čutili. Izkušnje drugih jim ne pomenijo dosti oz. ničesar. Pripo- roča se uporaba enostavnih besednih zvez, saj bi kompleksne besedne zve- ze ali fraze lahko narobe razumeli (4). V tem obdobju sledimo porastu domišljij- skega oz. magičnega mišljenja (7), kar lahko s pridom uporabimo pri tehnikah preusmerjanja pozornosti za prepreče- vanje bolečine in strahu. Otrok in mladostnik Na področju miselnega razvoja se otrok postopoma oddaljuje od zaznavnega in začenja reševati konkretne probleme na logičen način. Otrok razume pomen, niza aktivnosti glede na neko zaporedje in zmore razmišljati reverzibilno (tj., da si na miselni ravni predstavlja obratni proces). Pojavi se razumevanje alterna- tivnih pogledov na problem in različnih vidikov drugih oseb (7). Želi razlago in vzroke za postopke in stvari, vendar pa dokazovanje resničnosti le-tega ni pot- rebno (8). Obseg pozornosti se poveča na 20–45 minut. Razvoj mišljenja omo- goča tudi boljše sposobnosti za upo- števanje pravil (7). V obdobju mladostništva je na podro- čju kognitivnega razvoja značilen prehod na mišljenje s pomočjo formal- no-logičnih operacij. Čeprav je mla- dostnik sposoben razumeti stališča in perspektivo drugih, je še vedno moč- no usmerjen na lastne ideje in lastno doživljanje, kar imenujemo mladostni- ški egocentrizem (7). V komunikaci- ji sta zasebnost in zaupnost velikega pomena. Izziv predstavlja tako komu- nikacija v prisotnosti staršev, kot komunikacija brez njih, zato je tre- ba vedno upoštevati oba vidika, tako vidik mladostnika kot vidik staršev. Priporoča se odprta komunikacija in sproščeno vzdušje (8). Komunikacija z otrokom in starši v procesu zdravstvene nege Komunikacija je proces, ki vabi in spodbuja bolnika in njegovo družino, da aktivno sodeluje in se pogaja pri odločanju o svojih potrebah po oskrbi (4). Proces komunikacije prilagodimo posameznemu otroku ter tako ustvari- mo priložnost, da ga res razumemo in z njim pravilno komuniciramo. S tem, ko se o ustreznem načinu podučimo in se prilagodimo procesu komunikacije, ustvarimo pogoje, da dobi tudi otrok s težavami v razvoju možnost na druga- čen način izraziti svoje želje, čustva in osnovne potrebe. Če nam otrok sam ne pokaže načina strategije nadomestne komunikacije, nam potrebne informa- cije največkrat lahko podajo starši ali skrbniki ali pa jih pridobimo z opazova- njem otroka v komunikaciji s starši (10). Ko vzpostavimo neverbalno namensko komunikacijo, ki lahko poteka tudi brez vnaprej pripravljenih komunikacijskih pripomočkov, lahko skupaj z otrokom oblikujemo svoj način nadomestnega sporazumevanja. Pomembno je, da smo v procesu komunikacije usmerje- ni k otroku in smo potrpežljivi, saj nam nadomestna strategija komunikacije lahko vzame nekoliko več časa (11). Otrokov univerzalni jezik je igra. Je tudi za nas ena najpomembnejših in učin- kovitih oblik komunikacije z otrokom. Medicinski sestri opazovanje oblike in kompleksnosti igre omogoča prepo- znati telesni, duševni in socialni razvoj pri otroku. Prav tako je igra pomembno orodje pri zmanjševanju travmatič- nih izkušenj ob izvajanju terapevtskih posegov v zdravstvenih ustanovah (8). Zdravstvena nega, usmerjena v druži- no (ZNUD), je osnovno načelo pedia- trične zdravstvene nege, ki poudarja dinamičen odnos med družinskimi čla- ni in zdravstvenimi delavci ter poskuša ohraniti normalno delovanje družine, ko otrok zboli (12). V zdravstveni negi mora na bolnika ali na osebo osredi- njena nega spoznati bolnikove izku- šnje, zgodbe in znanje ter zagotoviti oskrbo, ki se usmerja in spoštuje bol- nikove vrednote, želje in potrebe tako, da čim bolj vključi v proces obravnave (4). Zagotavljanje obravnave, usmerje- ne na družino, je bistvenega pomena za obravnavo otrok in zahteva razvija- nje ustreznih terapevtskih odnosov s starši bolnih otrok. Pridobivanje zau- panja staršev in njihovo vključevanje v varstvo otroka pomeni uporabo opti- malnih verbalnih in neverbalnih komu- nikacijskih tehnik (13). Eden ključnih procesov, ki omogoča dober partner- ski odnos, je pogajanje med medicin- sko sestro in starši oz. dobre tehnike komunikacije, ki omogočajo obema stranema, da dosežejo dogovor o sto- pnji vključenosti v zdravstveno nego glede na zdravljenje in načrt zdra- vstvene nege. Prav zaradi pomanjka- nja dobre komunikacije, strokovnih pričakovanj in uveljavljanja moči in nadzora pride do nesporazumov na tem področju, kar pa zavira partnerski odnos ter onemogoči izvajanje ZNUD. Zgodi se, da zdravstveni delavci v zdra- vstvenih ustanovah, ki so strokovnjaki s potrebno strokovno izobrazbo, prev- zamejo popolno kontrolo nad otrokom in staršem ne dajo priložnosti za sode- lovanje, saj čutijo, da imajo sami za vse to potrebno moč. To običajno pripelje do nepotrebnih konfliktnih situacij, od katerih prav nobena stran nima koristi. Medicinska sestra v pediatriji ima torej moč in možnost, da se odloči za prime- ren pristop in izbere tehniko pogajanja. Res pa je, da za to potrebuje znanje, veščine in čas (12). Učinkovita komuni- kacija je nujna v kliničnih interakcijah. Zdravje in bolezen vplivata na kakovost življenja, zaradi česar je komunikacija o vprašanjih zdravja ključnega pome- na. Intimna in včasih obsežna nara- Slovenska pediatrija 2/2024.indd 64 15/05/2024 09:08 Slovenska pediatrija 2024 | 65 va zdravstvenih skrbi povzroči, da je komunikacija z medicinskimi sestrami in drugimi izvajalci zdravstvenih stori- tev zelo zahtevna (4). Starši iščejo res- nične, popolne in jasne informacije, da bi lahko aktivno sodelovali pri odloča- nju in zdravstveni oskrbi, zlasti glede udobja svojega otroka v času hospita- lizacije. Z omogočanjem dostopa do jasnih informacij medicinske sestre pri starših dosežejo, da se počutijo bolj pripravljene, manj nemočne in dobijo občutek, da imajo nadzor v samem pro- cesu obravnave (11). Spoštljiva komunikacija med medicin- skimi sestrami in bolniki lahko zmanjša negotovost, poveča bolnikovo sodelo- vanje pri odločanju, izboljša njegovo upoštevanje navodil predpisane tera- pije in načrta zdravljenja, poveča soci- alno podporo, varnost in zadovoljstvo bolnikov (4). Medicinske sestre, ki obvladajo komuniciranje in znajo s star- ši vzdrževati partnerski odnos, pridobi- jo več pozitivnih povratnih informacij v obliki zaupanja in priznavanja pri svo- jem delu (11). Komunikacija, osredi- njena na bolnika, je ključnega pomena pri spodbujanju oskrbe, usmerjene na bolnika. Zahteva, da pacienti in njihovi negovalci sodelujejo pri obravnavi, ki jo je mogoče izboljšati z odprto komu- nikacijo in sodelovanjem, pri čemer si izvajalci, bolniki in njihove družine delijo informacije in načrt obravnave (4). Vključenost staršev v oskrbo nji- hovih otrok prispeva k zmanjšanju nji- hove tesnobe in omogoči staršem, da se počutijo podprte in opolnomočene. Poleg tega so sodelujoči starši ključne- ga pomena pri lajšanju stresa pri svo- jem otroku, s čimer se tudi izboljšajo klinični rezultati (11). Kakovostna obravnava bolnikov poleg vsega potrebuje tudi učinkovito komu- nikacijo med vsemi zdravstvenimi delavci. Medicinske sestre in zdravniki stremijo ne le k skupnemu delu, ampak tudi k medsebojni interakciji in si priza- devajo za skupno dobro, za zdravje in dobro počutje bolnikov. Na bolnika in svojce pomembno vplivajo medseboj- ni odnosi v zdravstvenem timu, zato je medsebojno spoštovanje zdravnika in medicinske sestre pogoj za uspešno medsebojno sodelovanje (3). Zaključek Medicinska sestra v pediatriji mora dobro poznati obdobja rasti in razvoja otroka in s primerno komunikacijo ugo- tavljati njegove potrebe, da mu nudi varno okolje. Ker je zdravstvena nega, usmerjena v družino, del sodobne zdra- vstvene nege, je komunikacija s starši otrok izjemnega pomena, saj omogoča njihovo aktivno vključevanje v proces zdravstvene nege. Ker na kakovostno obravnavo vpliva tudi medosebna komunikacija vseh zdravstvenih delav- cev v timu, mora biti komunikacija med njimi spoštljiva. Literatura 1. Oštir M, Bertok S. Komunikacija in koordinacija v multidisciplinarnem timu v pediatrični paliativni oskrbi. Slovenska pediatrija 2022; 29: 121–2. 2. Vojvodić D. Komunikacija medicinske sestre z otrokom različne starosti in razvojne stopnje (diplom- sko delo). 2018. Dostopno na: http://datoteke.fzab.si/ diplomskadela/2018/Vojvodic_Dragana.pdf 3. Lačen D. Dobra komunikacija med timom zdravst- vene nege in zdravstvenim timom kot temelj učinkovite zdravstvene nege: (diplomsko delo). 2014. Dostopno na: http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=46084 4. Kwame A, Petrucka PM. A literature-based study of patient-centered care and communication in nurse-pa- tient interactions: barriers, facilitators, and the way forward. BMC Nurs 2021; 158. 5. Evans OA, Appiah S, Kontoh S et al. Pediatric nurse-patient communication practices at Pentecost Hospital, Madina: A qualitative study, International Journal of Nursing Sciences 2022; 9(4): 481–9. 6. Queensland Paediatric Emergency Nursing Skill Sheet. Family Centred Care & Communication. Devel- oped by the State-wide Emergency Care of Children Working Group, February 2022. Dostopno na: https:// www.childrens.health.qld.gov.au/__data/assets/pdf_ file/0038/179687/family-centred-care-and-communi- cation.pdf 7. Lešnik Musek P, Krkoč V. Razvojnopsihološke značilnosti otrok in mladostnikov s kronično boleznijo. In: M. Oštir, ed. Otrok, družina, bolezen in zdravstveni delavci – skrb za druge in skrb zase. Ljubljana, 30. maj 2014. Ljubljana: Zveza zdravstvene in babiške nege Slovenije, zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije: 2014: 9–18. 8. Foote JM. Communication, Physical and develop- mental assessment of the child and family. In: Hocken- berry MJ, Wilson D and Rogers CC, eds. 12th ed. Elsevier: Wongs nursing care of infants and children, 2023: 80–7. 9. Skačej Bigec B. Rokovanje z nedonošenčkom in dojenčkom ter položaji pri dojenju. SKUPAJ ohranja- jmo dojenje : iz prakse za prakso - zbornik prispevkov. Ljubljana: Slovenska fundacija za UNICEF, 2017: 55–80. 10. Korošec B. Komunikacija z otrokom s posebnimi potrebami. In: M. Oštir, ed. Otrok, družina, bolezen in zdravstveni delavci – skrb za druge in skrb zase. Lju- bljana, 30. maj 2014. Ljubljana: Zveza zdravstvene in babiške nege Slovenije, zveza društev medicinskih ses- ter, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije: 2014: 42–4. 11. Tatić S. Razumeti vlogo medicinske sestre pri vključevanju staršev v oskrbo kritično bolnih otrok. Sodelovanje, opolnomočenje in skrb - ključ za varno zdravstveno nego otrok in mladostnikov: Elektronska izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih ses- ter, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije - Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pediatriji; 2023: 40–4. Dostopno na: https://www.zbornica-zveza. si/wp-content/uploads/2023/11/Sodelovanje-opol- nomocenje-in-skrb-kljuc-za-varno-zdravstveno-ne- go-otrok-in-mladostnikov-2023.pdf 12. Oštir M. Netravmatska obravnava otrok in mladost- nikov. In: M. Oštir, ed. Otrok, družina, bolezen in zdravst- veni delavci – skrb za druge in skrb zase. Ljubljana, 30. maj 2014. Ljubljana: Zveza zdravstvene in babiške nege Slovenije, zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije: 2014: 63–9. 13. King LM, Lacey A, Hunt J. Applying communication skills in the provision of family-centred care: a reflec- tive account. Nurs Child Young People 2021; Majda Oštir, mag. zdr. nege Univerzitetni klinični center Ljubljana, Pediatrična klinika, Služba za pljučne bolezni, Ljubljana, Slovenija e-naslov: majda.ostir@kclj.si prispelo / received: 11. 4. 2024 sprejeto / accepted: 26. 4. 2024 Oštir M. Pomen komunikacije v sodobni zdravstveni negi v pediatriji. Slov Pediatr 2024; 31(2): 62−65. https:// doi.org/10.38031/slovpediatr-2024-2-03. Slovenska pediatrija 2/2024.indd 65 15/05/2024 09:08