356. številka Trst v soboto 24. decembra 1904. Tečaj XXIX. ■r Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob ».uri zjutraj. Potamiene številke «e prodajajo pn 3 nove. (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trntu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. ežalo is Port Arturja osam ladij uničevalk torpedov. V sidnjih 24 u rt h razsaja silen snežni vih&r. Poročilo admirala Togo. LONDON 23 »Reuterjevenau biro« so spocočii včeraj ic Tokija : Anjač, Ilirih kržark in des?t uničevalk »r, «d v, p:u;e pr. ti jugu nasproti ruskemu <> »v'u kateremu hoče na v»ak način za-'■rtn ti. da duspe v Vladivostik. Pood v vladi vost-ško luko je po ledo !o® h vedno pvo^oden. Japonce ladije S3 tireski1 Ijene z ei . ~3:m linojcvom, tako, da z'tD(,re o bi' ura ino obvešSene o gibanjih ruskih ladij. •Japonei hočejo pa preprečiti, da bi ruske ia 1. e obiskale 1 ancozke luke. Ker utegne rmba baltiška eekadra pluti skozi malaškc rz r ma sundeško t i i no, e bil oo ubodu en« :n druge nameščen po *n kiifcar. Brzojavne vesti. Grofica Houtiirueso. LIPSKO 23. Neki urednik >Lepz. N Nachr.c js imel priliko govoriti z groficc Mott gn<>so ob nje prihodu. Množica navzoča na kolodvoru je priredila grofici viharne »vasije. Grofica se je za te izraze simpatij ihvh la a tem, da je razdelila med navzoče k inčse iz šopka, ki ga je nosila v roki. Na vprašan e urednika, kako da se počuti, jc greti »a odgovorila: *Meni ee godi debro« Razvoj in važnost tržaškega pristanišča. (Zvišett k.) Iedelal se je nov načrt. Preliminar je znašal 9 milijonov sedemslošestdeset t foe kron. ^ Dala n sj provzrcčala nobenih posebn h težav in je bila večina istih dovršena že v letu 1893. Pomol v pristanišču za petrolej je bil dovršen šele v letu 1901. Ob enem je dobila tržaška mestaa obč na skupno s trgovinsko zbornico koncesijo za gradnjo javnih skladišč v notranjem pristanišču, ki naj po 90 letih pofctinejo last d čave. Ti raagaz n: inmjo pokrit9 pavlače, da se more tam sortirati iu ii ob neugodnem vremenu. Ob eneir. je dobil A vsirijeki Lloyd pomol III. i v izključno vporabo tar je tam zgradil več poslopij. V letu 1894. že te je vlada čutila primorano, da je magazine merti veprejela v svojo upravo. V oašKodnino za gradbene troške je prevzela posojilo v znesku 20 milije nov krov. Ob enem je vlada vzela v najem tudi me^itzine Llcyd8. Vtled rastočega prometa je vlsda čutila potrebo, da je 4. molo odkarala svobodni luki. Tudi to ni zadoščalo. V letu 1898. je ooslo do novega projekta. Proračun je znašaL 12 milijonov kron. Mesto tržaško se je ponudilo. — da se čim prej zapričoe z del"m —, da dovoli vladi to posojilo, ali prišlo je do pariamentarične res tve predloge. Vlada je anulirala pogodbo in je primc-| rala mesto v subvencijo 1 mil. kron. Ra'toSi promet in dovolitev druge železniške zveze s Trtrtom Fta zahtevala, da se rok za gradbo skrajša. Iz tege in druzih rfz'ogov je bil izdelan nov projekr. PreLminar znaša 9f> mili-:oaov kron. Dovoljenih je o i tih nekaj nad 7 milijonov kron. M lijona, ki ga ima dati mest), prelimiaar na omenja. Na novih zgradbah so se upoštevale vse dosedanje izkušnje, tako, da je sineli priča-j kovati, da ne navstanejo zopet take težave, kakor poprej. YTendar ee izkopavanja nacaer-jajo 19 metro< globoko. Meet^ apna se bo na teh del li rabila zemlja z otoka Sarto-j rina ! Kar se tiče komercijelnega razvoja, je govornik se6t*vil tabelo ladij od leta 1860 — 1^02. V letu IHtiO je prišlo v pristanišče ladij, v letu 0:902 10 414. Ali noailna zmožnost ladij je v letu 1902 štirikrat poskočila (2,499,3)28 ton. proti 717.296 v letu 1860). Od leta 1880. do 1903. se je uvoz pomnožil za 2 in pol milijona, izvoz pa,le za 1 milijon. L!oyd je bil osnovan v letu 1836. V letu 1840. je imel le 10 ladij z nosilno zmožnostjo 2600 ton. V letu 1902 pa 67 la<£ij z nt silno zmožnostjo 183.917 ton. V letu 1840. so tule ladije 2 in pol milijona kron, v letu 1902 pa 41,725.950 kron. V letu 1840 je znašalo število voženj 285, v letu 1902 pa 1132. Govornik je zaključil z napovedbo, da je preliminar za zidnja pristaniška dela Že dosedaj prekoračen za 42 milijonov. Povedali smo že, da so poslušalci priredili gosp. stavbenemu svetovalcu Rvtitru burne ovac je v zahvalo za to intaresantno in aktu-velno predavanje. V svojem zaključnem govoru je načelnik društva, ceB. in kr. svet. inž. Jahn, opozarjal, da bo druga železniška zveza s Trjtom močno povspeševala nemško konkurenco v Avstriji. Krajša zveza južne Nemčije z alpskimi deželami bD imela velike posledice zi deželo Ćeško. Za to bi trebalo dobrih komereijelnih organizacij in veee ko-mercije'n9 naobrazbe. Proti taki nevarnosti treba povsodi uveljaviti svoj gospodarski pa-trijotiEem ter ustvarjat: dobre komercijelne j organizacije. Rusko-japonska vojna pred forumom politike in jurisprudcncijc. (Pi5e J. M.) i I. Mnogo se je že napisalo o tem kon-fl ktu, o katerem trde pt znavalci karakt?rja obeh vojujo5ih utrank, da ne nahaja primera [v zgodovini narodov, kar se tiče krvi in ; smrti. Velik m trudom in vspehom, pr meraim : situv8c ji pojedinega lista, si prizadevajo Vei veči li*t:, da (pozvani ali nepozvani) spregovore Bvojo modro godbo, ki — če tudi ne more dati konfliktu druge smeri — vendar vsa-kako deluje na lastno Čitateljstvo. Vse možne grane, aparate te velike vojne, vse prošle in bodeče faze, vspešnosL pojedinih vrsti orožja, karakter enega ali drugega borilca : vse se z veliko vestnostjo in Š9 večo lastno avtoriteto preučava in presoja — doseženo slavo prošlih dni, momentanne šanse jednega ali dru-zega, celo tudi prognoze nedogledne bodočnosti ! Rekel sem : mnogo klicanih in malo poklicanih. Ali, to je toliko odpustljivo, kolikor primerno človeškemu življenju. Tu se ne gre toliko za akademsko proučevanje vprašanja, ali — v Bmislu idealnega novinarstva — za pouk s'.abejib, za razbijanje ignorancije. Reklama, večkrat najgnusneje vrsti, je često in često inspirator člankov, v katerih se navidezno kažeta tudi human5teta in priznanje. Ako pa takov članek slučajno stavljate na tehtnico razumnosti in pravičnosti, potem pa daleč prevfgujtti tendencijoznost in inali novinarski interes. O vsem se je pisalo in se piše. Radostnega srca in zadoščenjem moremo mi Trža-čani gledati na našo »Edinost« in na nje Na nadaljno vprašanje, je-li utrujena od potovanja, je grofica odgovorila: »Ne, sicer sem se vozila nepret g. ma 36 ur, vendar veliko hrepenenje po mojih otrocih, me je vzdržalo«. Ko je urednk povprašal po princesi nji Mc-niki, je rekla gn fica : »O ista se nahaja v Florenci v dobrih rokah«. Urednik: »Viso kost, 6t?-li pač razočarana vsled tega, kar ste doživela v Draž lanih ?« Grofica, z solzami v očeh : »Da, zalo sem razočarana. Ko ssm hotela iti v palačo Taecheoberg, da vidim svoje otroke, so me prijeli redarji, kakor zločnko«. Ko S3 ie grr fica Motftigncso od palače Taschenbere:, kemor jo b'fo pu3tili, povrnila T- hotel »Belle^ue«, je odposlala kralj« fro-•šnjo, v kateri je zavezala, da ne sprejme nobene osebe, razun svojega od*et«ika dra. Zehme, dokler ne priete kraljev odgovor. Ko ; jej je potem Tedar*tvo v uljudnem.toda ener gičntm tonu izjavilo, da mora zapustiti Draž-dane, jo je 'dr. Zehtro prosil, potem ko seje prs-vetoval z organi redarstva, naj zapusti Drtždane. Grofica je bi'a vzradošČena radi množine cvetlic, ki so jej bile doposlane v 'hotel ter je plakala od veselja. Odvetnik bivše prast3-lona§leda;oa je priobčil kratko zjevo, v kateii Be glasi, da je grofica iz lasne inicijative zapustile Fiorencj ter se odpeljala v Draždane. V to jo je nagnilo veliko hrepenenje po njenih otrocih. V početku je imela edino namen, da le »za nekoliko trenotkov obišče Bvnje otrok« v Draždanih ter da potem zopet odpotuje. Z romunskega dvora. toUKAREŠT 23. Prestolonaslednik in prestolonaBlednica romunska eta so danes povrnila semka;. Na kolodvoru so ju v«prejeli kralj, min sterski predsednik Sturdza in mi-( ni stri. Iz francozke zbornice. PARIZ 23. Zborniea je sklenila ustanovil' penzijsko \ lagajno za bivša poslance, njih udove in mladoletne otroke. V to svrho se In poslancem od njihove nagrade odtrgalo na mesce 15 frankov. Božič t Vatikanu. RIM 23. D^nea zjutrdj je papež vsprejel kardinale, ki s) mu čestitali za božične praznike. Pij X. in princesinja Štefanija. RIM 23. Zatrjuje se, da ni hotel papež vsprejeti v avdijenci prineesije Šiefanije, ker se ni hotel s tem zameriti 'balgijskemu kralju. Vatikan ee noče umešavati v obiteljske prepire. Angležki ministerski predsednik obolel. LONDON 23. Ministerski predsednik Balf ur je obolel. PODLISTEK. >13 Prokletstvo. -Zgodovinski roaa&n Avguste &enoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. Prevel M. C—6. IX. Jelisava je namignila h^eri, a Marija je rekla : — Drago mi je, plemenita gospoda! in je mahnila Ivaau z roko. V hipu je četa lige obkolila kraljičin vez, odmaknivši kumansko stražo in ostale dvorjane; samo Gorajanski in kardinal sta ostala skoro kakor sužnja v tej družbi. — Gospod Gorjineki, ostani pri meni, šepn le Jelisavine ustnice drhteče, a pa- latin je primakn 1 svojega konja bliže vozu. Zvonovi so zvonili glasno, glasno so trobile trobente v znak, da kraljica Marija, spremljana od plemstva Dalmacije, Hrvatske in 81avonije, prihaja v zvesto kraljevsko mesto Požego. Počeši se je pomikal svečani sprevod med g' stimi tisoči radovednih glav, od katerih je vsaka hotela videti kraljičin obraz. Ob glasnem vsklikanju dvigalo ee je tisoče rok v pozdrav, a požežki sodnik se je vrti) potnega čela v gneči vsblikajoSega ljudstva in med nogami gosposkih konj, ki toliko da ga niso pc gazili. Komaj se mu je posrečilo, da je izročil zlate ključe, a ziameniti govor njegov je eagludaval burni krik moožica in topot plemićkih konj, tako, da je mlada kra-ljica samo videla, kako se na potnem obratu sodnika gibljejo ustnice, kakor pri nemih, in Marija se je milostno nasmehnila temu čud ne mu prizortL * * m — Gorjaaski! je rekla JeliBava, sedeča pod večer pri oknu požežkega gradu, izmučena sem. — Od potovanja? — Od strahu ia muke. — Od strahu ? se je začudil palatin stoječi poleg nje. — Da, na naju niso niti gledali, to je, na me in na te. — Vem. — Samo, ko je IvaniS potegnil sabljo, sem se streels, kakor da je sablja proti meni namenjena. — Tudi mene je nekaj zbodlo kakor strupena pusica. — Kaj ? — Pavlove besede. Mene s) se ti- kale. — Mari mene ne ? A črni prapor križarski s tistim bledim križem, zdel Be mi je mrtvaška zastava. Zgrozila sem se. — Ne boj se, kraljita, se je nasmehnil palatin, dokler sem jaz poleg tebe. Ti si se plašila temnih obrazov, črnih brad, silnih mečev, tega vrvenja in krika. To te je zbegalo, to je njihova moč. Potrpi, Gorjanski Be zna kretati v svetu in zaplesti v svojo mrežo tudi modreje glave. Samo enega da bi mogel pridobiti in odvzeti jim dušo. — Koga ? — Pavla Horvati. — Pavla Horvata in vedno Pavla Horvata. Milijone moreš upogniti, praviš, a ne moreš tega škofa zagrebškega ? Kje je tvoja hvaljena veščnost ? — Kremen je to, kraljica, kresilni kamen, iz njege skočijo iskre, osmodi tebe in sapali državo. — Mari moja, tvoja moč nima zlatega jabolka, ki bi moglo premamiti Pavla ? — Nima. Pravim ti, kremen je. Iz Pavlovega črnega očesa, z visokega mu čela pada črna senca na solnčni pot — tvoje slave. Njegovo srca je globoko kakor propad ; njegova duša trda kakor živi kamen, v njegovi glavi je preveč miBli. Ne bojim se meča, ki bliska po zraku, bojim se misli, ki jih njegov jezik podobno plamenom siplje med svet. — Potem ga poBtavimo na mesto Italijana Dmitra. — Kraljica ! Ti govoriš kakor kača z dreveaa spoznanja. Pavel pozna sveto pismo in ne bo hotel biti Adam. Menda se spominjaš, kaj mi je bil sporočil po Detriku Bubeku? — Ali vendar se je prišel pogajat. — Je. — A misliš li, palatin, da se izneveri, ako določimo mir. — Pavel ne stori tega, ako se mi ne izneverimo. Ali ta mir )e smrt tvoji in moji vlasti. To je, morda samo moji, ako me misli moja kraljica žrtvovati. (Pride še.) »strok vnaško pere« ! Tu je strogo vojniško-tehn^Ka *tran tako temeljito in vsakemu razumno pretresa-a, da bi bila odveč vsaka beseda. Ali slika mora biti popolna. Tu treba poles vojniake birani razlikovati in predstavljat tudi politično-juridično. Pre-iristi treba ono vprašanje, ki je prav za prav dalo povod i a vojno. Ne samo, da je ti točka vel ke važaosti za zgodovinske akte in za prošlost vojne, marveč se to vprašanje predstavi v svoji veliki važnosti še le o —j sklepanju miru. Kajti tedaj si bo \saka strank dom šljala, da je — prmerno doseženim vs;>!t na sedanjost in ee povrniti v leto _I Rusko-japonska vojna. Trst, 2:i. decembra 1904. . Izvajanje japonskega vojnega načrta ; njega zmote; kritična razmotrivanja ! (Dopis iz strokovnjaškegra peresa.) (Dalje). V tistem času, maj do avgusta (do boja T)ri K&ičovu in DaiiStvu), je ru*ka armada, Ki je začetkom avgusta štela bržkone k večerni -">0—70 000 mož, slala se svojimi sprednjimi četami v črti smeri glavnega slemena g rjvja l enšuli, in eieer na imenovanih deset:!! rajv?žaejih gorskih prehodih ; sotesk« Jakov — KajČav — Šinpalin, soteska Dalin, eoteska Fenšulin št. I. — soteska Modulin j — sot« ska Mctien — soteska Fenšulin št. II. v z toč no od Mit ena-Aijujamea ; z glavnim si Japonci postavili nov rok za „avzetje Port Arturja ; trdnjavo hočejo vreti sa pred kitajskim novim letom. Govori se, da so Japonci odstranili z otoka Formoza vse zaloge živil. Steseijeva hiša. Kakor poroča »Journal de St. Petera bourg« so čestilci portarturskega poveljnika Steselja v Carskojem Selu in sicer v Siese-Ijevi ulici, kupili hišo, ki bo najsijajneje opravljena. To hišo podarijo slavnemu branitelju p^rtarturske tidnjave. Hulska afera. Mednarodna komisija, določena, da preišče in razsodi o dogodku med angležkimi »ribič « in ruskim baltiškim brodovjem, se je sešla v četrtek v Parizu. Členi komisije in pridcdeljene jim csabe so bili slovesno vsprejeti od predsednika republike. Ker so imeli še izvoliti petega člena komisije, je imela ta prva seja le formalen značaj. Da je bil petim členom izvoljen avstrijski admiral Spaun, to smo že javili v tem listu. Kakor se čuje, bo tej komisiji pridode-ljenih se več vojtšiih strokovnjakov in policijskih častnikov. Ker so nastopili bož čni prazniki, ee bo vršilo konstituiranje v prvem tednu meseca januvarja. Razprave bodo trsjale najmanje dva meseca, ne ve se pa, bodo li javne ali tajne. Tuii ni še določeno, da li bo pripu-sčen kak zastopnik japonske. Kulturno — lajanje. Nemci so silno ponosni i*a svojo kulturo. V tej veri, da so oni žs po svoji kukuri od Boga poklican prvak vseh narodov — saj se sami vedno ozoačajo za »Herrenvolk« — jih utrjajo tudi in še posebno naše avstrijske vlade. Sleherni minister dela ob umestnih in neumestnih pr.lisah globoke poklone pred to nemško kulturo. Saj je še Badeni, ta od Nemcev najbolj obsovraženi človek, rad d»-klamiral o »vcranleuchtende deutsche Kultur«. Nu, tudi mi nismo trdili nikdar, da so Nemci narod brez kulture. Najodločneje pa smo se upirali in se upiramo pretenziji Nemcev, da bi b:li oni radi svoje kulture bolji in več vredni ljudje. Kakor sleherni naroi, imajo tudi Nemci kraj vse svoje kulture mnogo lastnosti prav grdo — nekultiviranih liudij. Opazujmo jih le v parlamentarnem življenju. Znašalo bi celo literaturo, ako bi hoteli zbrtti vse psovke, ki so jih že v našem državnem zboru nemška usta vrgla iz sebe. To so bile včasih psovke, kakoršnih ne rabijo radi ljudje niti v ožji sklenjeni družbi. Nemci pa so se sramotili žnjimi pred vseaa svetem. V deželnem tboru nižeavstrijskem sede menda aami sinovi nemškega »Edel-« in »Herrenvolka <. Ta deželni ibor je nemška gred ci in cvetje, ki cvete na tej gredici, je izključno cvetje nemške — kulture. Ni ga menda parlamenta na svetu — izvzemši jedino le parlament Mongolov v Budimpešti ! —, ki bi videl toliko odurnih, divjaških in ' nedecentnih prizorov, kakor j'h vidi deželni Izbor nžsavstrijski, parlament kronovine prva-čice v državi. Človeka mora biti sram teh prizorov, tudi — če ni Nemec. V predvče rajšnji seji tega dežalnega zbora pa so dosegli skrajni rekord v nekulturi. Neštevilo sočn h p*ovk, kakor so v rabi med šnopsarji v bežni cab, niči nofeaao omenjati. Konstatu-jemo le, da se je v t?j seji zgodilo nekaj, česar menda ne beležjo še anali parlamentarnega življenja sploh ia ki priča o skrajni: zdivjanosti in posuroveio3ti čut9tev. Čujte : sinovi nemškega »Edel-« in »Herrenvolka« so začeli -— lajati eden na druzega. Posnemali so govor psa in tudi klicali eden drugemu : »Le lajajte! Saj se vedete kakor psi !« Tako je cvetje z gredice nemškega deželnega zbora. Kespek't pred resnično nemško kulturo ! Aksioma pa, da so Nemci radi svoje kulture v obče nekaki viši ljudje, tega ne pri poznamo nikdar T Za prilike, ko sa hoča komu spočitati, da ne zna nego en sam jezik, ima narod naš neki poseben rek. Pravi namreč : bi po- zab.1 (dotičnik namreč) svoj jezik, bi moral — lajati. Gornji dogodek v deželnem zboru nižeavstrijskem bi moral vzbujati mnenje, da se je na izvestni vrati Nemcev jel uresničevati gorn]i rek. Jezika svojega sicer menda še niso pozabili, pač pa na zahteve — človeške kulture. Ne, hvala lepa, gospod grof Bad ni. Raje, nego da bi nam »svetili« taki nemški izgledi, ostanemo še v svoji »temi«, gotovi, da ne podivjamo tako, kakor eo podivjali sinovi »Edel « in »Herrenvolka« v deželnem zboru nižeavf-trijskem. Drobne politične vesti. Bolgarija. Iz Sjfije javljajo, da je v pioraSunu vojnega ministarstva za leto 1905. tudi postavka 18.000 kron za mesto admirala bolgarskega brodovja, ki se ima ustanoviti. Ruski samostan na gori Atos je kupil v Solunu zemljišče za gradnjo ruske bolnišnice. Jubilej kotorskega vladike. Dne 20. t. m. je slavil občeljubljeni in plemeniti vladika dr. Gerasim Petronovie v Kotoru svoj GO-letni svečeniški jubilej pri najboljem zdravju v £4. letu svoje starosti. Vladika Gerasim vlada že 33 let kotorsko pravoslavno eparhijo ter je bil za svoje delovanje odlikovan od ca?arja z železno krono II. razreda in komanderskim križem Fran Josipovega reda. Domače vesti. Dr. Vitezfć obolel. Prvak in najza-Blužneji veteran hrvatskega preporoda v I^tri, dr. Dinko Vitezić, je v Krku, kjar biva, težko obolel. Imenovanje v sodni stroki. Predssd-nik višemu deželnemu sodišSu je imecoval računarskega praktikanta Ivana Puharja računarskim asistsLtom v računarsketa oddelku primorskega višega deželnega sodišča. Imenovanji. Sodni pristiv pri ljubljanskem deželnem sodišču g. dr. Goj m ir Krek je poklican v službovanje na najviša rodno in kasacijsko sodišče. Današnja »\Viener Zeitungc poroča, da je ministerski predsednik kakor voditelj mi-niaterstva za notranje stvari imenoval okrajnega komisarja Edmunda Fabiani, namest-n škim tajnikom za Primorje. Promocija. Cand. med. g. Alfons S e r j u n je bil včeraj na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorom vsega žira-j vilstva. »Nikoli in nikoli!« Tako odgovarja; včerajšnji »Indipcndente« na odločbo tukajšnjega uamestništva, ki je ukazalo tukaj- J šnjemu mestnemu magistratu, da mora slovenske reklamacije v volitvenih stvareh slovenski rešiti. »Ta ukaz«, pravi »Indipcndente«, »ne bo nikoli izvršen ! Jezik tržaškega magistrata je bil, je in bo vedno italijanski, in mestni magistrat ne odgovori nikoli slovenski in slednjič ne bodo nikoli ne tržaški žjpan, ne magistratni veditelj, ne naši asesorji podpisavali slovenskega akta. Nikoli in nikoli! Ste li umeli gospod namestnik ?« Čudno, da se »Indipendette« in magistrat tako branita slovenskega jezika, ko vendar ni ree, da bi bil jezik tržaškega magistrata izključno italijanski. Saj vemo dobro ic »Indipendente« ve to ravno takor mi, da državna oblast skoro brez izjeme občuje t magistiatom v nemškem jeziku in da slavni mestai magistrat tej oblasti i t to toko lepo odgovarja — v nemškem jeziku ! Čd so poslužuje nemškega jezika, zakaj bi se branil slovenščine, ko je vendar slovenščina tukaj deželni jezik, ko ima vendar slovenski narod v mestnem svetu tržaškem svoje zakonito izvoljene slovenske zastopnike, ko so vendar ti zastopniki tudi udje raenih komisij, sastavljenih po mestnem svetu, dočim so Nemci (Bicer veliki prijatelji Italijanov, ki svoje prijateljstvo včasih tudi dejanski izkazujejo) v Trstu le — tujci, in ne del avtoh ! tonnega prebivalstva, ter njihov nemški jezik nikakor ni deželni jezik v Trstu. Ali pa so italijanski gospodje na magistratu prišli že tako daleč, da bi nemščino priznavali avstrijskim državnim jez kom ? ! ! Vidi se torej, da ta upor mestnih oblastnežev proti slovenščini na eni strani ni zakonit, na drugi pa tudi ne kaže na doslednost slavnega mestnega magistrata. Zato pa se nadejamo : če S6 je slavni magistrat podvrgel nemso ni, ne da bi bil do tega prisiljen po zakont>, potem pa debi kompetentna obla-t tem laglje sredstvo, b katerim pricili magistret, da se bo pokoril ukaeu, ki je popolnoma utemeljen v zakonu in v pravičnosti ! Odpravljena nevarnost. Pišejo nem : Svoječasno smo na tem mestu — in to celo dvakrat — opozarjali oblast'", na neko podrtijo, nahajajočo sa v zagati »R parata«, zelo nevarno za prebivalce v imenovani zagati. Ta podrtina je sedaj odpravljena in je s tam odpravljena tudi vsaka nevarnost. Ker smo že pri podrtinah, naj omenimo še nekatere zidove, ki so last občine, a so v takem stanju, da je res sramota za Trst, oziroma za mestne gospodarje. Zasebnikom se zapoveduje, naj popravljajo in snažijo svoje hiše. Mestni zidovi pa, kakor je oni okolo glavne bolnišnice, oni v ulici »Settf fontane« — »Tesa« in drugi, bo v takem stanju, da ne delajo nikake časti lastnikom. Tudi ulice okolo sv. Jakoba so še vedno v uprav škandaloznem stanju ! Posebno se pa odlikujejo one, ki vodijo preko ulice Giu liani. Tam je nametano vse polno najrazoo-vrstnejše nesnage, tako, da ee je le čuditi, da se iz zdravstvenih obzirov dopušča kaj slične ga. In to v — Trstu ! ! Dekansko posojilno in konsumno društvo, vknjižena zadruga z omejenim po roštvom, bo imelo svoj osmi občni zbor na Silvestrov večer dne 31. t. m. ob 7. uri v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor prsdsedaika ; 2. poroč lo predsednika o društvenem de o-varju; 3. potrjenje letnega računa, 4. vapre-jemanje novih udov; 5. volitev predstojništva nadzorništva in rarsodniStva ; 6. eventualni predlogi in nasveti. Ako bo občni zbor islega dne nesklepčen, se bo drugi obč&i zbor vršil dne f>. januvar;ja 1905, ob isti uri in istim dnevnim redom. Na »Božičniei« v Rocolu so darovali gg. Kukanja 60 Kril 20 Btot., N. N. 60 stot., gespa Zadnik 1 K, Pregac 20 st., gOBpa Štular 40 st., Bremec 60 st., Ko&ir 20 st., Biazina 50 st., N. N, 1.20 st., Cvek 60 st., Modic 60 st. Počkaj paket biškot^v in tige. Prisrčna hvala vsem Bodi izrečena prisrčna zahva'a družini Dtžman, ki se ob vsaki priliki, bodiBi bo-ž čnica kakor otroške veselice, blagohotno udeležuje z lepim kvarletom, ki zamore ze-bavati občinstvo. Zahvala tudi vsem onim, ki so sploh kaj pripomogli, da je »Božičnica« tako dobi o vspela. Kranjski predsednik baron llein je nastopil dalji dopust ter je b svojo soprogo odpotoval v Sicilijo. Prizivna komisija za osebno dolio darino. — Dna 22. t. m. je bilo otvorjeno sedmo glavno zasedanje prizivne komisije za osebno dohadarino za Trst in obolieo. Profesor Jakob Wang. Iz Celovca prihaja žalostna vest, da je tamkaj umi i nagle Bmrli g. Je kob Wang, profesor ra gimnaziji v Beljaku. Pokojnik je* bil zvest, in značajen rodoljub ter velika opora Slovenstvu na Koroškem. Pokojniku bedi ohranjen blag spomin ! Izseljenci za Ameriko. V četrtek ee je iz Keke odpeljalo v Severno Amerike 1723 izseljencev. Dvorni vrt v Miramaru o3tane v ponedeljek na preznik sv. Štefana ves dan zaprt. Telika tatvina. Včeraj v jutro, ko* so agentje knjigarne F. H. Schiroptl n& bonnem trgu priš!. v knjigarno, so takoj opazili, da eo bila stranska vrata, ki vodijo na dvorišče, nasilno o iprta. Prišedfi v pisarno so našli vse v gnzoem neredu, a blagajna je bila od vrba preluknjana. Poklieali so takoj gospoda Schimpti'rf, ki je konstatoval, da eo tatovi odnesli iz blagajne n 2 manje nego 4000 K. Gospod Sch m4 ti' je bil zavarovan proti tatvini z ulomom. Samomor ali umorstvo ? Včeraj smo poročali o samomoru 20-letnega kovača Ka-rola Hotf oauerja. Danes se pa glede tega dogodka širi govorica, da je bil Hofloauer zavratno umorjen. Ne ve se še nič pozitivnega, a sodišče se bavi s to afero. Poskus samomora. V hiši št. 18 v ul'ei del Molino a Vento stanujeta mati in sin, Katarina in Peter Venics. Njej je 5. ta n k v PaziLU, Mirni B.anzani, Ivanba Kar ž, Jože posestnik c sežanskem K'jmnrcu, Neimenovana in Antonija Kravos po 1 krono. Gč. J. S. iz Bazov ca nt brala 8 kron ; na Opčicah to darovali: Eivard Drašček in A. S rtkeij po 4 *riue ; Ema Goriup, Zna goalava ValentiČ, Avg. Costantni Jgnsc, Terezja Logar jo 2 kroni; Z rko in Zirak po 1 krono. Po p: oblačilu g. J. Š škoviča v Herpe-Fah nabral med tamošnjimi rodoljubi go»p. Vekoslav Dekleva 11 kron 05. Perzijski Šah bo v bodočem letu pot> vtl po Evropi. Meseca julija se bo kratek čas mudil v Karlovih varil), odkoder odpotuje v Ostendo (v Belgiji) Eksplozija na Reki. V sredo se je v reški tvornici spodija razpočd parni kotel. En delavec je bil ubit, osem pa težko ra-Djeaih. Sedemdesetletnica češke himne. V sredo je minoio 70 let, kar se je prvikrat javno pe vala češka himna »Gde dumov muj«. Niti peaaik Josip Tyl, niti skladatelj lepe melodije Fr. Skroup nista slutila, da ee bo pesem tako naglo razširila ne le med Čehi, ampak tudi med drugimi Slovani. Prvikrat jo je dne 21 decemb-a 1834 peval v mestnem pražkem gledal šču glasoviti ba%ist Strakatv. Konjsko meso. v Parizu ubijejo na leto do 20.000 konj, katerih meso se prodava v 300 mesDicab. Lansko leto so ubili v Parizu tudi 190 oslov m 18 mul. Probavljanje in delo. Francoz ki učenjak Ferrais je nedavno preiskoval, kako ulogo da igra proces prebavljanja na oslabljenju mišične sile na človeškem organizmu. Pokazalo ee je, da prebava umanjuje delavnost naših mišic v znatno veči meri, nego se je mislilo do?edaj. Dele, ti se vrši v prvi uri po vžiti jedi, je za polovico manjše, nego delo, ki je izvršuje človefc v katerem so se prebavri proce3i zmanjšali ter bo cs'abljeni po odmoru. SIDNET 23. Poveljnistvo brodovja ne j ve niče=ar o nameri Angležke, da bi si ista 1 hotela osvojiti otoke Tongo. Trgovina. Borzna poročila dne 23. decembra. Tržaška berza. Napoleoni K 19.05— 19.07—, angležke lire K — dO —.—, London kratek termin K 239.50—239.90 Francija K 95.15—95.45, Italija K 95.1&—95.40 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.50—117.Č0, nemški bankovci K —— —.— avstrijska ednotna renta K 99.90 — 100.20, ogrska kronska renta K 98.— 98.25, Italiianska renta 102.s/4 103.'/m kreditne akcije K 673.-- 675.— državne železnice H 647.-- 649 — Lombardi K 87.— 89.—, Lloydovp akcije »v 720.--730.— Srečke: Tisa K 32ii.-331.—, Kredit K 477.— do 487. Bodenkredit 1880 K 305.— 315.—. Bo-denkredit 1889 K 298.— 30s.—, Inr&ke K 130 -do 131.— Srbske —•— do —.— Dunajska borza ob 2. uri pop. včeraj danes Državni dols v papirju 100.35 ,100.40 „ „ srebra 100.35 100.40 Avstriiska renta v zlatu 119.55 119.50 „ kronah 4% 100.55 100.35 Avst. investicijska renta 3 »/,*/„ 91.2U 91.20 Ogrska renta v zlatu 4°/0 118.55 118.65 „ „ kronah 4•/• 97.95 97.95 ;; „ 3V, tS3.S0 88.70 Akcije nacijonulne banke "U>30.— — Kreditne akcije 673.— 675.— London. 10 Lstr. 239.h0 239.62*/, 100 državnih mark 117.52 Vs 117.o773 20 mark 23.51 23.51 20 frankov 10.07'/, 19-07 10 i tal. lir 95.20 95.27 V, Cesarski cekini 11.32 11 32 Parlžka in londonska borza. P a r i b. (Sklep.) — franrozka rema S7.45 /„ italijanska reata 105.30 Span ki eiter.jar 93.27, lkcije otomanske banke 591.— Parii. (8klep.) Avstrijska državne železn- e —.— Lombardi--aniScirana turška renta 8<-87 meniice na London 251.b0, avBtriiaka zlata reo 10120 ogrska 4% zlata renta 102.3) Linderbnr —.— turške srečke 126.S0 parlžka banka 12.58 italijanske meridijonalne akcije 753.—, akcije liio Tinto 15.25. Trdna. London. (Bklep) Konsolidiran dolr 883/ie Lombardi 3 7, srebro 28V16J Spaaska renta 89% ith lijanska renta 1047,, tržm diskont, 3— menjice ns Dunaju —.-- dohodki banke —— izplačila banir —.— Mit na. Tržna poročila 24. decembra. Budimpešta Pšenica za april 10.15 do 10 IG; rž za april 7.94 do 7.95 ; ovob za ppril 7,22 o d 7.23; koruza za maj 7.65 do 7.66. Pšenica : ponudbe srednje ; povpraJ evan; e slatotno, ueživo. — Prodaja S.0C0 met. st., nespremenjeno. — Druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo H a v r e. (Sklep.) Kav» Santos good rage za tek. mesec po 50 kg 49 50 frk, tu marec 49 75. H am b u r g. (Sklep pop.) Ksva Santos go''' average za det. 40 7« za marec 403/t, za maj 4174 za september 4^7*. trdno. Kava Rio nnvad i. ioco 34.— 41. navadna reelna 42 —44, navadna dou»> 14—46 Jutri zaprto. Hamburg. iSilep) Sladkor za dec 2H 55 za jan. 2^.60, za febr. 28.75 za maree. 28 90 «s apiil 29.0S, za maj 2J.15. — Mirno. — Vremr: megla. London. Sladkor iz repe surov l t3/io ^ 1 Java 15 6 t-h. Stalno. Sladkor tuzemaki Centrifugal pilo, promptn K 66.50 do 68.00, za september K —do —. -marec-avg. 66.50 do 68.—. OoucassS iu Melisp 1 promptno K 68.30 do 69.30, za aept. K —.— d —.—, marec-^vg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorjenje,j Kava Kio za oolt-Ct dobave, vzdržano, 5 stotink zvišanja. Pariz, liž za tetoči me»e« 16.50, rž za ianuvar 16.50, za jaou^ar april 17.—, za m rec-. junij 17.25 (mirno.) — Pšenica za tekoči mesec 23.60 za januvar 2 i 85, za ianuvar-april 24.20 za marec-junij SJ (mirno). — Moka za te-: koči mesec 31.10 za jan. 31.30, za januvar-april 31.65. za marec-junij 32.85 (stala)). — Repično olje za tekoči mesec 4)75, za januvar 45.75, za januvar-april 45.75 z* maj - avgust 43 75, (mirjo Špirit za tekoč m^c o i. 5 J, za jan. 49.50 zt ianuvar-april 41«— ^a maj-avgust 46 75 : (mirnoj. Sladkor surov o--« 27—(mirno) I be^ za tekoči me-jac 41' 4 jan 41 V„ Jta jan. -april 417/g za marec-junij 4l3s vtrdno;, ratinirar 73—737s Vreme: megla. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih ni tukajšnji trg I4."> zaklanih prašičev. Prodalo *e ie I vee. I. vrste p> K 10H—, II. pa po K 92 ! —100. Vpraševanje jafco živahno, vreoie i le{.o n kupčrja do'ira. Oznanilo. Z novim letom 1905. pričela bode na novo ustanovljena mlekaiHE na Prestranku pri Postojni oddajati mleko in mlekarske izdelke. Postreglo se l>o vodno s svežim mlekom in ne pretirano ceno. — Priporoča se spoštovanim odjemalcem. tnntcn okat kav* aa*aie!a • primeisnjem Uydrove žilne kavs POSKUSITE! Vzc'ftk t D03v€tovanje, ki je trajalo 5 ur. Danes opoludne to se odposlanci zopet stš'i. Popoludne so se pa avFtro-ogrski poBlanci < (lpeljali na bcžiSne počitnice na Dunaj in Bi;d mpešto. Lstaja v Jemenu. LONDON '26. »Daiv Telegraphc p0-reča iz Carigrada, di je v Jemenu (Arabija) izbruhnila ustaja. L's'aši eo zasedli p krajino med Simo in Leo. Maroko. TASGER 23. (Reuterjev biro.) Neki sel je prinesel iz Alkazarja poročila, da je baje sosedno pleme obkolilo meetc. Oolegova'ci zahtevair, naj se jim izročita f ancozk lon-Izul in ang ežki podanik ter žugajo, v slučaju, 'da se tej zaLtsvi ne ugodi, da bodo razruš!i mesto. Okoli Tonga LOXDON 23. »Reuterjevemu biro« poročajo is Siint va : Angležka vlada nameraje osvojiti si otoke -Tonga. Angležke ladje, ki so bile t,a odposlane, so dobile ukaz, naj na otok.h razvijejo angležko zastave. (Otoki ToDga ali Prijateljski otoki so v Polint z)\ merijo okolo 100 stirjašKih kile metrov i a imajo 19 ~»0O prebivalcev. . Hermangild Trocca Barriera ve cc h ići št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na corcelanastili ploščati za spoaieiiih. Najnižje konkurenčne cene. KKKKKKKKKKKKKKK« Aleksander Levi linzi zzzzz ulica Tesa ftt. 52 A (▼ liistni hiSIO ZALOGA: Piaz2:si RcsariG (šolsko poslopje). Cer?«, da se n1 bstl Rikat* i». Sprejemajo se vsakovrstna fjr'i po posebnih načrtih. '!w(|tTO*)l,P 0<*W,V hr»!»"J*ft!Kl tli '»C."'- ' Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNI80J m dei Retiori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tii ceri?e St. Petra t M Marenzi Največja tovarna pohiitva primorske dežele. Pohištvo izdeluje ae solidno, trpežno in lično, in sicer samo is lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. BT Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva poSIj s^ brerplacnj . Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). 8 rej em a tuvarovan'a človeškega fiv-1 eaja po najraznovretnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko noten a druga zavarovalnica Zlasti je c godno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujoČimi se vplačili. Vsak flan ima po preteku petih let pravico do dividende. SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Fragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K Po velikosti druga TzaJemDm zavarovalnica naše države % vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine proii požarnim Škodam po najnižjih cenafc. | J^kode cenjuje takoj in najakuntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatre podpore v narodne in občnokoriatne namene. ki je dovršil 14 leto se takoj J sprejme v prodajalnico liker Naslov pove uprava »Edinosti«. Mladenič jev r ^ Razglednice 1 „Narodnega Doma V in drage ima v zalogi niankoJrošt d wr TRST v „Narodni Dom". „SANUS" _ novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 28 1 m J® (S 0 Jržaška posojilnica in hranilnica =— -^iz^z: registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma šter. 2, J. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št, 052. SV Vhod po grlavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, te tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5V»°/o> na menjice po G°/0, na zastave po 5l/,°/o-Uradne ure: od !>.—12. dopoludne in od S.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima upjniodcrneje urejeno varnostno eclico /.a shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. _____—=--------Poštno hranilnični račun 816.004. - DROGERIJA Josip Zigon nI. Caserma 8 Izbor drog, barv, čopiče v, pokosti . parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, mallnovca Itd. itd. Sf & & Si Sf Sf i FRAN PASCUTTI I za 1 aga t e 1 j prvih hotelov, restavracij. I . kavarn in vojarn. Piazza della Caserma 4 in ul. Carlo Ghega 4 Pekarna Trikrat na đaii svež kruli. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1333. — 11 a <1 a 11 svež J^farodm kolek je vdobtti pri upravi „gainost" — TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. OOOOOOOOOOOOOOGG OCOOOOOOOOOOOOOO O OOOOOO OOOOO QQOQ o =— —- o Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomij obleči, naj se poda v ^^^ [prodajalnico i izgotovljenih oblek I I Barriera vecchia 5 kjer se vsaki (lun izdeluje obleka I —v lastni krojačnici. 1 * .Kivljam slavnemu občinstvu, da sem preselil svojo mirodilnico na Opčinah lili štev. 209 (nasproti, kjer je bila prej in zraven kavarne »Ali Eletrovia«). Pri tej priliki naznanjam, da imam v zalog vsakovrstne drotre, petrolej itd., ter v kratkem jo z dožim tudi si- raznim železjem in šipami. Cene brez konkurence. Nadejaje se podpo e slavnega občinstva, bele/.im udani EMIL CUMAR. VRdo želi dati? . za božične praznike ali novo leto kak lep Sar ?, O i.tl.1 na \ il tu /na.1111 prodajalni' >> zlat.-nitit- ' BJ Barriera T n V fl h PPUOOi Barriera /\ vecchia 21 JaMJU U 1 d U U1 vecchia 21 ^ Sprejema vsakoje poprave brez konkurence. Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov RESINOL ki se nahaja pod varstvom zakonov za patente je prvi in edini patentovani izdelek v obliki olja za mazanje in snaženje podov za odpravo V j etike izuajditeu je Artur Godnig. „RESINOL6" je pripoznan od sodnih izvedencev kr>t edini izdelek, ki zamore odpraviti jetiko, kajti prah se ne samo omoči kakor pri drugih jako razupitih oljih, brez ni kake vrednosti, marveč se isti in vsi mikrobi združijo v neko skupino, ki se ne dviguje več v zrak. -----„RESINOL" se vdobiva v vseh boljših lnirodilnicah. zzn Za snaženje podov se je obrniti na tvrdko Artur Godnig v Trstu Hiva pescatori 12 -Telefon 1160 - I{iva pescatori M POŠTNO PREDALO 120. Leon Doreghini v Trstu Barriera vecchia 21 l n. m 0 01 O o Vinko ŠkerH TRST ulica Acquedotto št, 15 TRST W Filijalkn v ulici Miramare Št. 15 Kaznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema na-ročhe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča eenj. občinstvu. Za Božič in novo leto == - v k»bi v pekarni in slade, ter lastni tovarni bLškotov ALOJZIJ DUGULtlN TRST — ulica Barriera vecchia 25 TRST i^andolat, raznovrstne sladčice. milanski bomboni. Sprejema naročbe na sladčice, torte itd. V mirodilnici ALOJZIJA MERMOL nasl. LEBAN v Trstu, ulica Barriera vecch;a 18, -e nahaja velik izbor barv. eopieev, pokosti, tiska-Bih pol za tapeciranje sob. olje za barve, petrolej. >pirit za žrati. najfinejši prah proti mrčesom, žveplo in modro sralieo itd. itd. prodaja redilneija praška za živino._ zalogo istrskih in dalmat. vin v ulici Cecilia 16 \vogal ul. RufSgero Manna) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po 64 st., belo briško po SO st., opolo ix Visa po 72 st.. vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča ivan tonel mr Moške in deške obleke v velikej izberi. Velik izbor črnih oblek, površnikov, ulstrovin hlač. posebnost: bombažne delavske hlače, — — Jako ugodne cene. — = Ulica Arcata štev. 9 (vogal ulice Sapone). KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Xeprekoslji r e plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Velika zaloga pbištva, manMtnr in tapetari). Prosi se za obisk. — Obširno dovoljenje kredita. oooooooooooooooo ©glas. V n&vo otvorjenej kleti se nahajajo sledeča dalmat nska vina: črno jio .... :V2 nove. opolo „ .... belo „ .... 40 žganje v zaprtih botiljkah po 80 novč , fino dalmatinsko olje po 48 novč MAKALE & KULUŠIĆ Chiozzats ,,AllaM;plajiSslieiiicr ehiozzais ulica dele Pontebr. 6 Prve in jedir e želodčne kapljice sv. Antona Padovanskega. (Varstvena znamka). Zdravilna moć teh kapljic je neprt-- t-.^ kosljiva. Te kapljice vredijo redno >* V. \ prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, stoie, da zgine v kratkem času omotica in životna lenost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi storč, da človek raji j6. poTia steklenici 6O vin. Gostilna T. MAJCEN ul. Xicold Macchia veli i 34 Forni). Toči istrska in dalmatinska Tina. beli opolo, posebna tirolska Tina- ar Prve vrste pivo. Oorke in mrzle jedila. Sprejema naročbe na kosila in večerje. XB Za družino istrsko vino po 36 od 5 litrov naprej po 34. Zlatar DRAGOTIN TEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. BV* Cene zmerne. Prodajalo se v vseh glavnih lekarnah na sveta. — Za narooitve In poailjatve pa Jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. GORIŠKA LJDBSKa POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hiii. — M-- Hranilne Tloge pprejemajo se od vsi^a če tudi m član društva in sa obre*ta j*jo po 41/8°/o» ne se o ibijal rtntai davek. Posojila dajejo h« 88mo članom in h r*«"* nf\ menj ee p) 6 °/o jn na vknjižbe po 5^3°/o Uradujc vpaki dan od 9. do V2. ure d. poj. in od 2. tio 3. ure popo!. rszven nedelj in praznikov. Stanje hranilnih yIo£ leta 1902. Kron 1.479.000 Poštno-hran. račun str. 837.H5. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podrntnioa ▼ Oelovoa. Kupuje in prodaja mt, sMtavmih plana, prijoritrt, bUfaeij, sračk, daiaie, valut, botcvt P - Udaja h vsakemu Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 eajavm ln eekomptuje pmpiij« ia VBOTČnje sapal« kapcNM. —-- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečko proti kurzni - izgubi ■ Vinku.1 uje In dlvlnkuluj« voiadke tunitnlnako kavcijo. »I trn f»ii#ff mmmho V lx*r -»» mmrodilm. Podrnžnloa v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem raćnna ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d dne vsdiga. Promet • deki in nakaanioaml.