Vojne dajatve. (Izvleček lz zakona o dajatvah za vojno z dne 26. dec. 1912. 7» zakon je veljaven za oelo držaivo) Kar se U6e vojnih dajatev, je odloftilen o tem zakon o vojnih dajatvah za vojno z dne 26t decembra 1&12. Ta zakon določa. da se smejo ob mobilizaciji zahtevati za čas vojne nevarnosti ali, dokler traja nastala vojna, za oboroženo silo in za izvršitev obram*. bnih naredb, ki so potrebne za dobro vojskoVanje, v. tem zakouu določene dajatve za vojno, ako bi se potrebščine oborož«ne sile navadjaim potom, to je, tako kakor v miru, ne mogle nabaviti v pratvem 6asu ali pa le z nerazmerno večjimi gtroški. — Dajatve se smejo zahtevati le v toliko, kdlikor je neobhodno potrebno, in od vsakega v isti meri,, kolikor mu jih je mogoče izpolnjevati. Za te dajatve mora dobiti vsa^č primerno odškodnino, ako zakon izredno ne določa drugače, § 22. tega zakona pravi: Kdor hna stvari, kj morejo služiti v živež, n. pr. klavno živino, ta je dolžan, prepustiti te stvari vojakom. Vojaštvo more za*. htevati take stvart potom županstva, kaler^mu more naložiti dolžnost, da jiti da prlpeljati na določen kraj. —- Plemensko in raolzno živino stme zaiitevati vojaštvo za klanje le, 6e ni mogoče v primernem 5asudruga&» n€ dobiti. — Odškodnina Za hrano, stanovanje in žlvež se odlofii z ukazom na podlagi povprečndh tržnih cen v mescu oktobru, novembru in decembru pre]šnj&ga leta; te cene se pa morejo povišati za eno tretjino. Ako se dožene v 6asu dajatev za vojno, da so se tržne oene bistveno zvišale al| znižale, se dolodi od. škodnina na podlagi novih oen, v k.iter&m sluCaju se pa te cene ne smejo zvišati. § 23. Kdor ima klajo, je dolžan -vnojaštvu prepu« stiti potrebno klajo. Od obfiine se ne Sm'6 zahtevati, da klajo kosi, zbira in oddaja. Za voja§ko živino se smejo uporabdjati pašmiki. Za klajo se plafcuje v § 22. določena odškodnina. Za travo ali poljgke pridelke, s katerirai se je krrnila živina, dalje paŠniki (ne pa za obdelana polja) se plačuje odškodnina po izvedenšH cenitvi v vtišini navadne vnedlnosti pridelka ob ko^nji. Za pašnike ae plača v kraju naKadna pašnina. § 27. |)ra\i: Ce se mudi, mone.'o zahtevati voja* ški poveljniki ali vojaške oblasti vojne dajatve kar po političnih oblastih, v izrednifi sluftajih kar po obCini sami. Politične oblasti, oziroma občinc morajo skrbeti za izpo>lnjtevainje dolžnosti dajatev za vojno. V siB pa se morejo zelo potrebne dajatv« zahtevati naravnost od tistega, Id je jih dolžan izvjrSfti. § 28. Zahtevane dajaitve za vojno razdeli minl. ster za vojno brambo na dež&le, političn« deželne oblasti na okjraje, politične obraJTic oblasti pa na obMne. Dajatve za vojno je trdba naložiti, kopiikor je to mogoče brez nevarnosti za voja^ke koristi, ne da bd sfroški vsled delitv© pr«vieč narasli, na pnmerno v6r liko oz«mlje in jih porazjdelili kolikor le mogofte sorazmemo mofiem dežolc, politi^nih okrajev in obfiin, ne da bi se posameznikom, ki so dolžni opravljati vol« ne dajatve, oneniogočil z njlmi gospodarski obstoj. § 30. Politifine oblasti iji K)bčinska predstojniStva morejo dati izvesti dajattve za vojno, ld se jih Je kdo branil vršiti ali katerih bi kdo me opravil, tudi e ailo in sme o zahtevati v ta namen, 6e treba, tudi yojaško pomofc. Ako se aabtevom po dajatvaJi za vojno ne ugodi v pravem č.iisu ali pa ne v zadostni meri in pa, če bi bilo sioer sodelovpnje politi&rib oblastev al obftin nemogoee, smo vojaštvo sanio brez njih posredovanja zahtevati vojne dajatve. Kdor sc brani. ali u pira, ga more riotični p-iveljnik r,a svojo odgovornost k dajatvi prisiliti, blago pa vzeti, tucU 6e ni posestmka zraven. Ce je poveljniku mogo&e, naj prlvzame pri teh opravilib zaupnike. Glede odškodnine doloSa § 82.: Odškodnino z-1. dajatve, izvršene po tem zakonu, in škodo je, kolikor le niogo&e, placevati v gotovini. Ce bi to r.e bilo jntgoče takoj, raora oblast da]atev za vojne namene pismeno potrd/.ti. S tem •potrdilom more tisti, ki j-e izvršil vojno dajatev, dokaz^ti svoje pravice do plačila. ako ni dobil že preje odškddnino. Tako torej zakon, katerega določbe mora poznati vsak posameznik, kajti danes pa« ni kmeftfcega posestva v deželi., katero bi ne bilo že ve6 ali manj prizadeto po vojnih dajatvah. Glede potrdil omon]amo še, da raora polrdila zn gkodo dati poveljirk vojaškega krdela, in sicer se nai gleda, da so potrdila od njega podpisana ter s prista vljenim uradnim pečatom, iz katenoga se da krctelo jasno dognati, uveljavljena. Napodlagi tega zakona torej se sedaj v deželi Oobavlja živina s krmili ia žive-žem ?Ja vojaS,vo. Zakon pravi, da se more vojaška oblast posluževati teL zakonitih določil, ako vojna sila no »ore pnti do teh potrebšCin nav&dnim potoin proste prodaje, kakor je običajna v miriiTli časli. Vsi smo pač bre-z izjeme tega mn..enja, da Oanos mora dati branjlcem naše dompvinie vsakdo vse. kar je za našo oborožerfo silo potrebno. Dali srao svoje može in raladeniče na vojsko, da prelivajo svojo kri za oesar.a in domovino. Nikomur ne pride nn. misel, da bi fca oborožena sila, ki je ktri od naše krvi, ne dobila vsega, kar pottfebuje. Severia ]e pa upoStevati tudi to, da se naše narodno gospodarptvo prevef: ne izčrpa, kajti to bi pomenilo velilc polom ln nesrečo, katerc po^edice se v mnogih letih težkega dela ne bi dale popraviti. Zato zastavljajo v to poklioani naši ljudski zasttopnitoi vso svojo moč, da bi — brez gkode za potrebšfiine annadje — dosegli tak način TOjnih dobav, po katerem M se naSa dežela gospodarsko ne uničila, V to so tudi po zaJactau uprsaivi6eni, ker zakon praML, da se morajo vojn« daj-atvse poraadeliti, kolikor le mogofte, sorazmeaio močem posameanih obfan, in da se ne sine posamezaikom, ki so dolžni opravljati dajatve za vojno, or.emogoftiii ž njltni gospodarski obstoj. Na to zakonito določi.to se lahiio opirajo občinski predstojniki, ako uvidjjo, da zahteve presegajo mofi posameznikov.