Iz šole za šolo. Naloge v izobražbo prostih stavkov. (Sestavil Fr. Jamšek.) (Dalje.) V ponovilo. (Ustno.) 1. Katerega besednega plemena (govornega razpola) last je prilastek? — 2. Čegava lastina je tedaj prilastek ? — 3. V Jcaj nam služi prilastek ? — 4. Kako razširjamo ali isobražtijemo goli stavek? — 5. Katera bescdna plemena nam rabijo za prilastke? — 6. Naj naznani z desnico tisti, ki dobi prilastck iz naslednjih stavkov: Žanddrji so hudodelnikom strah. — (Na mestu: hudodelnikov strah, ali: strah hudodelnikov.) XXVII. Razširitc {isobražite) sledeče stavke sprimernim dopolnilom v tožilnilcu (4. sklonu) (na vprašanje: koga ali kaj?)! 1. Delo hvali —. Šiba novo — poje. Obleka ne stori — (moža). To je — (koliko?) vredno. Dete je — staro. Tisti hlod je — dolg. Kos sladkorja je — težak. Mizar izdeluje —, — in —. Ptica nese —. Lastovica lovf — in —. Jež lovi — in —. Mrak pokriva — (zemljo). Slišim —. Čas zaceli vse — (rane). Obljuba dela — (dolgove). Pastir pase —, — in —. Jastreb preganja —, tolovaj pa —. Lisica zalezuje — in —. Zidar zida —, — in —. Dimnikar ometa — in —. Voda goni —. Solnce ogreva —. Lovec strelja —, —, — in —. Mati pecejo —. Oče skupujejo —, —, — in —. Most veže —. Greh žali —. Bog plačuje — in kaznjuje —. Gasilec je skočil raz —. Verujem v —. Kupec je vzel žito za —. Mati so me poslali po —. Vojaki gredo za — (domovino) v — (boj). Vse za — in za —! Dopolnovanje. Delo hvali mojstra. Šiba novo mašo poje. — — — — Vse za dom in za cesarja. Opomnja. Ako iraa dopovedni glagol ali pridevnik več dopolnil, zvežete se zadnji dve dopolnili z veznikom in; pri vsnh drugih pa so postavi vejica mestu veznika. 2. Bog plačuje — in kaznjuje —. V cerkvi vidim —, —, — in —. Toplota raztezuje —, zima pa — krči. Posoda drži —. Gospodinja je vsejala —, — in —. Ženjice so požele —, — in —. Trgovec prodaja —, —, — in —. Sreča — prestroji. Srakoper nabada negodne —. Ribič lovi — in —. Posestnik cepi —. Solnce razsvetljuje —. Poljanec redi —, hribovec —, planinec pa —. Kmetovalci pridelujejo —, —, —, — in —. Krt išče — in —. Perica pere —, —, ¦— in —. Spoštuj — in —! Angeli imajo — in —. Bog — vidi, Bog — ve. Kristus bo sodil — in —. Jezdec je padel raz —. Dolžnik nii je dal mošta za —. Krojač mi je dal — na — (up). Vojaki gredo za — v —. Zakaj teče zajec čez —? Oče so nie poslali po —. Resnica v — bode. Ilepni olupki — (nas) spominjajo na —. Dopolnovanje. Bog plačuje dobre in kaznjuje hudobne. Zakaj teče zajec čez goro? — — — Repni olupki nas spominjajo na lakoto. XXVIII. Podčrtajte v dopolnovanji 29. naloge osebke dvakrat, dopovedke pa jcdenkrat! XXIX. Izobrazite sledeče stavke z ličnim dopolnilom v dajalnikn (3. sklonu) (na vprašanje: komu? ali čemu?)! 1. Bog je — milostljiv. Snaga je — draga. Umetnost je — koristna. Zahvaljujem se — in —. Lisica je — podobna. Nezmernost škoduje —. Lek pomaga —. Otrok je podoben —. Trdosrčnik bi dal — kamen za kruh. Celo misli so — znane. Vojak piše —. — ne pomagajo očala. — se vse pripeti, — pa jama. Podoba — dopada. Požagaj suhe veje —, — in —. — še beli kruh ni všeč. — ne zaupaj! Bog — odpusti; odpuščajmo tudi mi svojim —. Čast bodi — —, in —, in sveteinu —. Soluenica se k — obraca. Sinek gre — naproti. Plamen šviga k —. Zlato in srebro je nič proti zvestemu —. Dopolnovanje. Bog je nam milostljiv. Snaga je Bogu draga. Zlato in srebro je nič proti zvestemu prijatelju. 2. — se ne more ustreči. — so celo misli znane. Po malem — trava raste. Ne zaupaj —. Dobremu — ni treba kazala. Kaplja je — enaka. Brat je — podoben kakor krajcar —. Pridna gospodinja — tri vogle podpira. Noč je — (človeku) neprijazna. Tvoji — je ime Ciril. — (Bogu) posojuje, kdor — (revežem) deli. Lenuh — čas krade. Popotnik se bliža —, mi pa —. Mraz škoduje —. — se ne verjame. — (Lenuhu) so dnevi predolgi, — prekratki. Podarjenemu — ne gledaj na zobe. Zvijača je — (sili) kos. —jeden danes več velja, ko — jutri dva. Učenec brez knjig je podoben — brez kopitov. Blaže gre k —. Proti — (curku) se ne more plavati. Grem — naproti. Vojaki se pomikajo naprej vkljub — (dežju). — služiti ni mogoče. Dopolnovanje. Vsem se ne mora ustreči. Bogu so celo misli znane. Vojaki se pomikajo naprej vkljub nezgodam. Dvema gospodoma služiti ni mogoče. XXX. Mazširite sledeče stavke s primernim dopolnilom zlasti v rodilniku (2. sJclonu) (na vpraianjc: koga, čega uli čcsa ?)! 1. — je prihodnost. Mokri se ne boji —. Veselite se —. Otrok potrebuje —. Bogatinec naj se — usmili. Krojač se poslužuje —, kovač —, lovec —, slikar —, jezičnica pa —. Delavec je — vreden. Nobcna mati ne pozabi —. Bog se usmili —. Kmet potrebuje —, —, — in —. Učenec potrebujc —, —, in —. Znebili smo se —. Kmetija je — prosta. Varuj se zapeljivih — in ogibaj se — (jih) kakor strupene —. Mladeiuu človeku maujka —. — čaka strgan rokav. Čebela si išče —. Jela ni brez —. Kar si clovek naprti, to nosi do —. Iz — se dela različno orodje. Luna se od — sveti. Delali smo od belega — do trde —. Oče so me poslali po —, — in po —. Dopolnovanje. Mladine je prihodnost. Mokri se ne boji dežja. Delali smo od belega dne do trde noči. Oče so me poslali po potroleja, soli in po tobaka. 2. Brez — ni jela. Poprimite se —. V nesreei iščemo —. Še muha išče — (kruha). Hudodelnik se boji —. Priden kmet se nadeje —. Revež — strada. Lenuh se brani —. Jetičen ima se zdržati —, — in —. Konj se je najedel —, krava —, svinja —, kunec —, raca —, gosenica pa —. Po smrti pričakujemo —. Sodnik je vajen — (postav). Ni vredno —. Ogni se — (pijancu) iz — (pota). Oče se sramuje —. Sovražnik se je polastil —. Dolžnik se je tvegal —. Znebili smo se —. — odkrižati se ni lehko. Človek je iz — in —. Brez — ne moremo živeti. Vzpel se je od — (prostaka) do — (polkovnika). Izpraznil sem mošnjo do —. Dopolnovanje. Brez dela ni jela. Poprimite se dela. Izpraznil sem mošnjo do zadnjega beliča. XXXI. Podčrtajte v dopolnovanji 32. naloge vsa dopolnila se svojimi dopovednimi glagoli in pridevniki! XXXII. Razširite sledeče stavke s primernimi dopolnili v zaznamovanem sklonu tako, da bodo goli stavki pod, — stranski stavkovi ileni pa na riži! 1. Za 2. Franca I. bi bil za 4. kruha lehko 4. (njivo) kupil. Daj 2. 4. . Sosed je posodil 3. 4. . Štacunar je prodal 3. 4. . Dobrotnik podeli 3. 4. . Kmetovalci prodajejo 3. 4., 4., 4., 4. in 4. . Ovca daje 3. 4., 4., 4., 4. in 4. . Hči piše 3. 4. . Očetov blagoslov zida 3. 4., ali materina kletev 4. podira. Ne odreci 3. 2.! Ta človek je 2. sumnjiv. Oni vodnik je 2. vajen; on pozna 4. . Dopolnovanje. Za cesarja Franca I. za hleb kruha lehko njivo beraču škorne. bi bil kupil. Daj našim konja i. t. d. Šosed je posodil 2. Leta 1273. izvolili so 3. (si) nemški volilni knezi 4. za 4. . L. 1453. vzeli so Turki 3. 4. . L. 1683. pomagal je kralj Sobieski 3. 4. premagati. Pruski kralj premagal je 1866. 1. 4., 1870. 1. pa 4. . L. 1878. zasedli so Avstrijani 4. in 4. . Pokliči 4. na 4. (pomoč). Umetnost na harpo odprla je 3. kraljeva 4.. Pij in jej za 4. (potrebo). Iz lanenega 2. stiskajo 4. . Ezav je prodal 3. 4. . Dopolnovanje. Leta 1273. si nemški Rudolfa Habsburškega za kralja. izvolili so volilni knezi Jakopu prvorojenstvo i. t. d. Ezav je prodal (Dalje pi-ih.)