-^.    173   «—
Muren.
Muren, muren - (ri-čri-čri—              in hraljiiek sam za njo
tam pred luknjo sam čepi,               ti zatahnil bo pero,
skriva nam se za mejo,                    aj, pero to lepo, belo
ker je črn in grd tako.                     bo za trahom se blestelo.
Lep boš kot cesarjevii,
Kaj te, muren, nas je sram?            kot deve1ih baJ/, kraljic,
O, le pridi, nmren, h nam!             polje bo se u čudilOt
Lepo bomo te umili,                        kof kraijiča te iastilo.
srajiko nouo ti sešili,                       Ko b0 solnce „ jutm osM/O;
suknjico, vso pisano,                        pa te m{ ne bo spotnaio:
z rožami porisano.                           gle^ kako z mba strmi:
Veselicek, nai čreuljar,                     »Muren, muren - haj si //?"
(tva ti šolniiha da u dar;
pentljo rdeco u nje prišije,               Muren, muren—čri-Ari-čri—
da pod solncem take ni Je.              » luhnjico ves plah zbeži;
Čepico ti belo mi                            do noči se skriva tam,
lutri hupimo sami,                           o, ker ne verjame nam!
Jos. Vandot