Poslednfe vostl Zadnje novice v češkoslovaško-nemškem sporu zaradi sudetskih Nemcev Kratka vsetoina Hitlerjeve spomenice Ze apredaj omenjamo Hitlerjevo spomenico češkoslovaški, v kateri so naslovljene na vlado v Pragi zadnje zahteve nemškega kanclerja glede odstopa sudetsko-nemškega ozemlja NemčAji «Jo 1. oktobra. V tej spomenici zahteva Hitler: umik vsega češkega vojaštva iz krajev, kateri bo označeni na spomenici prUoženi karti. Izpraznjene kraje niorajo Cehi izročiti v dosedanjem stanju. češka vlada mora odpustiti vse sutfetske Nemce, ki služijo v vojski ali policiji, in eicer brez ozira na to, v katerem delu države služijo. Praška vlada mora izpustiti na svobodo vse zaradi političnih prestopkov zaprte sudetske JCemce. Zadnje točke spomenice pa ae nanašajo fca plebtecit in organizacijo, katerega naj nadziira mednarodna komisija, in te omenjamo spredaj. Vlada t Pragi odklonila spomenico HiUerjeva spomenica je bila izn>6ena praški vladi s posredovanjem Anglije. češkoelovaška vlada je Hitlerjeve predloge proučila in je dne 26. septembra izročila Londonu odgovor, v kateirem pravi, da to, kar zahteva Hitler, dejansko jii rešitev sudetsko-nemškega vpraSanja, ampak Kahteva, da zasede Nemčija z vojsko vse vojaško pomembne točke na češkoslovaški meji. To odJdonilno stališče praške vlade omiljuje angleško Casopisje s tem, da je Hitlerjeva spomenica diktat (narekovanje) ne samo CeškoslovaSki, ampak Franciji in Angliji in ne kaže dobre volje za pogajanja. Ukrepi CeškoslovaSke Da se zajezi sovražna propaganda po radiu, so odredile praške oblasti, da morajo po nekajterih pokrajinah takoj oddati radijske sprejemnike. Odlok je tal takoj izvršen. V nadomestilo bodo organiziraJi javne oddaje ter bodo nadomestili zvočnike po javnih prostorih. Za primer letalskih napadov so bili po nekaterih pokrajinah izvršeni poskusi zatemnitve. Ti poskusi se vršijo največ v Pragi. Angleška poročila iz Prage trdijo, da je na češkoslovaških mejah približno ©n milijon vojakov. Vsak je moral vzeti s seboj za dva dni hrane, zimsko perilo in jedilno orodje. Vsi so moderno oboroženi. Obrambni ukrepi AngUje in Frandje Angleško vojno brodovje se zbira z vso naglico na Sredozemskem, Atlantskem in Severnem morju ter v Indijskem oceanu. Vse angleške vojne ladje so pozvane, da se nemudoma zberejo na določenih mestih. Angleži imajo pripravljenlh 35 milijcmov mask proti strupenim plinom. — V Londonu so odprli 26. septembra poseben urad za rekrutiranje prostovoijcev za suhozemsko armado. Za varstvo velikih angleSkih mest so storjeni vsi ukrepi, da bo mogota izselitev civilnega prebivalstva in žs gradijo z najveCjo naglico zavetišča proti letalskiin napadom. Francoski notranji minister Sarraut je podal časnikarjem izjavo o pripravah Francije za pri-    ,  mer obranibe. Ukrenjeno je vse, da se lahko izseli iz Pariza na sto tisočie ljudi in izdelan je načrt za nagli prevoz po železnicah in z drugimi prometnimi sredstvi. Tudi v podeželju je ukrenjeno vse potrebno. Vsi prefekti so prejeli nalog, naj pripravijo vse, da bodo na deželi sprejemaii begunce. Za primer letalskega napada je v Parizu postavljenih več sto siren za alarmiranje prebivalstva. Odbor za obrambo mesta je pripravil 43 tisoč zavetišč. Gasilci so bili ojačeni za 6500 mož in lahko v primeru napada na Paria gasijo tisoč požarov naenkrat. V pripravljenosti so tudi posebne čete za razkužitev strupenih plinov in za prezračenje. Stališče Mussolinija in Italije Italijanski ministrski predsednik Mussolini je govoril 26. septembra na velikem fašističnem zborovanju v Veroni. Med drugim je rekel, da je še samo nekaj dni časa, da se sudetsko-nemško vprašanje uravna mfrno. če se ne bo našel mož, kateri bi mogel preprečiti spopad, bo v prvem trenutku ta spor in spopad krajevnega značaja. Mussolini še verjame, da Evropa ne bo hotela vojne, ki bi uničila njo samo. Evropa ima šc mnogo večje potrebe, kakor pa, da bi povečala število grobrdc na mejah svojih držav. šele v tretjem rsLZVoju bo dobil spor tak značaj, da. bodo tudi Italijani prisiljeni, da posežejo vanj in tedaj ne bodo niti za hip oklevali. Mussolini je naglasil, da se more dovršiti razvoj dogodkov do posega Italije z izredno naglico. — Iz Rima so objavili, da je sklican za 1. oktober veliki fažistKni svet, na dan, ko pateče rok za odgovor češkoslovaške na Hitlerjevo spomenico. Ob tej priliki bo zavzel veliki fašistMSni svet svoje končno stališče. V »krajno napetost je posegd cdo predsednik Zdrnženih držav Severne Amerike Predsednik Združenih drzav Severne Amerike Roosevelt je naslovil na dr. Beneša in Hitlerja brzojavkl, v katerth ju prosi, naj ne prekineta pogajanj, ki bi mogla miroljubno urediti vsa vprašanja. Dokler trajajo pogajanja, živi upanje, da bosta razum in duh pravičnoeti mogla zmagati in da bo moči preprečiti novo prelivanje krvi. Kadar se pogajanja prekinejo, je izkljuičen vsak razlog razuma in odloča samo še sila. Sila pa ne rodi nobenega ugodnega rezultata za bodočnost, ne v blagor človeštva. Roosevelt pravi, naj sklenejo mir pred vojno, ne šele po vojni. Kaj je rekel Hitler 26. septembra zvežerT V športni palači je imel Hitler 26. septembara ob osmih zvečer govor na zborovanju, katerega so se udeležili številni begunci iz Sudetov. V težko pričakovanem govoru je med drugim napadal predsednika CeškoslovaSke dr. Beneša. Da hi se prikupil Franciji, je povedal, da ne mara Nemcev iz Alzacije-Lorene (ki je francoska pokrajina), ker da so ti ljudje že siti vojne, zato jih hoče pustiti, da žive v miru. Na angleškega ministrskega predsednika Charnberlaiina in na predsednika ameriških ZdruženUi držav je naslovil zahvalo za trud okrog mira. Poljake je skušal pridobiti z zahvalo, da imajo pametnega moža na vodstvu, s katerim se je lahko sporazumel. Da bi se mu v težkem trenutku Mussoliini ne izneveril, ga je opomnil na. njegove besede po ¦končani zasedbi Abesinije, ko je rekel, da »tega (namreč, da je bila Nemčija na strani Italije) ne bo Nemčiji nikdar pozabil«. Počastil je tudi Mussolinija z »mojim velikim prijateljem<. če bi pa bU Se kdo proti njemu, j« Hitler povedal, da so to njegove zadnje skominc po pzemlju v Evropi in da ne bo prav ničesar več zahteval. Da je pa navdušil avoje ljudi, jc povedal, da je bil frontni vojak in da se nič ne boji, ker je za Razgoforl z našlmi naroftilhi Vprašanja in odgovori Prodajalka 6e ni zbrisala hipotek raz bremenprosto prodanega zemljišča. K. F. v Š. Leta 1935 ste kupili od veleposestnice, čije posestvo je obremenjeno z veC hipotekami, gozdno parcelo, pri čemer bi morali plačati kupnino do 15. januarja 1936, prodajalka pa bi morala oskrbeti zbris hipotek raz prodane parčele do 25. marca 1936. Slednjega prodajalka še ni storila, niti niste Vi — razen nadevka — plačali kupnine. Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Upnilri, kojih terjatve so zavarovane s hipotekami na sedaj Vaši gozdni parceli, smejo z izvršbo seči na Vašo parcelo, ako je biia izvršljivost njih terjatve zaznamovana, preden je bila lastnina parcele prepisana na Vas. Ako pa izvršljdvost še ni bila zaznamovana, smejo zoper Vas vložiti tako zvano hipotekarno tožbo (da ste dolžni plačati celo njihovo zavarovano terjatev ogibom izvršbe v Vašo obremenjeno parcelo) in po pravomočnosti sodbe voditi izvršbo v VaSo obremenjeno parcelo v izterjavo cele zavarovane terjatve. — Iz prvega odgovora vidite, da trditev odvetnika ni todna. — Zakonite petodstotne oHrfsti tečejo od dneva, ko bi moraJi po dogovoru plačati kupnino, čeprav Vas prodajalka ne terjn na plačilo alednje. Pač pa astarajo ob»-Astne terjatve, v kolikor so starc^še od treh let. -— Po našem mnenju bi b'!o bolje s plačilom kupnine (zlasti ako ga prodajalka ne terja) poCakati, dokler ne oskrbi zbrisa hipotek. — Sodni polog kupnine ni na mestu, ker niso podaoni za to potrebni pogoji. — Morda Vam vknjiženi upniki dajo davoljenja za bremenprosti odpis, odnosno zbris njih zastavnih pravic raz Vašjs parcele. Ako ne, boste pač morali prodajalko .tožiti na izpolnitev prevzete obveze in po dobljeni pravdi eventualno voditi izvršbo, ki pa je' precej komplicirana, odnosno njen iispeh dvomljiv. So<3;šče bo namreč naročilo prodajalki, da založi zneske. potrebne za plačilo vknjiženih terjatev; seve, ako, odnosno dokler prodajaika pla6ila ne bo zmogla, ne boste mogli doeeči zbrisa. Stroške zbrisa hipotek trpi prodajalka, čeprav to ni bilo izrecno v pogodbi določeno; važno je, da se ni dogovorilo nasprotno. Pravica do npokojitve po pravilih bratovske skladnice. Maks P. Po omenjenih pravilih imajo pravico do pokojnine preddelavci, kopači in strelni mojstri z najmani 55 leti starosti, drugi delavci rudniških podjetij pa z najmanj 60 leti starosti, a le, ako so dovršili 35 let vštevnega polnopravnega članstva pri bratovski skladnicu — V primeru onemoglosti imajo polnopravni Clani pravico do pckojnine tudi brez prej naštetih pogojev Za onemoglega se šteie Clan, ki si ne morc zaradi starosti, bolezni ali drugih hib zaslužif z delom po svojih Tviočoh In sposobnostlh giede na izobrazbo in svoje doFe^an.ie zvanie niti eno tretjino tesra, kar zaslužijo teiesno In duševno zdrave osebe iste Vrste iri podobne izobrazbe v Istem kraiu s rx>dobnim deloiti. — Gornie pravice članstva se ohraniio osebam, ki go bile zavarovane najmanj tri leta, a je članstvo prenehalo zaradi redukcije dela, do enega leta m redukciji, aiko so bile zavarovane najmanj šest mesecev, pa do šest mesecev po redukciji. Po preteku koledarskega leta, v katerem je potekel omenjeni rok, mora plačati taka oaeba letno pristojbiino 20 din za ohranitev svojih priCakovanih pravic. Če jo bivši član v težkem materialnem stanju, mu sme glavni upravni odbor na njegovo prošnjo plačevanje odgoditi. Tako more ohraniti član svoja pravice s plačevanjem pristojbinc, a le za tretjino časa svojega vštevnega članstva, ki ga želi ohraniti; v posebno opravičenlh primerih. sme glavni upravni odbor tudi reduciranlm delavcem podaljSati rok na polovico tega časa. — Vzllc eventualnemu podaljšanju bo potem takem Vad svak v kratkem zgubil gornje pravice. — Delodajalca se žal ne more prisiliti, da bi svoječaamo odnuščenega delavca zopet sprejel na delo. Izguba dela parcele pri merjenjn po privatncm geometru. E. M. in N. O priliki merjenja po privatnem geometru ste Vi z možem izgubili del »vo-1 je parcele. S tem razmejičenjem »e niste strinjaliy radi bi dosegli ponovno meriteiv po državnem greometru, a je občina in okrajno načelstvo ne dovolita. — Pri kaki priliki je privatni geonnetor ugotavljal meje? Kdo ga je najel in zakaj? Ali ste morda že vnaprej podpisali izjavo, da boeto priznali meje, kakor Jih bo on izmerU? Ali je šlo za sodno razmejičenje? -— Ako ste ae z mejašem dogovorili, naj meio določi privatni geometer in ako ste podpisali izjavo, da boste mejo priznali (tak podpis navadno geometri že vnaprej zahtevajo), Vam naknadni odrek priznanja nič ne pomaga in meja žal velja. Ako je mož pod sikrbstvom, bi moral izjavo dati, odnosno podpisati ali vsaj naknadno odobriti njegov skrbnik ali pomočnik, ker bi sicer ne bila obvezna. — Ako omenjena izjava ni bila dana, odnosno podpisana, rn ni šlo za sodno razmejičenje, lahko vsak čas predlagate, naj sodišče uredi meje, ako so rea spome. Ako vrednost spornega mejnega prostora ne presega 500 din, bo sodižče dokončno določilo meje. Pri tem bo preskusilo, kdo iina močnejšo pravico do spornega prostora; če moCnejša pravica ne bo dckazana, bo določilo meje po zadnji mirni posesli, Ce tudii te poseeti ne bo možno ugotoviti, bo sporni mejni prostor razdelilo po pravični oceni. — Ako znaša prometna vrednost apornega prostora nad 500 din, lahko uveljavljate svojo močnejšo pravico s pravdo, in sicer najkasneje v treh mesecih od dne pravomočnosti odlofibe, izdane v nespornem postopku o ureditvi meja. Dokazati bl morali, da ste že 30 let izključno VI hasnovali meini prostx>r javno, brez sUe in prošnje, ali pa, <1a ste z veljavnim naslovom pridobili posestvo z mejnim prostorom vred in da ste ga sami v teh meiah basnovali, odnosno, da ga meiaš še ni hasnoval 30 let. — Za ureditev mej zasebnih posestev ni treba dovolienia občine in tudi ne okrajnega načelstva. — Predlog za uredltev meje, odnosno tožbo mora vložiti skrbnik, odnosno pomočnik preklicane^a lastnika. Podpora za nopravilo napajališča. E. N. Pred leti je VaS mož z javno podporo napravil ob banovinski cesti, kj.er dalefi okoli ni dobre pitno vode, vodno koHto za napajaliSCc. SedaJ je sled- nje potrebno popravila in vprašate, ali ni dolžnost banwine, da prevzame napajališče v oskrbo ali pa nakaže vsaj podporo. — Ta dolžnost žal ne Obstoji. V kolikor nam je znano. tudi ni nikakega zadevnega kredita v banovinskem proračunu. Lahko poskusite s prcšnjo, morda ga kje najdejo. jVaknadna zahtcva plafila za opravljena dela. M. in N. V. Na posestvu polsestre sta dvo leti delali, ko je bila polsestra bolna, In sta ss bolj mučili, nego v vajini prejšnji službi, kjer sta dobivaii poleg hrane 200 din mesečno. Vprašate, ali smeta kaj zahtcvati za svoje delo. — Ako se niste z lastnico pcsestva dogovorili, da bosta delali brezplačno, tedaj imata pravico zahtevati za svoje delo primerno plačilo, to se pravi toliko, kolikor v Vašeni kiaju povprečno plačujejo za enako delo. Seve se ima pri tem vpoštevati, da ste deia-li pri lastni hrani. Vknjiženi upniki tie davolfjo odprodaje dela posestva," »sti. Radi bi od posestva odprodali n*?ko njivo, za katero imate dobrega kupca, pa Vam vknjižena upnica in prevžitkarica ne dovoli bremennroslega cdpisa, čeprav je na O3talem posestvu ciovolj zavarovana. — Brez dovoljnnja knjižnih upravičencev se sme odpisati bremenprosto le lok del, čigai' površina ne presega stotega dela povrsine nedeljenega de!a fcemijiškoknjižnega telesa (vlcžka) in ni vreden več kot tiaoč dinarjev. Za odpis večje parcele pa potrebujete na vsaU način navedeno dovoljenje; izsiliti ga na morete. Morda ga boste dosegii na ta način, da izplačatc vknjiženim nezadovoljnežem vsaj del dobljene kupr.ine. Mejaš zora! travnik za ujivo in prcpove;lu.je etoteilanj« vožnje. L. V. že 32 let ste nemoteno voziii po sosednem travntku. Pred leti je ta travnik kupil nov lastnik, ki ga je spremenH v njivo, Vam pnepoveduje nadaijnje vožnje ter Vas je tožil na odiskodnino zaradi opravljenih voženj. — Ako ste res 32 let vozili broz prošnje i.n siie ter javno j» 9osediwm travniku, ste si pripascjtvovali 2adevs» služRostrD pravico in' niste dc'žni plačati nikake cdškodnine. Vendar tc pravice ne bi mogli uveljaviti zoper sedanjega Jastnika, ako ni bila vpisana v zemljiško knjigo Jn je on travnik pridobil v dobri veri, da ni obremenjen z navedeno služnostno pravico. Proti dobri veri bi govorilo, ako so bili na travniku vidni sledovi kakih voženj; kupec je dolžan si kupljeno parceto ogledati. Sos«d nadel vozlti gnojnico preko travnika. Naročnik. Vaš sosed ima izvoz iz svojega travnika čee Vaš travnik. Pred leti si jc napravil vsorno gnojiščc in sedaj večkrat vozi gnojnico čez Vaš travnik ter dela škodo na travi. Vaših proSenj naj vozi spomladi ali jeseni, noče uvaževati, češ, da stne voziti kadar se mu poljubi. — Ali si je sosod pi-idobil pravico voziti čez Vaš travnik Ł pogodbo al jo je pripcsestvoval ? Ako ima pogodbeno pravico, prečitajte vsebino pogodbe, ali toaj piže o tem, kakšne vožnje sme sosed opravIjati, odnosno ob katerem času. Vožnje izven izgovorjene mere ali časa mu iahko prepoveste. Ako pa je sosed služnostno pravioo vožnje priposestvoval, jo sme izvrševati le v tistem obsegu kakor jo je že 30 let; vsako razširjenje služnosti mu lahko prepoveste, po potrebi s tožbo. Seve lahko zahtevate odškodnino, ako jo trpite zaradi neopravičenih voženj. Pravice nezakonske matcre iu nczakonskega očeta. S. M. v K. Vaša sorodnica jc v Zagrebu zanosila z orožnikom, ki ji je sprva obljubljal zakon, potem pa jo pustil na cedilu m se dal premestiti v Srbijo. — V Srbiji je res tožba na priznanje nezakonskega očetovstva nedopustna. Seve, čim bi se nezakonski o6e vrnil iz Srbije, ga lahko takoj tožite. — Prosite okrajno scdišče, v čigar okolišu biva nezakonski otro-k. naj da potom priotojnega sodišča v Srbiii zaslišati crožnika, ali nezakonsko očetovstvo prizna. Potem bi se mu lahko nalcžilo plačilo primerne preživnine za o-troka. — Terjatev matere na plačilo stroškov pcroda in njenega vzdrževanja za šest tednov po por&clu zastara žal že s pretekom treh let po porodu. Terjatev tretjih oseb (tudi matere) zoper nezakonsksga očeta na povraCUo stroškov, ki so jih imele z oskrbo njeg6vega nezakonskega otroka, pt. zastarajo šele v 30 letih. — Ako mati ne ve za sedanje bivališče orožnika, naj prcsi varstveno scctišfte, da zanj poizve pri glavnem poveljstvu orožništva. Šolska služiteljica in privatna dela la šolskega npravitelja. R. R. Srbija. S kom je sklenila Vaša žena službeno pcgodbo? Ako se kaka pogodba zasefcnopravne naravo sploh ni skleniia, odnesno ako ni bi!a sklenjena s šolskim upraviteljem tn r.i bilo v njej določeno, da mora izvrševati dela tudi za privatno gospodinjstvo šolskega upravitelja, tedaj Vaši ženi slednjih del ni treba opravIjati brez poaebnega plačila. Ako bi upravitelj grozil z odpovedjo službe, naj mu cdgovori, da bo sporočila višji šolski oblasti, zakaj, o-dnoano s čim ji grczi. — Ako je žena nastavljena od šolske ofelaeti, odnosno imenovena kot služiteljica-dTievničarlta, je pavsem jasao, da ji ni treba opravljati del za zasebno gospodinjstvo upravitelja, lnarveč !e za šolo. Mcrda toste pri banski upmvi dcsegli, da bo daia potrebni pouk g. upravitelju. Posestnica nočc primerno plačati bivšega gospoilarja. A. S. pd. A. Pri neki posestnici ste tri mesece opravljali gospodarska dela. Sprva Vam je obljubila zakon. potem pa plačilo. Sedaj Vam ponuja le 10 din dnevnp, čeprav je znašala v tistem času moška dnina 15—20 din. — če mezda ni bila clogovorjena z doJočenim zneskom, smete toliko zahtevati, kolikor je znašaia povprečna mezda za enakovrstne ushižbence v tistem okraju. Ali ste upoštevaii eventualno prehrano in stanovanje? Stanovanje bi bilo oceniti z 2 din dnevno. »Boga je hote!, da bi mu zarubili.« Upnik je dal zarubiti svojemu dolžniku dve sveti podobi ter hotel, da bi se mu zarubilo tudi podobo Križanega, ki je visela v kotu. — To je sicer rea zolo slab dokaz ljubezni do bližnjega, a po zakonu tudi take podobe niso izvzete od izvršbe. Imen ne kaže da bi objavljali. njim — ves nemški narod. Je pa sedaj satno na gospodu Benešu, ali ho6e vojno ali mir. Upa, da bo izpolnil, kar je že obljub&l, če pa tega do 1. oktobra ne bo storil, pride 75 milijoinov Nemcev nad 7 milijonov čehov. »Sedaj naj gospod Beneš izbira!« so bile zadnje Hitlerjeve besede. Zadnji ukrepi Anglije in Francije 26. septembra Francoski ministrski predsednik in zunanji rninister sta se vrnila po posvetovanjih z angleško vlado z letalom iz Londona. Na londonski konferenci so sklenili, da preprečijo, da bi Hitler zasedel češkoslovaško področje in izzval vojno. Ce bi pa le prislo do izbruha sovražnosti, bosta razporedili Anglija ter Francija letalsko moštvo na bojne firte. V London je bil poklican iz Pariza načelnik glavnega francoskega generalnega štaba general Gamelin. Predsednik angleške vlade Chamberlain je poslal z letalom v Berlin svojega najožjega sodelavca Wilsona s pismom, katero vsebuje skupni odgovor angleške in francoske vlade na Hitlerjevo spomenico. To pismo je bido oddano 26. septembra ob petlh popoldne v roke kanclerju Hitlerju. Chamberlaiin se je zahvalil Rooseveltu za posredovalno brzojavko in ga je zagotovil, da je storila angleška vlada vse, da bi zagotovila mirno rešitev sedanjih težav. Po Hitlerjevem govoru se je sestal v Londonu Ožji odbor štirih ministrov pod Chamberlalinovim predsedstvom, nato pa se je sestal angleški tajni svet pod predsedstvom angleškega kralja. Kaj ee je na teh posvetovanjih sklenilo, še ni znano. Domače novice 73 letni stardek umorjen in izropan. Peter KoroS, po domače Libnik, 73 letni posestnrik, se je podal zadnjo nedeljo zjutraj v cerkev v Mežico, Od koder se je vračal krog osmih. Prekoračil je most preko Mežice pri Torčevi žagi in se je podal v strmi Volinjakov hrib. Kakih 200 metrov nad žago, kjer pelie steza v gozd, je skočil nanj titz grmovja prežeči moški in je pobil ndč hudega slutečega Koroša s palico na tla. Tolovaj je do pezavesti pobitemu papolnoma razbil glavo s kamnom. Nato je preiskal starčeve žepe, je zavlekel truplo v gozd, kjer ga je skril v grmovje, in zginil. Edina priča strašnemu dejanju je bil devetletni pastir, kateri je pasel krave pod mestom napada. Videl je mlajšega neznanca, kako je kleče na tleh ležečega obdeloval s kamnom. Kakor hitro je napadalec zginil, si je fantek ogledal, kaj da je razbijal tujec, in je našel umirajočega starca. Hitro je poklical ljudi, ki pa niso moigli več pomagati, ker je bil stari KoroS že mrtev. Kmalu za tem se je pojavila na kraju zločina orožniška patrulja, za to pa sodna komiSija. V mrtvašnico v Mežico prenešeno truplo je bilo sodno razteleseno. Po prvlh poizvedbah je veljai stari Koroš za premožnega in je imel stalno pri sebi večje denarne vsote. V Mežici je prodal par volov in je prejel zanje naplačilo 1300 din. Koliko je oropal morilec staremu, je še deloma zagonetka. Orožniki iz Mežice in Prevalj so se podali takoj z vao vnemo na delo in so iprijeli Silvestra Kranjca iz žerjavov pri črni. NaSli so pri njem 2000 din, o katerih aretirani ni mogel povedati, od kod jih ima. Kranjc je po krajšem oklevanju priznal umor. Nočni požar v Murski Soboti. Dne 24. septembra krog pobioči je uničil ogenj dvorižčno poelopje avtoizvoščeka Rajha sredi Murske Sobote. Gaailci so preprečili razmah nesreče. Surov napad na 72 letnega stardka. V razglednein stolpu na Poharju stanuje že 12 let 72 letnj Matevž Dorniik. Planinci so našli starčka zadnjo nedeljo zjuitraj hudo poškodoivanega in so ga spravili v mariborsko bolnišnioo, kjer so ugotovili, da ima poškodovana rebra na desni stxani to je zaradi udarca oglušel. PocUegel poškodbi. Karel Zupandič, 30 letni pcsestnikov sin iz Ojstriške vasi pri Sv. Juriju ob Taboru, je treščil pred dnevi s kolesoni ab drugega kolesarja in si prebil lobanjo. Prepeljali so ga v celjsko bolniSnico, kjer je podlegel poškodbi zadnjo nedeljo. Beg od doma. 30 letna duSevno bolna Ivanka Majerjeva je 19. septembra pobegnila od doma. Je srednje velikosti, precej mofina, oblečena v beilo bluzo (lilačrtasto) in modro krilo. Komnr je kaj znanega, se prosi za obvestilo na Franca Majer, Pobrežje pri Mariboru, Nasiipna 9. Po vrnitvi iz umobobuoe zopet ponorel. K svojemu 52 letnemu oieUi Francu Hajdniku iz Sv. Jemeja pri Ločah se je vrnil sin, kateri je bil nekaj časa v umobolnici v Novem Celju. Ob vrnitvi je sin zopet ponorel. Prišlo je celo do spopada med blaznim sinom in očetom. Oče je dobil tako hude notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati v mariborako bolnišnico. Sre&i v nesrefi. Jožef Horvat, gostilničar iz Gorišnice pri Ptuju, ai je kupil nov avto, s katerim j« napravil poskusno vožnjo v Ptuj. Na ormoški cesti j€ hotel prehiteti motociklista Fr. žnidariča, ki je spremenil v tem hipu smer vožnje. Avto je zadel z blatnikom v motorno kolo in ga vlekel z vozačem vrem kakih 20 metrov po cesti: Vai očividci nesreče ao bili uverjeni, da gre za hudo ali celo *mrtno nesrečo. Motociklist pa je priiezel izpod aVtomobila na srečo samo nekoliko opraakan tear J>replašen. Motor je razbit. Vlomllec okradel gospodinjo In dekk). V Kicarju pri Ptuju je vdH neznanec v pritlično hišo posestnice Uršule Lacko. Odnesel je goapodinj.i in služkinji obJeke in obutve za 2000 din. Trikrat zaboden. Vinka Herodeža, 28 letnega mesarskega pomočnika iz št. Pavla pri Preboldu, je zabodel zadnjo nedeljo pred njegovim domom sosedov hlapec dvakrat v levo roko in enkrat v levo stran hrbta. Poškodovanega so odpremili v celjsko bolnfSnico. Vlomi v Skocjanu pri Mokronogu. Pri belem dnevu je bilo vlomljeno 21. septembra pri užitkarlci Tereziji Rabzelj iz Zloganja in odnešena vsa obleka, posteljnina, par boljših čevljev, 160 din in še>, več raznega drugega blaga. Vse to je zanesel vlomilec na bližnjl kozolec in zakopal v seno, a naslednjo noč odnesel dalje, kakor so kazali sledovi. Takisto je bilo v isti vasi pri Tramtetu tudi pri belem dnevu vlomljeno v atanovanje in ukradena vsa boljša obleka, moška in ženska, nekaj čevljev in še vež raznega drugega blaga v vrednosti skdraj do dva tisoč dinarjev. Naša društva Rače. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 2. oktobra ob treh popoldne in ob sedmih zvečer krasno igro »Crna žena«, na šolskem odru v RaCah. Pridite! CreSnjevec. Otvoritev SlomSekovega doma dne 18. septembra. Sonce, ki septenibra najlepše sije (Cajnkar) je vabilo na sončni črešnjevski grič h koncertu, ki so ga priredili skupno najboljši pevci in pevke iz Slov. Bistrice, Laporja in Crešnjevca. Koliko truda, koliko potov so imeli ti zbori k vajam doma in k skupnemu nastopu. Da omenimo samo trozborne pesmi >Juh6, pojdemo v škufce«, >Telovadska«, »Zgubljen cvet«, »Nazaj v planinski raj«: o veličast naših pesmi! Hvala vam vsem! Govamik g. Kotnik iz Maribara j« raz'vfijal misli, ki bi naj dale mladini nove pobude, pripomogle h krepkt raati na kulturnem polju. V lastnem domu se društveno delo uspešno raavija. Hvala nru! Vtisi njegovih besed ae ne morejo zbrisati iz spomina, Hvala udeležencem iz vseh krajev. Polne dvorane so najjačji doikument o potrebi Slomšekovih domov. Le v lastnem domu se krepi zdrav čut za kulturni1 utrip človeškega arca. In v tem oziru delajmo skupno v stovenjebistriškem okraju! Dopisi Cadram-Oplotnica. V nedeljo, dne 25. septembra, je bila pri nas velika cerkvena slovesnost, katere se je udeležilo več tisoč vemikov. Pravijo, da tottko ljudi še ne pomnijo niti starejši. Ta dan je bil določen za. blagoslovitev novega bronastega zvona za tukajšnjo župnijsko cerkev. Pred sv. mašo je blagoslovll novi zvon g. arhidiakon Fran Tovornik iz Konjic ob asistenci gg. nadžupnika Julija Vajda iz Rog-aške Slatine in domačega župnika duh. svetnika Franca Hohnjeca, ki je imel nato pomenljiv in krasen cerkveni govor ter slovesno sv. mašo z ljudskim petjem. Znana velika cerkev je bila natlačeno polna, še več ljudstva pa j« moralo zaradi gneie oatati zunaj cerkve. Po sv. maši so med igranjem godbe dvignili veliki zvon v zvanik. Slovesnost j« povzdignilo tudi lepo vreme. Zvon tehta 2441 kg ter je iz iste tovarne, kakor za mariborsko frančiškansko cerkev, namreč inž. Buhla iz Maribora.