že olupljeno oblovino iglavcev. Le okoli 15.000 m3 je lahko sama mehanično olu- pi la s preprosto montiranim lupilnim strojem ,.Cambio 35«, z ročnim parnikom. Zaradi večjega priliva neobeljene oblovine je leta 1975 zgradila mehanizirana skladišče za lupljenje drobne oblovine iglavcev s kapa- citeto 60.000 m3, v kosih od 1,8-8 m. (Napra- vo je zgradila strojna tovarna Springer, ki je pri nas zgradila CMS v Bohinjski Bistrici.) Ob poprečnem srednjem premeru oblovine 11,5 cm, pomeni to 5,6 milijona dolžinskih metrov, kar je približno 4-krat več kot na naših CMS, na katerih količina 60.000 m3 lesa ob srednjem premeru 24 cm pomeni le okoli 1,4 milijona dolžinskih metrov. Mehanično skladišče je podobno drugim takim skladiščem. Lupilni stroj je ,,cambio 45«, ki obvlada debeline 6-45 cm. Merjenje je elektronsko po načelu navzkrižne izmere srednjega premera oblovine (kot je pri nas v Bohinjski Bistrici). Registrirajo vsak dovoz ·ali kamionski tovor posebej. Oblovino sorti- rajo v 14 boksih in sicer po vrstah lesa (smreko, bor, macesen), po skupinah dolžin in po dveh kvalitetah. Posebnost tega skladišča pa je, da je med odlagalno rampo (sprejemno-podajal- nim transporterjem) in lupilnim strojem po- stavljen poseben žerjav z ročico 750 kg/12 m' da z njim razrešujejo prekrižane ali nepra- vilno izločene kose oblovine, pri njihovem pomiku k lupilnemu stroju. Krmarijo ga lah- ko iz komandne kabine ali iz kabine žerjava. Predebele kose (nad 40 cm) odnašajo s po- sebnim transporterjem na drug prostor, kjer jih razcepijo s cepilnim strojem. Pod pre- nosmml transporterji so še pomožni trans- porterji, ki odnašajo odpadke - lubje in smeti. Vse delo obvladujejo 3 delavci: 1 v ko- mandni kabini, 1 v nakladalnem žerjavu (ki odnaša les iz boksov) in 1 pomožni delavec. Delajo v dveh izmenah po 8 ur. Dnevno ob- delajo okoli 150-260 m3 lesa, kar je pri na- vedeni debelini oblovine veliko. Lubje zmeljejo in porabijo za kurjavo. Investicija za celotno napravo, skupaj z utrjevanjem 20.000 m2 prostora in asfaltira- njem 5000 m2 površine, je znašala zaokro- ženo 10 milijonov avstr. šilingov (približno toliko dinar{ev), kar je razmeroma malo. V Avstriji imajo, kot je znano, veliko eno- dobnih gozdov. Zato dobijo v njihovem let- nem etatu mnogo drobne oblovine iz red- čenj. Njihova centralna mehanizirana skla- dišča pa so večinoma v posesti žagarskih obratov in zato prirejena le za hlodovina, medtem ko morajo za lupljenje drobne oblo- vine skrbeti drugi potrošniki. Pri nas pa, ustrezno našim razmeram, ko nimamo toliko drobne oblovine, (zlasti ne v ločenih seč­ njah) težimo na istem CMS olupiti vso oblo- vino iglavcev, tako debelo za hlade za .žago kot drobno ali tanko oblovino za druge na- mene. Zato pri nas posebno mehanizirana skladišče za drobno oblovino praviloma ne pride v poštev pa tako tudi pri celuloznih tovarnah ne. prof. Zdravko Turk KNJIŽEVNOST TRANSPORT V RASTLINAH Encyclopedia of Plant Physiology, New Series, Vo/ume 3, Transport in plants 11/, /ntracellular interactions and transport pro- cesses. Edited by C. R. Stocking, U. Heber, Springer Verlag, Berlin, Heidelberg, New York. Transport v rastlinah 111 je sestavni del serije knjig iz področja rastlinske fiziologije. Enciklopedija rastlinske fiziologije bo zajela nova dognanja zadnjih let, kajti citologija, biokemija, biofizika in genetika ter fiziolo- gija so dosegle tak vzpon in napredek, da je prva serija 18 k nj ig encikloped ije rasti inske fiziologije že zastarela. Zadnji zvezek prve serije je izšel leta 1967. Prve štiri knjige so posvečene transportu v rastlinah: v prvi je obravnavan floemski transport, druga in tret- ja obravnavata transport v celicah, tkivih in organih, četrta knjiga pa obravnava inter- akcije v celici in transportne procese. Zadnji, tretji volumen nas seznani s strukturo mem· brane, intracelularnimi interakcijami, intra- celularnim transportom v odnosu do ohra~ njanja energije in teorijo o membranskem transportu. Pretežni del knjige obravnava intracelularne interakcije. To poglavje je na- 100 pisalo kar 12 vidnih raziskovalcev iz tega področja fiziologije. Pomembnost knjige je v tem, da nam pokaže interakcije med po- sameznimi področji v celici in njihov pomen za kontrolo celičnega metabolizma. Pri tem je izrednega pomena ravno poznavanje transporta in njegovega pomena tako v sami celici, kot tudi v tkivih in organih. Knjiga nam bo služila kot pripomoček tako pri raz- iskovalnem kot tudi pri pedagoškem delu na področju rastlinske fiziologije. dr. Nada Gogala KULTURE RASTLINSKIH CELIC, TKIV IN ORGANOV Applied and fundamental aspects of Plant celi, tissue, and organ cu/ture. Edited by J. Reinert and Y.P.S. Bajaj, Springer Verlag, Berlin, Heidelberg, New York 1977. Dr. Jakob Reinert in dr. Yoshpal Bajaj iz Inštituta za rastlinsko fiziologije in celično biologijo v Berlinu sta zbrala okrog sebe so- delavce, ki delajo z rastlinskimi kulturami, da bi nam posredovali izredno zanimivo knjigo s tega področja rastlinske fiziologije pod naslovom Kulture rastlinskih celic, tkiv in organov. Avtorja sama pravita v uvodu, da je razvoj celičnih in tkivnih kultur prive- del tovrstne raziskave do ene najdinamič­ nejših področij v eksperimentalni biologiji. Kulture in vitro se danes uporabljajo za štu- diJ bazičnih problemov ne samo v rastlinski fiziologiji, celični biologiji in genetiki, ampak tudi v agronomiji, gozdarstvu, hortikulturi in industriji. Danes smo zmožni vzgojiti odrasle rastline iz ene same celice. Ta knjiga je na- pisana za specialiste z različnih področjih kot vir informacij za najrazličnejše metode in za pridobivanje idej tako v bazičnih, kot tudi apliciranih raziskavah. V začetku obravnava knjiga regeneracijo rastlin, vegetativno razmnoževanje. Za bral- ce te revije je posebno zanimiv prispevek J. M. Bonga o aplikaciji tkivnih kultur v goz- darstvu. Drugo poglavje nas seznanja s kul- turami haploidnih rastlin, ki so zanimive za genetske študije. Prav tako zanimive so kul- ture kloroplastov, somatskih hibridov in ge- netski inžiniring. Kulture lahko služijo tudi kot metoda za študij rastlinske patologije, o čemer govori 5 poglavij. Za farmacevtsko industrijo je zanimivo poglavje o celičnih in tkivnih kulturah in njihovih sekundarnih pro- duktih. Nekatera poglavja so pisana pred- vsem s tehnološkega vidika, medtem ko je pri drugih bolj pomembna teorija in razvoj pos~meznega področja v prihodnosti. Knji- ga je namenjena tako raziskovalcu in peda- gogu kot tudi študentu, ki ga to področje zanima. dr. Nada Gogala SREDNJEEVROPSKI LESOVI Dietger Grosser: Die Holzer Mitteleuro- pas. Ein mikrophotographischer Lehrat/as. Springer-Verlag, Berlin-Heidelberg-New York, 1977, 208 str., 87 s/. v 344 mikrofot., 7 tab., 98 DM, 43,20 US $. Vsebino pričujoče knjige, ki je hkrati učni atlas in ključ za določevanje lesov, je pisec razdelil na dve večji poglavji: prvi ali sploš- ni del z uvodom v anatomijo lesa in drugi, posebni del z opisom lesa več kot 70 v Evropi razširjenih drevesnih in grmovnih vrst. V anatomskem delu pisec nazorno opi- suje v besedi in sliki makroskopsko in mi- kroskopsko zgradbo lesa iglavcev in listav- cev, ki omogočata bralcu, da se lahko dokaj hitro seznani z njo. Na zaključku poglavja nas seznani tudi z napotki za pripravo vzor- cev za mikroskopsko določevanje lesov. V drugem, posebnem delu, opisuje avtor les iglavcev in listavcev po abecednem se- znamu družin. Opis lesa drevesnih in grmov- nih vrst, katerih znanstvena imena so uskla- jena z novim stanjem tovrstne nomenkla- ture, sestavlja kratek splošen in makroskop- ski ter obširnejši mikroskopski opis na levi strani knjige. Mikrototografske slike lesa v prečnem, tangencialnem prerezu ter ustrez- ni povečavi so vedno na nasprotni strani knjige. Tri dodatne tabele večjega formata na koncu knjige rabijo kot pomagalo za hi- trejše določevanje lesov po njihovih makro- in mikroskopskih značilnostih. Po svoji vsebini, bogati opremi, odličnih mikrofotografijah, preglednih tabelah in pri- ročnosti, pomeni knjiga že dolgo želeni pri- pomoček za določevanje lesov. Zato ne bo dobrodošla le študentom in strokovnjakom lesarstva in gozdarstva, temveč tudi botani- kom, arheologom, paleobotanikom, umetni- kom in vsem tistim, ki imajo na kakršen koli način opravka z lesom. Knjigo zato toplo priporočamo. dr. Marko Accetto 101