Aleš Kesič
Perspektiva Zveze držav Jugovzhodne Azije v globaliziranem svetu
The perspective of the Association of Southeast Asian Nations in a globalized world
Povzetek
Prispevek kritično obravnava mednarodno organizacijo Zveza držav Jugovzhodne Azije z vidika njenega vpliva na svetovni mednarodni red. V njem se osredotočimo zlasti na geopolitično, gospodarsko in zgodovinsko ozadje njenega delovanja, ki nam omogoča prepoznavati ključne mejnike pri doseganju ciljev in izzivov, s katerimi se spoprijema. Cilj prispevka je, da s proučitvijo sestave, dejavnosti in zunanjih odnosov Zveze držav Jugovzhodne Azije poudarimo razumevanje njene vloge pri spodbujanju regionalnega sodelovanja in povezovanja v Jugovzhodni Aziji in širše.
Ključne besede: Asean, Jugovzhodna Azija, regionalno sodelovanje, svetovni mednarodni red.
Abstract
This paper critically examines the Association of Southeast Asian Nations, an international organization, from the perspective of its impact on the global international order. The paper focuses on the geopolitical, economic, and historical background of its activities, which enables the identification of the key milestones in achieving its objectives and of the challenges it faces. By examining the structure, activities and external relations of the Association of Southeast Asian Nations, this paper aims to highlight the understanding of its role in promoting regional cooperation and integration in Southeast Asia and beyond.
Key words: ASEAN, Southeast Asia, regional cooperation, rules-based international order.
228 Vojaškošolski zbornik, 19/2024
Perspektiva Zveze držav Jugovzhodne Azije v globaliziranem svetu
1 Uvod
Zveza držav Jugovzhodne Azije (Asean) je politična in gospodarska unija desetih držav. Ustanovljena je bila 8. avgusta 1967 v Bangkoku na Tajskem, kjer so ustanovno listino podpisale Indonezija, Malezija, Filipini, Singapur in Tajska. Leta 1984 se je zvezi pridružil Brunej, v letih med 1995 in 1999 pa še Vietnam, Laos, Mjanmar in Kambodža. Države članice skupaj predstavljajo skoraj 700 milijonov prebivalcev (8 % svetovne populacije) na površini 4,5 milijona km2. Leta 2022 so ustvarile bruto družbeni proizvod v višini 11.780 milijard ameriških dolarjev po standardih kupne moči (6,5 % svetovnega BDP). Decembra 2008 je bila v Džakarti (Indonezija) podpisana Listina Asean, ki so je istega leta ratificirale vse države članice. Skladno s 102. členom Ustanovne listine OZN je bila registrirana tudi v Sekretariatu OZN. Cilji Aseana (skladno z listino) so pospešiti gospodarsko rast, družbeni napredek in kulturni razvoj ter spodbujati mir in stabilnost v regiji. Asean sodeluje z drugimi nadnacionalnimi subjekti v azijsko-pacifiški regiji in zunaj nje. Diplomatska predstavništva ima po vsem svetu, vzdržuje globalno mrežo odnosov in je osrednji forum za sodelovanje v regiji. Zvezo je zaradi prizadevanj na gospodarskem, socialnem in varnostnem področju mogoče primerjati z Evropsko unijo (ASEAN, 2024, 2024a, 2024b, 2024c; Pečar, 2008, 23-26; EU, 2024; World Economic Outlook, 2024).
ZVEZA DRŽAV JUGOVZHODNE AZIJE
Slika 1: Zveza držav Jugovzhodne Azije (vir: prirejeno po Freepik, 2024; ASEAN, 2024)
Vojaškošolski zbornik, 19/2024 229
Aleš Kesič
Namen prispevka je analizirati vlogo in pomen mednarodne organizacije Asean na svetovni mednarodni red, na kar se nanaša tudi temeljno raziskovalno vprašanje. Analiza se predvsem opira na kvalitativne metode in tehnike raziskovanja. Na podlagi analize primarnih in sekundarnih pisnih virov izvedemo sintezo pogledov in ugotovitev pomena in vloge Aseana v svetu ter v opisni obliki interpretiramo spoznanja.
2 Analiza držav članic zveze Asean
Iz preglednice 1je vidno, da imajo države članice zveze Asean zelo različne politične sisteme in oblike vladanja - od parlamentarnih in predsedniških republik z demokratičnim vladanjem (Singapur, Filipini, Indonezija), socialističnih republik z enostrankarskim sistemom (Laos, Vietnam), parlamentarnih in absolutističnih monarhij (Malezija, Tajska, Brunej) do političnih sistemov, kjer avtoritarno vlada vojaška hunta (Mjanmar). Razlikujejo se tudi v velikosti, po številu prebivalcev in gospodarski razvitosti. Najmanjši je Singapur, ki ima na slabih 750 km2 površine pet milijonov prebivalcev, največja pa je Indonezija, ki ima na dobrih 1,9 milijona km2 skoraj 280 milijonov prebivalcev. BDP na prebivalca v najslabše razviti Kambodži znaša ca. 2000 USD, v najbolj razvitem Singapurju pa prek 130.000 USD. Primerjalno s 27 državami članicami EU države Aseana obsegajo ca. 5 % večjo površino in imajo 35 % več prebivalcev. Povprečni BDP na prebivalca pa je za več kot 40 % višji v EU.
Država	Politični sistem	Površina države1	Število prebivalcev2	BDP (PPP)3	BDP (PPP) na prebivalca4
Država Brunej	absolutistična monarhija	0,005	0,5	32	73.609
Republika Filipini	predsedniška republika	0,3	114	1392	12.192
Republika Indonezija	predsedniška republika	1,9	279	4721	16.861
Kraljevina Kambodža	parlamentarna monarhija5	0,2	17	107	2037
Ljudska dem. rep. Laos	socialistična republika	0,2	8	74	9787
Malezija	parlamentarna monarhija	0,3	33	1306	39.030
Republika Mjanmar	parlamentarna republika6	0,7	58	277	5124
230 Vojaškošolski zbornik, 19/2024
Perspektiva Zveze držav Jugovzhodne Azije v globaliziranem svetu
Država	Politični sistem	Površina države1	Število prebivalcev2	BDP (PPP)3	BDP (PPP) na prebivalca4
Republika Singapur	parlamentarna republika	0,0007	6	794	133.737
Kraljevina Tajska	parlament. monarhija	0,5	70	1644	23.401
Socialistična rep. Vietnam	socialistična republika	0,3	100	1438	15.470
Asean		4,5	685	11.785	33.1257
ZDA	predsedniška republika	9,9	335	28.781	85.373
LR Kitajska	socialistična republika	9,6	1400	35.291	25.015
EU		4,2	448	25.399	56.9287
R Slovenija	parlamentarna republika	0,02	2	112	53.287
LEGENDA: 1 v milijonih km2 2 v milijonih 3 v milijardah USD (standardi kupne moči, PPP) 4 v USD (PPP) 5 enostrankarski sistem 6 diktatorski režim 7 povprečje zveze oz. unije					
Preglednica 1: Osnovni podatki o državah članicah Aseana (vir: prirejeno po IMF, 2024; CIA,2024)
3 Analiza zveze Asean
Države članice zveze Asean ležijo na stičišču med Južnokitajskim morjem in Indijskim oceanom, torej med vzhodno in južno Azijo, zaradi česar so bile pred evropskim kolonialnim obdobjem pod vplivom Islama in Perzije. Evropski kolonializem je vplival na večino držav zveze, vključno s francosko Indokino (današnji Vietnam, Laos in Kambodža), britansko Burmo, Malajo in Borneom (današnji Mjanmar, Malezija, Singapur in Brunej), nizozemsko in špansko Vzhodno Indijo (današnja Indonezija in Filipini). Le Tajska (takrat Siam) ni nastala iz evropske kolonije (Reid, 2015, 13-16).
Po drugi svetovni vojni je nastalo več regionalnih organizacij s težnjo po zajezitvi komunizma, ki se je uveljavil v celinski Aziji z oblikovanjem komunističnih vlad v Severni Koreji, na Kitajskem in v Vietnamu, ter s težnjami za uveljavitev komunizma v britanski Malaji in na dekoloniziranih Filipinih. ZDA, Združeno kraljestvo, Avstralija in Francija so leta 1954 skupaj z osmimi azijskimi državami ustanovile Organizacijo Jugovzhodno azijske pogodbe (angl. Southeast Asia Treaty Organization, SEATO), ki je bila azijska različica Nata in je predvidevala kolektivno obrambo držav članic. Organizacija se zaradi notranjih konfliktov
Vojaškošolski zbornik, 19/2024 231
Aleš Kesič
ni uveljavila in je dokončno razpadla leta 1977 po koncu vietnamske vojne. Predhodnica zveze Asean je bila Zveza Jugovzhodne Azije (angl. Association of Southeast Asia, ASA), ki je nastala leta 1961 in je povezala Tajsko, Filipine in Malajo. Zaradi notranjih sporov med Filipini in Malezijo (nastala iz Malaje) ter indiferentnega odnosa ZDA organizacija ni zaživela in je s pridružitvijo preostalih držav (leta 1967) prerasla v zvezo Asean (Pollard, 1970, 244-254; Historical Overview, 2009 1-5).
Do podpisa Listine Asean (2008) je treba poudariti vsaj dve pogodbi, ki sta pomembno vplivali na prihodnost regije. Na prvem vrhu Aseana (leta 1976 v Indoneziji) je bila podpisana Pogodba o prijateljstvu in sodelovanju (angl. Treaty of Amity and Cooperation), na podlagi katere je bil leta 2003 imenovan visoki svet kot organ, namenjen mirnemu reševanju sporov. K pogodbi so pristopile tudi ZDA (2009) in EU (2012). Decembra 1995 je bila podpisana Pogodba o območju brez jedrskega orožja v Jugovzhodni Aziji (angl. Southeast Asian Nuclear Weapon Free Zone Treaty, SEANWFZ Treaty), ki je začela veljati leta 2001. Svoje članice zavezuje, da ne bodo razvijale, proizvajale ali kako drugače pridobivale, posedovale ali imele nadzora nad jedrskim orožjem (UNODA, 1995; Historical Overview, 2009, 6).
Ključni dokument zveze je Listina Asean (angl. ASEAN Charter), ki je bila podpisana novembra 2008. Z njo se je formalizirala politično-varnostna, gospodarska in družbenokulturna skupnost držav Jugovzhodne Azije, kar predstavlja podobnost z EU. Politično-varnostna skupnost je usmerjena v zagotovitev regionalnega miru, varnosti in stabilnosti ter razvoj pravičnega in demokratičnega okolja. Cilja gospodarske skupnosti sta notranja povezanost držav članic, ki temelji na enotnem trgu, in zunanja povezanost zveze s svetovnim gospodarstvom. Družbenokulturna skupnost pa je namenjena razvoju potenciala prebivalcev držav članic zveze (ASEAN, 2024). Predsedovanje zvezi poteka tako, da vsako leto (po sistemu rotacije) predseduje ena izmed držav članic. Poleg formalizacije delovanja Listina Asean opredeljuje tudi merila za širitev zveze1 (ASEAN Charter, 2008).
1 V Listini Asean so opredeljena merila za članstvo (ASEAN Charter, 2008, 13): a. Država mora geografsko ležati v Jugovzhodni Aziji. b. Državo morajo priznati vse države članice Aseana. Država se mora strinjati, da jo zavezuje Listina Asean. c. Država mora biti sposobna in pripravljena izpolnjevati obveznosti članstva, kot so vzdrževanje veleposlaništev v vseh sedanjih državah članicah bloka; udeležba na vseh ministrskih srečanjih in vrhunskih srečanjih; pristop k vsem pogodbam, deklaracijam in sporazumom v zvezi. Status opazovalke imata trenutno (2024) Vzhodni Timor in Papua Nova Gvineja.
232 Vojaškošolski zbornik, 19/2024
Perspektiva Zveze držav Jugovzhodne Azije v globaliziranem svetu
Leta 2009 se je oblikovala Medvladna komisija za človekove pravice (angl. Intergovernmental Commission on Human Rights, AICHR), ki je leta 2012 sprejela Deklaracijo o človekovih pravicah. Četudi ji številne zahodne države in nevladne organizacije pripisujejo zelo omejen pomen, vseeno pomeni velik civilizacijski napredek za regijo (Wong, 2012; ASEAN Human Rights Declaration, 2013).
Ključna vloga zveze izhaja iz metode Aseana (angl. »the ASEAN way«),2 ki je tudi himna zveze. Na njeni podlagi se je vzpostavil konstruktiven dialog med državami članicami Aseana, državami v regiji in celo na globalni ravni (Acharay, 2018, 22). Od leta 2008 se vsako leto izvedeta dva vrhova zveze. Poleg srečanja predstavnikov držav članic se na vrhu izvedejo tudi srečanje Asean Plus 3, ki deluje kot koordinator sodelovanja med zvezo in tremi vzhodnoazijskimi državami (Kitajsko, Južno Korejo in Japonsko); srečanje pogodbenic Trgovinskega sporazuma o tesnejših gospodarskih odnosih med Avstralijo in Novo Zelandijo (ANZERTA) ter regionalni forum (angl. Regional Forum, ARF), ki poleg držav članic zveze povezuje še 16 držav3 in EU. Namen foruma je spodbujanje konstruktivnega dialoga, posvetovanje o političnih in varnostnih vprašanjih, krepitev zaupanja in preventivna diplomacija v azijsko-pacifiški regiji (ASEAN, 2024).
Tudi omejitve zveze Asean je mogoče primerjati z EU, kar je opazno zlasti ob krizah. Asean (kot regionalna organizacija, in ne država) ni zmožna ukrepati v primeru krize. Odločanje namreč poteka s konsenzom, ki ga je ob tako raznovrstnih političnih sistemih in oblikah vladanja izjemno težko doseči. To je najbolj razvidno na primeru Mjanmara, kjer so po izvedenem državnem udaru februarja 2021 in aretaciji Aung San Suu Kyi nemiri prerasli v državljansko vojno, ki med pripravo tega prispevka (maj 2024) še ni končana. Že aprila 2021 so voditelji devetih držav članic zveze Asean in vodja mjanmarske vojaške hunte (general Min Aung Hlaing) dosegli konsenz glede petih točk: (1) takojšnja prekinitev nasilja v državi, (2) dialog med vsemi stranmi, (3) imenovanje posebnega odposlanca, (4) dostava humanitarne pomoči in (5) srečanje posebnega odposlanca z vsemi vpletenimi stranmi. Hlaing dogovora ni spoštoval, nadaljnje ukrepanje zveze pa ni bilo mogoče, ker Tajska pod vodstvom Prayuta Chan-o-Chaja ni dala soglasja za odločnejše ukrepanje. Še več, tajski voditelj je podpiral Hlainga in njegovo
2	Metoda Aseana je pristop k reševanju vprašanj. Gre za neformalni delovni proces, v katerem odločevalci pri odločanju uporabljajo kompromis, soglasje in posvetovanje. Tiha diplomacija voditeljem omogoča, da komunicirajo, ne da bi razprave postale javno dostopne, s čimer se izognejo zadregi, ki bi lahko vodila v nadaljnje spore.
3	Avstralija, Bangladeš, Indija, Kanada, Kitajska, Japonska, Severna in Južna Koreja, Mongolija, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Pakistan, Ruska federacija, Šrilanka, Vzhodni Timor in ZDA.
Vojaškošolski zbornik, 19/2024 233
Aleš Kesič
vojaško hunto. Z novo tajsko vlado (2023) se je politika Tajske glede Mjanmara spremenila in se zavezala k uresničitvi dogovora, sprejetega v petih točkah, kar lahko privede do mirovnega procesa v Mjanmaru. V tri leta trajajoči vojni je bilo ubitih več kot 50.000 ljudi, skoraj 2,5 milijona ljudi pa je notranje razseljenih (Jones, 2024).
4 Svetovni mednarodni red in geopolitična analiza
Trenutni svetovni mednarodni red temelji na multilateralizmu, kar pomeni, da se k reševanju mednarodnih zadev pristopa s pogovori, pogajanji in sodelovanjem. Do oblikovanja sodobnega multilateralizma je prišlo po uničujoči drugi svetovni vojni. Zajet je v Ustanovni listini OZN (1945) in Splošni deklaraciji človekovih pravic (1948). Izzivov sodobnosti (kot so podnebne spremembe, množične migracije in pandemije) nobena država ni zmožna rešiti sama, zato je mednarodno sodelovanje nujno. Stanje v mednarodni skupnosti pa kaže, da prihaja do razgradnje multilateralizma in teženj po spremembi svetovnega mednarodnega reda, kar je opaziti predvsem v delovanju Ruske federacije in Kitajske. Prva želi pridobiti ozemlja nekdanje Sovjetske zveze, druga prevzeti vlogo svetovnega hegemona, obe pa delujeta v nasprotju z mednarodno uveljavljenimi pravili svetovnega reda. Z vidika ohranjanja multilateralizma je skrb vzbujajoče tudi enostransko delovanje nekdanjega in morda prihodnjega predsednika ZDA Donalda Trumpa (Cerar, 2024), ki ga podpihujeta populizem in identitetna politika proti globalizaciji in neoliberalizmu.
Center strateškega tekmovanja med ZDA in Kitajsko v indijsko-pacifiški regiji je Južnokitajsko morje. Culpan (2024) navaja, da vrednost blaga, ki se prevaža po tem morju, znaša 5 % svetovnega BDP, kar je ekvivalent četrtega največjega gospodarstva na svetu. Zastoji pri prevozih bi ohromili svetovno trgovino. Več kot četrtina blagovnega prometa poteka skozi 40 km širok morski pas, imenovan Malaška ožina, ki ločuje Indonezijo na jugozahodu od Singapurja in na severovzhodu od Malezije. Blago, ki potuje čez to ožino, po vrednosti močno presega blago, ki potuje čez Sueški prekop.
V zadnjih 10-15 letih j e nadzor nad Južnokitajskim morj em v veliki meri prevzela Kitajska, predvsem z obsežno gradnjo umetnih otokov in vojaških baz ter delovanjem svojih pomorskih sil. Kitajska je s tem kršila Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki določa svobodo plovbe v mednarodnih vodah in prepoveduje njihovo prisvajanje. Njeno delovanje
234 Vojaškošolski zbornik, 19/2024
Perspektiva Zveze držav Jugovzhodne Azije v globaliziranem svetu
temelji na uporabi moči, in ne na mirnem reševanju sporov, kar je v nasprotju z uveljavljenimi pravili svetovnega reda (CRS Report, 2024).
ZDA kitajsko delovanje v Južnokitajskem morju označujejo kot strategijo rezanja salame (angl. salami slicing strategy), ki po korakih, kjer noben ne opravičuje začetka vojne, vsi pa so na robu nedovoljenega, privede do želenega cilja. Z vidika zavezništev in partnerstev, ki jih imajo ZDA sklenjene z Japonsko, Južno Korejo, Tajvanom, Filipini, Indonezijo, Singapurjem in Vietnamom, je kitajsko delovanje obravnavano kot agresivno in obljubljena podpora Amerike. ZDA kitajske vojaške sile na umetnih otokih razumejo kot sile, ki Kitajski zagotavljajo vojaško prednost, saj preprečujejo dostop do prostora delovanja (angl. Anti-Access/Area-Denial, A2/AD), zahteve Kitajske po ozemljih in ekonomskih conah pa ZDA razumejo za neutemeljene (prav tam).
Slika 2: Gradnja umetnega otoka na otočju Spartly (vir: Hardy, 2014)
Zveza Asean je izpostavljena strateškemu tekmovanju med ZDA in Kitajsko. Mahubani (2017) opozarja, da je prišlo do paradoksalne situacije, ko obe velesili, ki sta si v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja močno prizadevali za krepitev zveze, sedaj zvezo izkoriščata za medsebojno tekmovanje. Kitajska je največji trgovinski partner zveze Asean (trgovina znaša tisoč milijard USD letno), ki ji z zmanjševanjem oziroma odpravo carin omogoča ugodne pogoje poslovanja (prav tam). S posameznimi državami članicami ima ozemeljske spore glede otokov v Južnokitajskem morju (z Vietnamom glede Paracelskih otokov (angl. Paracel Islands), ki jih zaseda Kitajska; s Filipini, Vietnamom, Brunejem
Vojaškošolski zbornik, 19/2024 235
Aleš Kesič
Tajvanom glede otočja Spartly, ki ga po delih zasedajo vsi, ter s Filipini in Tajvanom glede plitvine Scarborough, ki jo od leta 2012 zaseda Kitajska). ZDA so za zvezo Asean četrti največji trgovinski partner (trgovina znaša okrog 500 milijard USD letno). V regijo vlaga prek 6000 ameriških podjetij, kar ustvari prek milijon zaposlitev. V ZDA študira več kot 50.000 študentov iz držav članic zveze (CRS Report, 2024).
Poročilo o raziskavi javnega mnenja, ki ga je objavil inštitut ISEAS (2024) glede stališč prebivalcev držav članic zveze Asean o tekmovalnosti med Kitajsko in ZDA, navaja:
1.	skoraj 47 % anketirancev meni, da je treba krepiti zvezo, da bi se lahko zoperstavila tekmovalnosti med ZDA in Kitajsko;
2.	29 % anketirancev meni, da se je treba vrniti k tradicionalni neuvrščenosti zveze;
3.	samo 8 % pa zagovarja stališče, da je treba eno izmed obeh držav izbrati za partnerja zvezi.
Na vprašanja (prav tam), katero državo bi izbrali, če bi se morali odločiti za enega od strateških rivalov, je rezultat približno 50 % proti 50 % (lani 60 % za ZDA in 40 % za Kitajsko).
5 Sklep
Tako Ruska federacija kot Kitajska svoje cilje dosegata zunaj uveljavljenih pravil svetovnega reda, in sicer prva z oboroženo agresijo na suvereno državo, druga pa s kršenjem konvencij ZN. Nekdanji in morda prihodnji ameriški predsednik Donald Trump je dokaj nepredvidljiv in bi (če bo drugič izvoljen) v mednarodnih odnosih znal ravnati enostransko. Obstaja tudi nevarnost, da se svetovni mednarodni red spremeni iz multilateralnega v tripolarnega z regionalnimi hegemoni, ki vladajo na podlagi moči zunaj mednarodno uveljavljenih pravil. To je velika nevarnost predvsem za majhne države (med njimi tudi Slovenijo), ki bi v takšnem redu povsem izgubile svoj glas. Vloga EU, Asean in drugih regionalnih mednarodnih organizacij je zato ključna pri ohranitvi multilateralnega sveta oziroma trenutnega svetovnega mednarodnega reda.
V EU bi kot največja izziva lahko izpostavili sistem odločanja s konsenzom in odsotnost evropskega vojaškega instrumenta moči. Zgodovina nas uči, da v kriznih razmerah evropski voditelji niso sposobni sprejeti težkih odločitev za skupno
236 Vojaškošolski zbornik, 19/2024
Perspektiva Zveze držav Jugovzhodne Azije v globaliziranem svetu
dobro, pač pa prednost dajejo nacionalnemu interesu, s tem pa šibijo skupnost. Še bolj problematične so nacionalne vojske držav članic EU, ki brez Nata (oziroma ZDA) niso bistven dejavnik odvračanja oziroma skupne evropske obrambe. Asean je zveza desetih držav Jugovzhodne Azije, ki je v marsičem podobna EU. Ima podobno veliko površino, več prebivalcev in je slabše gospodarsko razvita od EU. Delovanje zveze na političnem in gospodarskem področju v celoti sledi modelu EU, podobno sta organizirana tudi predsedovanje in odločanje. Zveza pooseblja multilateralizem, saj the Asean Way skladno s kulturo azijskih narodov temelji na spoštovanju, dialogu in mirnem reševanju sporov.
Po drugi strani pa so med zvezo Asean in EU tudi razlike. V zvezo Asean so povezane države, ki imajo različne politične sisteme in oblike vladanja. Listina Asean namreč ne predvideva pristopnih pogajanj, kjer bi se nacionalna zakonodaja po poglavjih prilagodila zvezi, pri tem pa uveljavila spoštovanje pravne države, svobodni trg in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, pač pa država pristopnica zgolj sprejme pogoje, ki jih predpisuje listina. V Kambodži tako državo vodi vlada, ki pred volitvami ukinja opozicijo, v Mjanmaru pa vlada vojaška hunta, država pa je v državljanski vojni.
Omejitve zveze Asean pri oblikovanju politične in gospodarske skupnosti, ki bi bila sposobna kriznega upravljanja in vodenja ter skupnega nastopa v obrambi temeljnih vrednot zveze, so zato še večje od omejitev EU. Zveza dokaj učinkovito deluje v blaginji, ne more pa se odzivati v krizi. Učinkovito krizno upravljanje in vodenje bi bila možna zgolj, če bi spremenili način odločanja, ki ne bi več temeljilo na konsenzu, temveč na kvalificirani večini. Takšna sprememba je malo verjetna. V dobro multilateralizma razveseljuje podatek, da skoraj 50 % prebivalcev zveze Asean meni, da jo je treba krepiti, da bi se lahko uprla rivalstvu med velikima silama. Drugi pogoj pa je oblikovanje oboroženih sil skupnosti, ki so podrejene svetu, ki odloča s kvalificirano večino. To bi omogočilo kredibilno odvračanje ali obrambo. S tem bi Asean (enako velja za EU) pridobil vse instrumente skupne moči (diplomatskega, informacijskega, vojaškega in gospodarskega), s čimer bi v politiki, ki jo izvajajo velesile, lahko vplival in branil trenutni svetovni mednarodni mir.
6 Literatura in viri
1. Acharya, A. 2018. The Evolution and Limitations of ASEAN Identity. [Online]. Dostopno na: https://www.eria.org/ASEAN_at_50_4A.2_Acharya_final.pdf. [28. 3. 2024].
Vojaškošolski zbornik, 19/2024 237
Aleš Kesič
2.	ASEAN. 2024. ASEAN. https://asean.org/. [26. 3. 2024].
3.	ASEAN. 2024b. NTI. [Online]. Dostopno na: https://www.nti.org/education-center/treaties-and-regimes/association-southeast-asian-nations-asean/. [26. 3. 2024].
4.	ASEAN. 2024c. OZN. [Online]. Dostopno na: https://dppa.un.org/en/ association-of-southeast-asian-nations. [26. 3. 2024].
5.	ASEAN. 2024a. Britannica. [Online]. Dostopno na: https://www.britannica. com/topic/ASEAN. [26. 3. 2024].
6.	ASEAN Charter. 2008. [Online]. Dostopno na: https://asean.org/wp-content/ uploads/images/archive/publications/ASEAN-Charter.pdf. [28. 3. 2024].
7.	ASEAN Human Rights Declaration. 2013. [Online]. Dostopno na: https:// www.asean.org/wp-content/uploads/images/resources/ASEAN%20 Publication/2013%20(7.%20Jul)%20-20ASEAN%20Human%20Rights%20 Declaration%20(AHRD)%20and%20Its%20Translation.pdf. [28. 3. 2024].
8.	CIA. 2024. The WorldFactbook. [Online]. Dostopno na: https://www.cia.gov/ the-world-factbook/. [8. 5. 2024].
9.	Cerar, B. 2024. Za naše dobro je multilateralizem treba ohraniti. Delo. [Online]. Dostopno na: https://www.delo.si/sobotna-priloga/za-nase-dobro-je-treba-multilateralizem-ohraniti/. [1. 5. 2024].
10.	CRS Report. 2024. U.S.-China Strategic Competition in South and East China
Seas: Background and Issues for Congress. [Online]. Dostopno na: https:// crsreports.congress.gov/product/pdf/R/R42784. [1. 5. 2024].
11.	Culpan, T. 2024. There are bigger shipping choke points than
Suez. Financial Review. [Online]. Dostopno na: https://www. afr.com/world/asia/there-are-bigger-shipping-choke-points -than-suez-20240115-p5exal. [1. 5. 2024]
12.	EU. 2024. EU. [Online]. Dostopno na: https://european-union.europa.eu/ principles-countries-history/key-facts-and-figures/life-eu_sl. [26. 3. 2024].
13.	FREEPIK. 2024. ASEAN. [Online]. Dostopno na: https://www.freepik.com/ free-vector/asean-map-illustration_10781593.htm#fromView=search&pa ge=1&position=1&uuid=99057b80-b800-45dd-882a-e567b83415ef. [8. 5. 2024].
14.	Hardy, J. 2014. China building artificial island in South China Sea. Jane's. [Online]. Dostopno na: https://customer.janes.com/display/jsia0092-jsia. [8. 5. 2024].
15.	Historical Overview. 2009. The Parliament of the Commonwealth of Australia.
[Online]. Dostopno na: https_aphref.aph.gov.au_house_committee_jfadt_
asean_aseanch1.pdf. [1. 4. 2024].
238 Vojaškošolski zbornik, 19/2024
Perspektiva Zveze držav Jugovzhodne Azije v globaliziranem svetu
16.	IMF. 2024. World Economic Outlook. [Online]. Dostopno na: https://www. imf.org/en/Publications/WEO/Issues/2024/04/16/world-economic-outlook-april-2024. [26. 3. 2024].
17.	ISEAS. 2024. The State of Southeast Asia: 2024 Survey Report. [Online]. Dostopno na: https://www.iseas.edu.sg/centres/asean-studies-centre/state-of-southeast-asia-survey/the-state-of-southeast-asia-2024-survey-report/. [1. 4. 2024].
18.	Jane's. 2024.
19.	Jones, W. 2024. ASEAN's solution to Myanmar is at a tipping point. East
Asia Forum. [Online]. Dostopno na: https://eastasiaforum.org/2024/03/12/ aseans-solution-to-myanmar-is-at-a-tipping-point/. [1. 5. 2024].
20.	Mahbubani, K. 2017. ASEAN and Geopolitical Rivalries. CIRSD. [Online]. Dostopno na: https://www.cirsd.org/en/horizons/horizons-autumn-2017-issue-no-9/asean-and-geopolitical-rivalries. [1. 4. 2024].
21.	Pečar, A. 2008. Regionalno povezovanje držav v razvoju na primeru ASEAN. Diplomsko delo, Ljubljana: FDV. [Online]. Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj. si/diplomska/pdfs/Pecar-Ana.PDF. [26. 3. 2024].
22.	Pollard, V. 1970. ASA and ASEAN, 1961-1967: Southeast Asian Regionalism.
Asian Survey, 10(3), str. 244-55. JSTOR. [Online]. Dostopno na: https://doi. org/10.2307/2642577. [1. 4. 2024].
23.	Reid A. 2015. A History of Southeast Asia: Critical Crossroads. John Wiley & Sons. [Online]. Dostopno na: https://books. google.si/books?id = 2TRPCAAAQBAJ&dq = history + of + southeast+asia&pg=PA13&redir_esc=y#v=onepage&q=history%20of%20 southeast%20asia&f=false. [1. 4. 2024].
24.	UNODA. 1995. Treaty on the Southeast Asia Nuclear Weapon-Free Zone. [Online]. Dostopno na: https://treaties.unoda.org/tZbangkok. [1. 4. 2024].
25.	Wong C. H. 2012. Asean Human-Rights Pledge Leaves Critics Cool. The Wall Street Journal. [Online]. Dostopno na: https://www.wsj.com/articles/ SB10001424127887323353 204578126803863141948. [1. 4. 2024].
Vojaškošolski zbornik, 19/2024 239