glasilo občinske konference SZDL Ijubljana-center skupščinska priloga LJUBLJANA, SEPTEMBER 1976 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 20. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA 21. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 22. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Predlog dnevnega reda 20. seje družbeno-političnega zbora Na podlagi 171. člena statuta občine Ljub-Ijana Center SKLICUJEM 20. sejo družbenopolitičnega zbora, ki bc v torek, 28. 9. 1976 ob 17. uri v sejni dvo-rani skupščine občine Ljubljana Center, Adamič-Lundrovo nabrežje 2. DNEVNIRED: 1. Potrditev zapisnika 6. skupnega zaseda-nja vseh zborov občinske skupščine in poročila o izvršitvi sklepov 2. Obravnava analize gospodarskih gibanj v I. polletju 1976 in ocena izvajanja smernic družbenoekonomskega razvoja občine Ljubijana Center v letu 1976 3. Obravnava predloga dogovora o temeljih politike splošne porabe v obdobju 1976—1980 4. Obravnava osnutka družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spo-menikov, spominskih plošč in drugih obeležij socialistične revolucije ter po-stavljanju novih na območju Ijubljanskih občin 5. Obravnava predloga družbenega dogovo-ra o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti po-sebnega družbenega pomena na območju ijubljanskih občin 6. Obravnava osnutka sklepa o razpisu re-. ferenduma za uvedbo krajevnega samo prispevka 7. Obravnava predloga sklepa o razrešitvi in imenovanju tajnika in namestnika taj-nika občinske volilne komisije 8. Vprašanja delegatov. PREDSEDNIK DPZ Marjan Rajnar I. r. Predlog dnevnega reda 21. seje zbora krajevnih skupnosti Na podlagi 171. člena statuta občine Ljub-Ijana Center SKLICUJEM 21. sejo zbora krajevnih skupnosti, ki bo v sredo, 29. 9. 1976 ob 17. uri v banketni dvo-rani na Magistratu, Mestni trg 1. DNEVNIRED: ' 1. Potrditev zapisnika 6. skupnega zaseda-nja vseh zborov občinske skupščine in skupnega zasedanja zbora združene-ga dela in zbora krajevnih skupnosti in poročila o izvršitvi sklepov 2. Obravnava analize gospodarskih gibanj v I. polletju 1976 in ocena izvajanja smernic družbenoekonomskega razvo-ja občine Ljubljana Center v letu 1976 3. Obravnava predloga dogovora o teme-Ijih politike splošne porabe v obdobju 1976—1980 4. Obravnava osnutka družbenega dogovo-ra o urejanju, vzdrževanju in varstvu spornenikov, spominskih plošč in dru-gih obeležij socialistične revolucije ter ------postavljanju novih na območju Ijubljan- skih občin 5. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti po-sebnega družbenega pomena na ob-močju Ijubljanskifi občin 6. Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Center 7. Obravnava osnutka sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa-moprispevka 8. Obravnava predloga sklepa za poime-novanje podhoda na Ajdovščini in uki-nitev Bergantove ulice 9. Obravnava predloga sklepa o razrešit-vi in imenovanju tajnika in namestnika tajnika občinske volilne komisije 10. Obravnava predloga sklepa o imenova-nju nadzornega organa za gradnjo ob-jektov B in C na Poljanski cesti 11. Vprašanja delegatov. PREDSEDNIK ZBORA KS Dušan Kompare I. r. Predlog dnevnega reda 22. seje zbora združenega dela Na podlagi 171. člena statuta občine Ljub-Ijana Center SKLICU JEM 22. sejo zbora združenega dela ki bo v sredo, 29. 9. 1976 ob 17. uri v velikisejni dvorahi na Magistratu, Mestni trg 1. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 6. skupnega zase-danja vseh zborov občinske skupščine in skupnega zasedanja zbora združene-ga dela in zbora krajevnih skupnosti in poročila o izvršitvi sklepov 2. Obravnava analize gospodarskih gibanj v I. polletju 1976 in ocena izvajanja smernic družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Center v letu 1976 3. Obravnava predloga dogovora o teme-Ijih politike splošne porabe v obdobju 1976—1980 4. Obravnava osnutka družbenega dogovo-ra o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drii-gih obeležij socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju Ijubljan-skih občin 5. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o zadevah skupnega odicčanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti po-sebnega družbenega pomena na ob-močju Ijubljanskih občin 6. Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Center 7. Obravnava osnutka sklepa o razpisu re-ferenduma za uvedbo krajevnega samo-prispevka 8. Obravnava predloga sklepa o razrešitvi in imenovanju tajnika in namestnika tajnika občinske volilne komisije 9. Obravnava predloga sklepa o imenova-nju nadzornega organa za gradnjo ob-jektov B in C na Poljanski cesti 10. Vprašanja delegatov. PREDSEDNIK ZZD Iva Prosenc l r. Povzetek zapisnika 6. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbo ra, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter skupnega zasedanja zbora zdru-ženega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki je bilo dne 27. 7. 1976, ob 17. uri v veliki sejni dvo-rani na Magistratu. ' Skupno zasedanje vseh treh sborov je vodil Mai-]an Rajnar, predsednik družbenopolltifinega zbora, skap-no zasedanje zbora adruženega dela tn zbora krajevnili skupnosti ps predsedujoči zboru zdruienega dela Tomi-slav Tomifi. Zaradi odsotnosti predsednika zbors združenegu tiela ¦ln predsednika zbora krajevnlh skupnostd zaradi letnih dopustov sta ta dva zbora soglasno izvolila za prpd-sedujoda zboroma, in sicer: zbor zdruienega dels: Tomi-slava Tomiča, podpredsednika skupščine in delegata 24. konference delegacij, zbora krajevnth skupnosti: lakoba Kvasa. delegata krajevpe skupnosti Kolodvor. Soglasno je t»l sprejet in obravnavan naslednji DNEVNI BED: a) skupnega zasedanja vseh treti zborov: 1. Potrditev zapisnikov in porodila o izvršitvi skle-pov 19. seje DPZ, 20. seje zbora KS ter 20. in' 21. seje ZZD 2. Obmvnava predloga srednjerofinega aružbenoga pla-na občine Ljubljana-Center za obdobje 1976—1980 3. Obravnava predloga družbenega plana Ljubljane za obdobje 1976—1980 4. Obravnava osnutka dogovora občin Ijubljanske re-gije o skupnih vpraSanjih družbenega razvo.ia za obdob-je 1976—1980 5. Vprašanja delegatov b) skupnega zasedanja zbara združenega dela ln zbo-ra krajevnih skupnosti: *" 6. Obravnava osnutka družbenega dogovora o organi-zirani proizvodnji io preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskirni pridelki 7. Obravnava predloga družbenega dogovora o pogo-jih zaposlovanja in o minimalnih standardib aa življenj-ske in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občin Samoupravne skupnosti sa zaposlovanje Ljubljana 8. Obravnava predloga aneksa k dogovoru o splošni porabi v občinab v letu 1976 9. Obravnava poročfla o poslovasnju sklada za inter-vencije v gospodarsbvo občine Ljutoljana Center za leto 1875 10. Obraraava predloga odloka o potžrddtvi zaključne-ga računa proračitna občine Ljubljana-Center za leto 1975 11. Kadrovske zadeve: — predlog za imenovanje rajvnatelja OS Tone Oufar t Ljubljanl, — predlog soglasja k imenovanju dii»ktorja SDK, po-družnica Ljubljana, — predlog 2sa izvolitev sodniikov sodišča združenega dela Ljubljana 12. Obravnava predloga sklepa o potrditvi ustajiovit-ve pogodbe obrtno nabavno prodajne zadruge Brana v Ljubljani. Vsi trije zbori so bild sklepčni. Udeležba delegatov po posameonih zborih je bila naslednja: Družbenopolitični zbor: Od skupnega števila 30 delegatov je bilo prisotttiii 177 delegatov. Prisotni so bili: Bele Meta, Brvar Ana, Bučar Miloš, Destovnik Karekl, Plis Drago-Stxela, Kalčina Lijana, Mali Zlatko, Marinšek Janez, Novak Zvone, Pubarid Krešo, Rajnar Marjan, Bozman Jaka, Staitar Anton, SnSnik Vi-ljem, Silih Zlata, Sest Bogo in 2ust Denis. Odsotnost so opravidili: Albreht Roman, Borc AndreJ, Božič Ladislav, Cuk Magda, Purlan Barbara, Ciošnik De-nijela, Renčelj Edvard, Boter Bado. štemplhar Vid, Tek-3tor Anka in Valentindč SaSa. Odsotnost nista opravičlla: Debeijak Ivanilca in Hva- Zbor združenega dela: Od skupnega Stevila 80 delegatsMh mest Je btlo pri-, sotnih 48 delegatov. Prlsotiu so bili delegati Iz naslednjih konferenc d»-legacrij: — konferenca 1: Stopar Hilda — konferenca 2: Budolf Sbojan — konferenca 5: Stojanovič Milivo.) — konferenca 7: Pajk Silvo — konferenca 8: Roš Ivan — konferenca 9: Kjavž Emil — konferenca 11: Šinkovoec Ludv|k ln Jagarinee Leopold — konferenea 12: Eržen Cirila in Bizjak Danica — Jtonferenca 13: Trobenton Dominika — konferenca 14: Weber Vladlmlr — konferenca 15: Belinger Savo — toomferenca 16: Cimperšek Rudi — konferenca 17: Korbun Pavel — konferenca 18: Ivančič Ivan — konferenca 19: Resnik Jože — konferenoa 20: Lukman Dušan — konferenca 22: Zavašnik Milica — konferenca 23: Stricelj Neda — konferenca 24: Tomič Tomislav — konferenca 25: Gogala Efrema — konferenca 26: Volk Slavka — konferenca 27: Borovnjak Mirico — konferenca 28: Debeljak Peter — konferenca 29: Marolt Tilka — konferenca 31: Culiberg Marjan — konlerenca 32: Sikušek Ivana — korlferenca 33: Paradžik Peter — konferenca 34: Klančar Ivan in Bernard Joža — konferenca 35: Svetek Drago — konferenca 39: Nečak Svetozar in Logar Dušan — konferenca 40: Us Pranc in Ahčin Mar.ian — konferenca 41: Kunaver Majda — konferenca 42: Svetin Vida, Piano Bogomlla, Fonda Ugo in Kočar Marija — konterenca 43: Cernetič Zinka . •* — konferenca 44: Krašovec Anica — konferenca 45: Osolnik Vladimir — konferenca 46: Pregl 2ivko — konferenca 47: Hunjadi Aleksander — konfeirenca 48: Podlipec Lovro . — konferenca 51: šlibar štefan Odsotni so bili delegati iz naslednjih konferenc d©-legacij: 3, 4, 6, 10, 21, 30, 36,, 37, 38, 49 in 50. En delegat pa je bil odsoten tudi iz konference št. 13. Zbor ikrajevnih skupnosti: Od skupnega števila 35 delegatekih mest je bilo prt-' somih 31 delegatov. Prisotni so bili: KS Ajdovščina: Majcen Nada. JavOrnik Mišo, Polak Bojan in Gruden Ignac KS Gradišče: LuCovnik Janez, Maririfi Vida, Butdnar LJubo in Babič Drago KS KoJodvor: Bizjak Zmaga, Rozman Vilko, DimnUt Peter in K-vas Jakob KS Prnle: Retnic Ciril in Polanc Stefan KS Stara Ljubljana: Samec Božidar, Ceme Millca, Kopač Vlasta, Meržek Karel in Rak Breda KS Starj Vodmat: Mlinar Andrej, Pabjandie Mara, ttor&č Budi in Majcen Stane KS Poljane: Lakner Lojce, Žagar Marja, Hercog Hil-da in Mikoš Biserka KS Tabor: Saje Jože, Hiibernik Franc tn Ster Danica. Odsotni so bili delegatd: 2 iz KS Prule, 1 iz KS Polja-ne in 1 iz KS Tabor. K 1. točki POTBDITEV ZAPISNIKOV IN POROCILA O IZVRSITVI SKLEPOV 19. SEJE DPZ, 20. SEJE ZBOBA KS IN 21. SEJE ZZD Sprejetl so bili naslednji SKLEPI: 1. Družbenopolibični zibor potrjuje zapisnik 19. seje zbo-ra in porofiilo o izvršitvi sklepav (soglasno) 2. Zbor združenega dela potrjuje zapisnlka 20. in 21. •eje zbora in poroCilo o izvršitvi sklepov (soglasno) 3. Zbor krajevnih skupnosti potrjuje zapisnik 20. se-Je zbora in porodilo o izvrSItvl sldepov (soglasno). K 2. točki OBRAVNAVA PREDLOGA SREDNJEROCNEGA DRUŽ- BENEGA PLANA OBCINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 Uvodno obrazložitev je podala Nuša Kerševan, pod-predsednik IS, ki je v imenu IS poročaJa tudi o amand-majih. ki so bili predlagani na predlog plana. Amandmaje so predllagali: 36. konferenca delgaclj zbo-ra združenegs dela ter 42. tn 43. konferenca. 36. konferen-ca ,je predlagala, da se v srednjeročnem planu zagotovi ustrezne rekreacijske površine pri OS Majde Vrhovnik. 42. in 43. konferenca pa sta predlagali, da se ustrezno dopolni in popravi tekst plana na strani 11 v poglavju 2.2.6. ZdTavstveno varstvo. Predlaga, da se amadma 36. konference ne sprejme. ker bo to vprašanje treba uskladfti prl spejemantfu plana STS za izabraževanje v "Septembru 1976 ter da se amadma konference 42. ita 43. sprejme. V razpravi je sodelovala Kunaver Majda iz konferen-ce 41. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sp na loCenem glasavauju spreje-11 naslednie SKLEPE: 1. Amandma konference delegacij 36 se ne ^>rejme. (1 delegat ZZD se je glasovanja vzdržal) 2. Amandma konferenc delegacij 42 in 43 se sprejme (aoglasno) S sprejetjem amandmaja 42. in 43. konference se tretji in četrti odstavek poglavja 2.2. 6. Zdravstveno var-stvo na strani spremenita tako, da se glasita: »Osnovno zdravstveno varstvo v občlni Ljubljana-Cen-ter izvaja Zdravstvemi dom Ljubljana — enota Center, Id ima organizirane naslednje oblike Zdravstvenega var-stva: — sLužba splošne medicane — služba za zdravstveno varstvo borcev NOV — služba za varstvo predšolskih otrok — služba za varstvo Šolskih otrok in miadine — služba za adravstveno varstvo študentov — služba medicine dela — služba za varstvo žena — služba diagnostičnega laboratorija — služba fizioterapije — pneum&ftiziološki dispanzer — zobozdravstrena služba (ambulante za odrasle, šol-ske zobne ambulante, predšolske ortodontske specialistič-aa ambulante) — patronažna služba medicinskih sester, baboc in ne-ga bolnika na domu in strežniška služba«. Poleg navedenih osnovnih zdravstvenih dejavnosti je na obmofiju ob#ne Center tudd Kllnipedska klinika. Otorinolaringološka klinika, Stomatološka klinika, Klinika za nuklearno medicino, Inštitut za klinično ne-vrofialologijo, Inštitut za rentgenolbgijo, Centralni klinie-no-kemični laboratorij, Lekarna, Reševalna postaja, Pre-hrambena služba, Tehnična služba, Medico enginering in . Mestna otroška bolnišnica. V kliničriem centru je poleg hospitalnega zdravljenja organizirano tudi specialistično-ambulantno zdravljenje. Na obmofiju občine Ljubljana Center delujejo tudi Zavod SRS za zdravstveno varstvo v. Ljubljani in Zavod SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani. Prav tako je v občini Ljubljana Center organizacija zdru-ženega dela Centralna lekarna z lekarnami MikloSič, Cen-tralna, Mirje, Levstik, Tabor ln Ajdovšdina. Izseljevanje stalnlh prebivalcev občine nima bistvenega vpliva na de-lo in organdzacijo zdravstvene službe vCentru. Specifičnost zdravstvene dejavnosti je v tem. da nu-dijo nekatere zdravstvene enote na območju obSin poleg osnovnega zdfavstvenega varstva tudi specialistične dis-panzerske storitve, tako za delovne ljudi in občane Cent-ra, kakor tudi za prebivalce ostalih občin v ljubljanski in izven ljubljanski regiji.« 3. Sprejme se srednjeročni dmžbeni plan razvoja ob-čine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 (soglasno) 4. še neusklajene zadeve s področja prostorskega pla-niranja morajo biti usklajene in predložene v potrditev vsem trem zborom skupščine najkasneje do 31. 12. 1976 (soglasno) 5. Izvršni svet občinske skupš6ine Ljubljana denter je pooblaščen, da pripravi redakcijo vseh sprejetih plansklh dokumentov na nivoju občine in jih izda v posebni bro-šuri (soglasno) 6. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center ie pooblaščen, da po sprejemu in podpisu samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih lnteresnih skupnosti za družbene de.javnosti ter sprejemu samo-upravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih planov or-ganizaoij združenega dela v gospodarstvu predlo« v skla-du z določili zakona o femeljih dmžbenega planiranja vsem trem zborom staipSCine v razpravo in potrditev do-polnila in spremembe dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980. Rolc za predložitev t^a dokumenta je 31. marec 1977 (soglasno). K 3 točki OBRAVNAVA PREDLOGA DRU2BENEGA PLANA LJUBLJANE ZA OBDOBJE 1976—1980 Razprave ni bilo. Zbor združenega dela, zbor krajevnih- skupnosti in družbenopolitični zbOT so na ločenem glasovanju sproje-U naslednji SKLEP: Zbori nimajo pripomb na predlog družbene-ga plana Ljubijane za obdiobje 1976—1980. K 4. točkl OBRAVNAVA OSNUTKA DOGOVORA OBCIN LJTJBLJAN-SKE REGIJE O SKUPNIH VPRASANJIH DRUŽBENEGA RAZVOJA ZA OBDOBJE 1976—1980 Slavko Nemanič, član IS, porofia o pripombah, ka jtt je sprejel IS na osnutek dogovora. Razprave m bilo. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor so na ločenem glasovanju soglas-no sprejeli naslednji SKLEP: Pripombe in predlogi k osnutku dogovora se posredujejo skupnosti občin Ljubljanske regije in Zavo-du za dražbeni razvoj Ljubljane. K 5. to2W VPRAŠANJA DELEGATOV 1. Debeljak Peter, delegat iz 28. konference delegacij ZZD prebere zahtevo delavskega sveta Grand hotel Union izvrSnemu svetu skupščine občtne Ljubljana Center po iz-ločitvi objekta prizidka temu hotelu iz kompleksa Plošča-di Borisa Kraigherja. 2. Dimnik Peter, delegat KS Kolodvor predlaga, da se na eno od prihodnjih sej skupščine uvrsta v dnevni red ponočilo o delu in problemih Postaje Mllioe Ljubija-na Center. 3. Ponda 0go delegat iz 42. konference delegacij po-stavi v imenu konferenee delegacij naslednje vprašanje: Kaj je z nadaljevanjem gradnje Medicinske fakultete v Ljubljani oziroma kako se bo v srednjeročnem obdob-ju zagotovila izgradnja te fakultete? K 6. točki OBEAVNAVA OSNUTKA DRU2BENEGA DOGOVORA O ORGANIZIRANI PROIZVODNJI IN PRESKRBI LJtTB- LJANE S KMETIJSKIMI ŽIVILSKIMI PRIDELKI XTvxxJno obTaaložitev je podal Slavko Nemaindč, čian IS. ParodaJ je o pripombah, ki jih je na osmitek dogo-vora imel izvršnd svet skupščine občine Ljubljana Center. Bazprave ni bilo. Zbor združenega dela in zbor krajevndh skupnosti sta soglasno sprejela naslednji SKLEP: Predlogi in pripombe IS se posredujejo iz-vršnemu svetu oziroma skupščini rriesta' Ljubljana. K 7. točki OBRAVNAVA PREDLOGA DRTJŽBENEGA DDGOVORA O POGOJIH ZAPOSLOVANJA IN O MINIMALNIH STAN DARDIH ZA 2IVLJENJSKE IN KULTURNE RAZMERE PRI ZAPOSLOVANJU NA OBMOCJU OBČIN SAMOUPRAV-NE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LJOBLJANA tJvodno obrazložitev je podala Majda Markič, predsed-irik skupščine samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Center. Razprave ni bilo. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na ločenem glasovanju soglasno sprejela naslednjl SKLEP: Sprejme se družbeni dogpvor o pogojih za-poslovanja in o minimalnth standardih za življenjske in kulturne razmere pri zapaslovanju na območ.iu obdin sa-moupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana v pred-loženem besedilu. K 8. točkl: OBRAVNAVA PREDLOGA ANEKSA K DOGOVORU O SPLOŠNT PORABI V OBCINAH V LETU 1976 Razprave ni bilo. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na ločenem glasovanju soglasno "sprejela naslednji SKLEP: Sprejme se aneks k dogovoru o splošnd po-rabi v občinah v letu 1976 v predloženem besedilu. K 9. točki OBRAVNAVA POROCILA O POSLOVANJU SKLADA ZA INTERVENCIJE V GOSPODARSTVO OBCINE LJUB-LJANA CENTER ZA LETO 1975 Uvodno obrazložitev je podai Slavko Nfemanid, dlan IS. Razprave ni bilo. Zbor združenega dela in zbor fcrajevnih skupnosti sta na ločenem glasovanju soglasno sprejela naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se poročilo o poslovanju skla-da za tntervencije v gospodarstvo občine Ijubljana Cen-ter za leto 1975. 2. Izvršni svet skupščine O'bčine Ljubljana Center naj naj do konca leta 1976 predloži skupščini predlog razporeditve sredstev sklada. K 10. točkl OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O POTRDITVI ZA-KLJTTCNEGA RACUNA PRORACTTNA OBCINE LJUB-LJANA CENTKR ZA LETO 1975 Uvodno obrazložitev je podal Slavko Nemanld, dlan IS. V razpravi je sodelovala Milica černe, delegat KS Stara Ljubljana. 'Zbor zdnjženega dela in ztoor krajevnih sJrupnosti sta na ločenem glasovanju soglasno sprejela naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o potrditvl. zakl.iučnega ra-'čuna proračuna občine Ljubljana Center za leto 1975 v predloženem besedilu. K 11. točJd KADROVSKE ZADEVE Razprave ni bilo Zbor združenega dela in zbor krajemih skupnosti sta na ločenem glasovanju soglasno sprejela naslednje sklepe SKLEPE: 1. Za ravnatelja osnovne šole Tone Cufar r Ljubljani, Cufarjeva 11, se imenuje Rado Hlebec. ' 2. SkupšČina občine Ljubljana Center soglaža z ime-novanjem Franca Urevca za direktorja SDK Podružnica Ljubljana. 3. Za sodnika sodišfia združenega dela v Ljubljani z lastnostjo delavca v združenem delu se izvolifca Deisinger Ana in Priedl Liljana. K 12. točM OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O POTRDITVI USTA-NOVNE POGODBE OBRTNO NABAVNO PRODAJNE ZA-DRUGE BRANA V LJUBLJANI TTvodno obrazložitev je podala Anica Škof. V razpravi so sodelovali: Pavle Korbun iz konferen-ce delegacij 17, Štefan Slibar iz konference del^acij 51 ter Ančka Tomšič, predsednik združenja samostojnih obrt-nikov občine Ljubljana Cesnter. Po razpravi je zbor združenega dela (2 detegata st» se glasovanja vzdržala) sprejel naslednji SKLEP: Pogodba o ustanovitvi obrtno nabavno pro-dajne zadruge BRANA z o. j. Ljubljana, šmartinska 22, s» potrdi. Seja je bila zaključena ob 18,55 uri. PREDSEDNIK DPZ Marjan Rajnar, 1. r. PREDSEDUJOCI ZZD Tomlslav Tomič, 1. r. PREDSEDUJOCI ZBORU KS Jakob Kvas, 1. r. Zapisnik vodil: Ivo Bogataj, 1. r. SLU2BA DRUŽBENEGA KNJIGOVOSTVA V SR SLOVENIJI PODRU2NICA LJUBLJANA Analiza poslovnega uspeha organizacij združenega dela v občini Ljubljana Center I. UVOD Za poslovanje organizacij združenega dela in ugotav-ljanje rezultatov v prvem polletju 1976 sta bila odločil-ha poleg tržnih dejavnikav predvsem dva zakana: zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sred-stev in zaikon o ugotavljanju in obračunavanju celotne-ga dohodka TOZD. Namen obeh zakonov je jasen. S prvam zakonom se uskLajuje proizvodnja in prodaja s plačilno sposobnost-jo kupcev, z drugim pa se onemogoča vnaprejšnja po-trošnja (osebna, splošna, skupna, pa tudi investicijska), ki jo je sistem obračuna po fakturirani realizacijo omo-gočil. Celotni dohodek se ugotavlja na osnovi plačane reali-zacije, kd jo sestavljata plačana realizacija in realizacija aavarovana s plačilnimi instrurnenti. Prehod od fakturirane na plačano realizacijo je vpli-yal na primerfjrvost podatkov primerjalnih obdobij. Glavni razlog slabše primerljivosti je v tem, da ugo-tavljamo celotnri dohodek za I. polletje 1975 po faktu-riranl r^alizaciji, za letošnje I. polletje pa po plačani realizaciji. Pri tem porabljena sredstva v obeh primer. janih obdobjdii obračunavamo po fakturirani realizaciji. Razlika med fakturirano in plačano realizacijo je ne. plačana realizacija. Ta se sestoji iz nezavarovanih terja-tev za zadnjih 15 dni obračunske dobe, ki niso bi-le v celoti vnovčene do 30. 6. 1976, iz nezavarovanih terjatev od kupcev na dan 30. 6. 1976, ka svojih obvez-nosti niso poravnali v 15 dneh po nastanku poslovne-ga razmerja in iz terjatev do inozemskih kupcev, za ka-tere ni instramentov zavarovanja plačil. Poslovni stroški (oziroma celotna porabljena sredst-va), čeprav se ugotavljajo in obračunavajo v obeh raz-dobjih v fakturirani realizacijd, so v letu 1976 absolutno in relativno višji kot lani. Vzrok za relativno povečanje je v povečani amorti-zaciji zaradi revalorizacije osnovnih sredsrev, v stroških v zalogah (do 1976 so se zaloge lahko vrednotile po di-rektnlh in indirektnlh stroških, zavarovalnlh premijah in Obrestih na kredite, direktnih in indirektnih oseb-nih dohodkov, v 1976 pa le po direktnih materialnih stro-šlrih in amortizaciji in direktnih osebnih dohodkih, vsd ostaM stroški pa se morajo kriti iz celotanega dohodka oeiroma dohodka). Tudi nastali stro&ri za investtcijsko vadrževanje, uva-janje nove proizvodnje in odkrivanja rudrtih bogastev (aktivne časovne razanejitve na kontih 19) se morajo le-tos v celoti pokriti, prejšnja leta so se pa lahko prena-Sala v naslednje leto. II, CENE V prvi polovica letošnjega leta ugotavljamo po po. da*kUi Zavoda SRS za statdsbiko, da cene dn življenjski stroški sicer še vedno naraščajo, vendar je stopnja ra-sti cen v letošnjem obdobju znatno poCasnejša. Vidna je tudi teaidenca upadanja rasti cen, ki je bila zapažfena že v drugi polovici lanskega leta. Priporočilo resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju SRS za leto 1976 se na področju cen uresničuje. Umirjenejša rast' c6n pa ni toOiko odraz sJdadnejših gospodarskih gibanj kat administrativnih ukrepov, ka pa v nekaterih gospodarskih panogah otežkooajo normalno poslovanje. I.—III. 1976 I.—VI. 1976 I.—III. 1975 I.—VI. 1975 Proizvaijalčeve prodajne cene 106,1 107,0 Cene v trgovini na debelo 106,2 106,9 Cene na drobno 114,6 112,7 — blagovni indefcs 114,3 112,5 — storitve . M6,9 114^0 — industrijskl izdeU^ 111,5 109,9 Cene žuvTjenjskil) potrebSftin 120^ 117^ III. GLAVNE ZNACILNOSTI GOSPODARSKEGA RAZVOJA Za gospodarska gibanja v I. polletju letos na območ-ju občine je značilno: — v primerjavi z lanskim enakim obdobjem je bil dosežen nižji celotni dohodek, družbeni proizvod in do-hodek; najslabši so ti elementj. v trgovini, znotraj trgo-vine pa v zunanji trgovTni; — umirjenejša rast cen, ki je predvsem posledica adminiistrativnih ukrepov; — stagnacdja proizvodnje in padec realnega prometa v trgovini ter manjši obseg prometnih storitev v želez-nlškem prometu; — izgube so višje tako po številu organizacij kakor tudi po vištni; po vrednosfci najvišje in po številu naj-več je dzgub v trgovini; — udeležba porabljenih sredstev v celotnem dohod-ku je višja; — zmanjšanje deleža sredstev, ki ostanejo iz družbe-nega proizvoda organizacijam združenega dela za delitev; — hitrejša rast sredstev za osebne dohodke kot sred-stev za reprodukcijo dn atamulacijo; — poslabšanje akumulativne sposobnosti gospodarst-va; — porast zalog gotovih izdelkov v tadustriji in slab-ša založenost trgovine z blagom; — večja likvidnost gospodarstva, ki je posledica no-vih predpisov in ne večje gospodarske aktivnosti ter akmnulacaja; — zmanjšanje terjatev. Finančni rezultati gospodarstva Gospodarska gibanja v prvem polletju letos na ob-močju občine kažejo, da se priporočila o gospodarskem nazvoju uresničujejo le deloma in sicer na "področju gi-banja cen, ugodne.jšemu razmerju v plačilni bilanci m ugodnejši preskrbi s finančnimi sredstvi. Z novam sistemom obračunavanja celotnega dohodka po plačani realizaciji pa se je slabo gospodarjenje poka-zalo v številu in višini izgub, ki jih je imelo gospodar-stvo po periodičnih obračunih za prvo polletje letos. Od skupno K42 organizacij združenega dela, zajetih v anali-zo, je 123 organizacij izkazalo izgubo v skupnj vlšini 1.000.841 tisoč din. Elementa gospodarjenja so razvidni iz tabele 1. Tabela 1: Elemen-H gospodarjenja . Znesek v 000 din Indeks Elementi ' |-------------------------------------------------- | I.-VI.1975 li-VI.1976 ObS. SRS Stev.zaposl.(po etanju konec meseca ' 53.981 55.4o5 I03 Io3 Štev.zapo8l.(na podl.vkal.ur) 54.195 55.481 Io2 Io2 Celotni dohodek 29,182.99o 27,242.467 93 Io2 Porabljena sredstva 26,356.941 25,3o6.861 96 Io9 Doseženi dohodek 2,826.453 2,177.685 77 79 Izguba - pri substanci '¦-' 4o4 242.078 - 648 - zaradi nedosež.dohodka Io2.2o6 758.762 742 929 Eazdel^eni dnižb.proizvod 3,288.595 3,435.ol4 Io4 io7 - pogodb.,zakon.obvezn.,davki in ostali prisp.iz dohodka 558.213 562.Io4 lol x - prisp.iz OD 463-98o 592.889 128 x - izplač.neto OD in pre^emki l,12o.912 I,392.o63 124 x - ostanek dohodka 7o5.7<>3 282.o?7 *o. 32 - amortizacija 372.628 515.732 138 138 - ostala sre^.,ki pripadajo OZD 67.161 88.147 131 x Kupci ' . 8,666.488 4,138.814 48 58 Zaloge 5,464.453 5,847.889 Io7 112 Dt>l)avitel.ji 9,538.676 5,321.494 56 53 Lastni viri poi.sredstev 8,894.o35 14,3o6.589 161 161 Tuji viri sredstev 7,947.53o 9,643.522 121 x Izplač.neto OD na zaposl. 3*373 4.o64 119 x Družb.proizvod na zaposl. 60.680 61.877 Io2 x Celotni dohodek Celotni dohodek gospodarskih organizacij je bia v prvem polletju letos dosežen v višini 27.242.467 tisoč din ter je bil za 7 odstotkov nižji kot v enaketn obdobju la- ni. Tudi <5e upoštevamo neplačano realizaoijo, ki je zna-šala 1.699.724 tiso<5 din, celotni dohodek ne bi presegat ianskega. Gibanje celotnega dohodka po posameznih po-dročjih prikazuje tabela 2, Tabela 2: Gibanje celotrfega dohodka ________Celotni dohodek _______________Korigirani. celotni dohodek Področje oziroma panoga I. - VI.1975 I.-VI.1976 IND I.-VI.1975 I.VI.1976 IND Industrija 1,970.123 1,872.981 95 1,953.426 2.010.989 103 Kmetijstvo in ribištvo 60.777 - 85.321 J.40 60.702 87.394 144 Gozdarstvo ¦ " . - 500 - -. 501 ' Gradbeništvo I,l26.0o6 1,222.493 109 1,117.115 1,327.972 119 Promet . , 610.345 631.705 103 605.395 672.284 111 Trgovina " 23,777.622 21.748.884 91 23,620.525 23,062.660 98 Gostinstvb 221.169 265.066 120 220.805 272.219 123 Turizem 763.966 779.581 102 760.272 809.305 106 Obrt 332.667 306~.657 92 331.053 328.304 99 Stanovanjsko-kdmunalna dejavnost 320.315 329.280 103 318.567 370.263 116 GOSPODARSTVO 29,182.990 27.242.467 93 28.987.860 28,941.891 100 Vrednost industrijske proizvodnje je bila po statistifl-nih podatkih v primerjavi z lanskim obdobjem velja za 9,6 odstotka, pri čemer vpliv rasti cen ni izločen. Zato ocenjujemo, da bistvenega povečanja proizvodnje «i bilo. Letni plan vrednosti industrijske proizvodnje je v I. pol-letju realiziran le 45,6 odstotno. Manjše popraševanje na domačem trgu ter novi predpisi o zavarovanju plačil so vpHvali na previdnejšo in manjšo nabavo. Poleg tega je imela industrija zaradd restrikcij pri uvozu težave pri nabavi surovin in reprodukcijskega materiala. Vse to se je odrazilo na višini celotnega dohodka, ki je bil za 5 odstotkov nižjd. Višja ceilotni dohodek kot v primerjal-nem obdobju izkazujejo v industriji le panoge: nafta (indeks 114), proizvodnja papdrja (indeks 191), živilska (indeks 110), grafifina (dndeks 107) in fiilinska industrija (indeks 126). Man.jša tnvesticijska dejavnost je vplivala na bol.i umirjeno rast celotnega dohodka v gradbeništvu, ki pre. sega lansko polletno višino za 9 odstotkov. Največji po-rast celotnega dohodka zaznamujemo v panogi montaža (za 21 odstotkov), medtem ko so gradbena podjetja v ožjem pomenu imela le za 7 odstotkov višji celotni do hodek kot lani; v panogi projektiranje se je celotni do-hodek povedal za 10 cxistotkov. Na dinamiko celotnega dohodka v prometu, ki za 3 odstotke presega lanskega, močno vpliva najmočnejša pa-noga — železniški promet. V železniškem prometu je bll potniški in tovonu pro-met za 9,1 odstotka oziroma 10,3 odstotka roanjši kot V istem obdobju lani. Na višino celotnega dohodka, toi je bil za 1 odstotek nižji, pa je vplivalo še vedno nereše-no vprašanje ekonomskega položaja železnice, novi nažin formiranja celotnega dohodka po plačani realizaciji in nepravočasno obračunavanje devizne sbimulacdje za izvr- Tabela 3: Porabljena sredstva Porab.sred. 1^-71.1975 |, 1,-71,1976 ,_ Udelež^ po vrstaa Znesek |Struk. Znesek StrukJ 1975 1976 Porab.material 1,632.938 6,2 1,511.o4o 6,o 93 5,6 5*6* Proizvodne sto-ritve drugih 1*115-557 ^,2 1,465.955 5,8 131 3,8 5,4 JTeproizv.stor. 211.18o o,8 272.217 1,0 129 o,7 1,0 Daevn.za služb. potov.in tere-nski dodatki 71.147 o,3 72.348 o,3 Io2 o,2 oJ3 Izdatki za rekl. propag.in repr. 51.122 o,2 61.468 o,2 12o o,l o,2 Drugi material. stroski 179.444 o,7 149.529 o,6 83 o,6 o,5 Anort.po predp. minim.stopnijali 235.858 o,9 41o.3o4 1,6 174 o,8 1,5- Amort.nad predp. minim.stopnjamd 134.646 o,5 91.658 o,4 68 o,5 Oi3 SEUPAJ 3,631.892 13,8 4,o34.519 15,9 lll 12,4 14,8 27ab.Tred.real. trg.blaga,kon-signac.in ko-mis.blaga,mate-riala-in odpad.22,131.6p6 84,o 2o,929.29o 82,7 95 75,9 76,9 Popravek financ. rezultata 446.695 1»? 222 - - 1,5 Izredni izdatki 146.748 o,5 342.83o - 234 . q,5 1,2 . 7SEGA PORAB. I SEEDSTVA 26,356.941 loo,o 25,3o6.B61 loo,o 96 9o,3 92,9 šene prevozne storitve v mednarodnem prometu. V PTT prometu se je v letošnjem obdobju povečal obseg poštoih in telefonskih storitev, kar se je odrazilo na vižini celotaega dohodka, kj je za 22 odstotkov prese-gal lansko polletno višino. Najnižji celotni dohodek v primerjavi š preteklim obdobjem so dosegle organizacije s področja trgovine. Slabša založenost trgovine je vplivala na padec realnega prometa v trgovini in s tem tudi celotnega dohodka, ki je za 9 odstotkov nižji lcot v enakem času lani. Nižjo realizacijo kot v istem obdobju lani zaznamujemo v vseh panogah trgovine relativno najbolj pa v zunanji trgovi-mi (indeks 89) in v trgovini na debelo (indeks 91). V trgovini na drobno je celotni dohodek zaostajal za lan-skim za 3 odstotke. Poraibljena sredstva S prehodom na nov sistem obračunavanja celotne-ga dohodka po plačani realizaciji, porabljena sredstva še vedno zajeinajo tudd stro&ke fakturirane neplačane rea-lizacije. Tako so porabljena sredstva, v višini 25.306.861 tisoč din, kljub nižjemu celotnemu dohodku "zaostajala za lansko ravndjo le za 4 odstotke. Posledica tega je, da je bil v letošnjem polletju doseženi celotni dohodek gospo- darskih organizacij v relativno mnogih primerdh nižjikot porabljena sredstva. Tako je imelo 31 organizacij izgubo že iz substance v skupni višini 242.078 tisoč din, od te-ga odpade samo na trgovino 167.691 tisoč din. Na hitrejšo rast porabljenih sredstev pa so vpliva-li tudi višji izdatki za storitve drugih, zaradi revaloriza. oije osnovnih sredstev višja amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah in zelo visok porast izrednih izdat^ kov zaradi odpisanih zastaranih terjatev (indeks 234). Gibanje in strukturo porabljenih sredstev prikaziije ta-bela 3. Dohodek in druibeni ptoizvod Dohodek gospodarstva v obCini je bil dosežen v vi-šini 2.177,685 tisoč din in je bil za 23 odstotkov nižji kot v prvem polletju lani. Družbeni proizvod, ki predstavlja doseženi dohodek povečan za amortizacijo, pa je bil niž-ji za 15,8 odstotka. Razdeljeni družbeni proizvod je bil v znesku 3.433.014 tisoč din za 27,4 odstotka višji od ustvarjenega. V pri-merjavi s preteklim obdobjem je bilo po periodičnih ob-računih letos razdeljeno za 4 odstotke več. Eazdelitev družbenega prodzvoda prikazaije tabela 4. Tabela 4: Razdelitev družbenega proizvoda t ttt t vt I ! Struktura 1975 1976 IND Z--V1 ^*"71 ___________________________197? 1 197b____________1975 1976 I. OST.UDELEŽ.V DELITVI I,o22.193 1,154.993 113 31,1 33,6 - pogodtene obvezn. 296.3ol 332.913 112 '9,o 9,7 - zakonske obvezn. 64.597 36.312 56 2,o 1,1 - dav.in ostali pris- pevki iz dohodka 197.315 192.879 98 5,o 5,6 - priapevki na OD 463.98o 592.889 128 14,1 17,3 II.SHEDSTVA OZD ' 2,266.4o4 2,278.ol9 lol 68,9 66,4 . - neto OD in prejemki l,12o.9H 1,392.o65 124 34,1 4o,6 - ostanek dohodka 7o5.7o3 282.o77 4b 21,5 8,2 - sjaortizacioa 372,628 515-732 138 11,3 15,o - ostala sred.OZD 67.161 88.147 131 2,o 2,6 Razdeloeni družb.proizvoč3,288.596 3,433.ol4 ! Io4 loo,o loo,o Iz razdelitve družbraiega proizvoda je razvidno, da se je v letošnjem polletju zmanjšal delež sredstev, ki osta-nejo gospodarstvu za interno delitev od 68,9 odstotka na 66,4 odstotka, povečal pa delež ostalih udeležencev v de. litvi txi 31,1 odstotka na 33,6 odstotka. Sredstva za fi-nanciranje splošne in skupne porabe ter pogodbene ob-veznosti so se povečale hitreje kot sredstva, ki so ostala gospodarstvu za interno delitev. Delitev znotraj organdzacij zdmženega dela, je pote-kala na škodo sredstov za akumulaoijo, saj so bila ta v ziiesku 885.956 tisoč din za 23 odstotkov nižja, medtem ko so sredsbva za neto osebne dohodke in prejemke v višini 1.392.065 tisoč din za 24 odstotkov prfssegla lansko polletno višino. Stx>pnja inteme akumulativnosti gospodarstva na obr močju občine znaša tako le 1,4 odstotka in je za 60 od-stotkov slabša kot v enakem času laai. Poslabšala se je v vseh področjih gospodarstva z izjemo Kmetijstva in rl-bištva, kjer je ostala neizpremenjena. Najnižjo stopnjo interne akumulativnosti ima promet (0,3 odstotka) in tu-rizem (0,8 odstotka), najvišjo pa če izvzamemo gozdarst-vo (66,6 odstotka), obrt (6,7 odstotka) in gradbeništvo (3,9 odstotka). V področju trgovine in gostinstva znaša popreCna stopnja inteme akumulativnosti 1.5 odstotka dobjem lani prikazuje tabe-Ia5. (X pomeni: Organizacije, kjer je bila izkazana izgu-ba višja, kot ocenjen učinek sistemskih sprememb) Beležke: Tabela 5: Tzgube v OZD s področja gosoodarstva Pnri-pno-io 07T) bifra fTzguba pri substanci Izg.zar.nedosez.doh. Skupaj izguba CJ dejav. 3o.6.1975 3o.6.1976 3o.6.1975 3o.6.1976 3o.6.1975 3o.6.1976 1 2 5 4 5678 LJ.-CENTER ¦ . tv din' UTDUSTEIJA-skupad - - 15,998.854 75,o89.95o 15,998.85* 75,o89.95o UES LJ.-TOZD Elektro LJ. I -okolica 111 - - 4,725.802 - 4,725.8o2 DES LJ.-TOZD LJ.mesto 111 - - 2,642.528 - 2,6*2.528 Plinarna Ljubljana 115 - - 3,153.647 - 3,153.647 TOZD Vega 15-tov.opt.in ateklopih.naprav 116 - - 2,6o3.949 8,531.856 2,6o3.949 8,531.856 UUIS Sara^evo TOZD tov.Eog 117 - - - 22,7<>5.749 - 22,7o5.749 ffribuna TOZD kovinske opreme 11? - - - 1,155.869 - 1,155.869 Iefcra IEZE TOZD Zmaj Lj. 119 ' - - - 425.4o9 - 425.4o9 Tekstil TOZD Angora tov.plet. 124 - - 5,298.162 4,882.o81 5,298.162 4,882.08I1 Pletenina Ljubljana 124 - - - 9,811.541 - 9,811.541 Modna konfek.KRIM TOZD proiz.- konf.SPORT 124 ~ - - 3,661.951 - 3,661.931» Mercator TOZD tov.mesnih izd. 127 - - - 6,289.264 - 6,289.264» CTP Pravica-Buevnik TOZD tiskarna ljud.pravice 128 - - 4,415.828 - 4,415.828 gasopisno podd.Pavliha 128 - - 13.464 - 13.464 CZP Gospodarski vestnik 128 - 1,178.066 - 1,178.066 CZP Delavska enotnost 128 - - - 364.585 - 364.585 Casopis.grad.podj. Delo 128 - - 535.468 - 555.^68 mad.knjiga TOZD založba 128 - - 4,598.5o9 •- 4,598.5o9i Partizanska knjiga. 128 - 1,592.914 -¦¦ 1,592.914 Mlad.kn,3iga - koprodukcija 128- - - 728.415 1,777.971 728.415 1,777.971 IMETIJSTVO-skupaJ - 399.3<>4 685.694 399.3o4 , 685.694 Emona LJ.TOZD kmet.kooperac. 211 - - 56.856 - 56.856 Tetpromet 211 - - 287.851 - 287.851 Zavod za ribištvo 212 - < - 342.448 397.845 342.448 397.845; GRADBENIŠTVO-skupaJ - 36,984.292 - 58,241.918 - 95,326.21o Arhitektni biro 411 - 37.135 - 456.049 - 475.182; Urban.zavod Projektivne atel;)e411 -x - - 2.881 - 2.881 Agene projekt 411 - 86.786 - 86.786 Biro za lesno industrijo 411 - - 249.255 - 249.255 Gradb.podj. Tehnika 412 • - 36,947.159 •- 57,466.947 - 94,414.1o6 1 |- 2 i ^ *" I • «• 1-5 16 I 7~ 18 I L PHOMET-afcupaj '— 12,564.155 55,798.819 224,295.726 55,798.819 256,859.881 ŽG-ŽTP TOZD sekc.za vleko 511 - - 23,741.729 loo,234.174 23,741.729 loo,234.174>c ZG-ŽTP-TOZD sekc.za vzdr- ževanje prog 511 - U,454.o48 5,55o.662 29,78o.42o 5,550.662 41,234.468* fcj-ŽTP-prometna sekcija 511 - - 22,664.992 75,886.864 22,664.992 75,886.864X . ŽG-ŽTP-sekciJa 2a vz&rž. sign.varcuin tehn.naprav 511 - - 1,942.388 9,3oo.l9o 1,942.388 9,3oo.l9ort Kompaa TOZD Hertz Rent-a- car 516 - I,llo.lo7 l,576.67o 8,4oo.535 l,576.67o 9,51o.642x Tiator TOZD Taxi 516 - - 322.378 - 322.378 Podj.za PTT promet TOZD telegraf in. telefon 519 - - 693.543 - 693.543 TBGOTINA-skupad - 167,69o.979 25,321.o47 346,487.916 25,321.o47 514,178.895 Trvarna 611 - Qll.91I.3o2 - 377.478 l,288.78oX Irim maloprodaja Elita 611 - - 77.449 239.114 77.449. 239.114/ Galteks 611 - 326.371 - 365.583 - 691.954* Jugotehnika TOZD Trgovina 611 - - - 8,319.588 - 8,319.588 Hovoplesk 611 - 567.255 - 25o.o28 «¦ 817.283 Ivtotehna-prodaja na deb. 611 - - - . 391.17o - 391.17o Peromoto TOZD Kolesar 611 - - - 1,199.824 - 1,199.824 ' Steklo-TOZD maloprodaja 611 - , - - 473.528 - . 473.528 Earivoproda^a 611 -_ - . 1,521.429 - 1,521.429 Blavonija TOZD trg.76o 611 - 719.46o 224.o24 " 534.539 224.o24 1,253.999k Elektrotehna TOZD Elprom 611 - - - 6,oo8.92o - 6,oo8.92o« Posrednik 611 - - 938.84o - 938.84o Ambient - Interier 611 - . - - 53.419 - 53.419x Mlad.knjiga TOZD Trgovina 611 - - - 2,172.799 - 2,172.799 itfrokombinat Tikveš 612 - 123.454 - 157.915 - 281.369x Aekstil commerce 612 - - . 14,838.185 - 14,838.185 Teletekatil trg.na debelo 612 - - * - 3,564.139 - 3,564.139 Iskra commerce domaSi trg 612 - 28,2o3.389 13,792.477 51,806.ool 13,792.477 8o,oo9.39o Chemo 612 - - - 8,932.073 - 8,932.073 Agrotehnika-prodajna mreža 612 - 1,694.776 - 13,5ol.971 - 15,196.747 AgTotehnika-aeromehSLaizac. 612 - 11,474.883 - 5,283.916 - 16,758.799* Bteklo TOZD vlleprodaja 612 - -1,541.592 - 5,643.353 '- 7,184.945 Elektronaoava 612 - - . - . 5,211.9o6 - 5,211.9o6 | ABC Mavrica 612 - - - 4,179.9o4 - 4,179.9o4 Technacommerce 612 - - 1,633.261 - 1,633.261 •1! 1 j a i }......... 14 1-516 17 i 6 PHOMET-afcupaj ' — 12,564.155 55,798.819 224,295.726 55,798.819236,859.881 ŽG-ŽTP TOZD sekc.za vleko 511 - - 23,741.729 loo,234.174 23,741.729 loo,234.174* Ž\J-ŽTP-'iOZD sekc.za vzdr- ževanje prog 511 - Il,454.o48 5,55o.662 29,78o.42o 5,55o.662 41,234.468x ŽAj-ŽTP-prometna sekcija 511 - - 22,664.992 75,886.864 22,664.992 75,886.864X . ŽG-ŽTP-sekciJa 2a vzdrž. sign.varcuin tehn.naprav 511 - - 1,942.388 9,3oo.l9o 1,942.388 9,3oo.l9ort Kompas TOZD Hertz Rent-a- car 516 - I,llo.lo7 l,576.67o 8,4oo.535 l,576.67o 9,51o.642* Tiator TOZD Taxi 516 - - 322.378 - 322.378 Podj.za PTT promet TOZD telegraf in telefon 519 - - 693.54-3 - 693.5*3 TBGOVUJA-skupaJ - 167,69o.979 25,321.o47 346,487.916 25,321.o47 514,178.895 Trvarna 611 - Qll.91I.3o2 - 377.4-78 l,288.78oX Irim maloprodaja Elita 611 - 77.449 239.114 77.449. 239.114/ Galteks 611 - 326.371 - 365.583 - 691.954* Jugotehnika TOZD Trgovina 611 - - 8,319.588 - 8,319.588 Hovoplesk 611 - 567.255 - 25o.o28 * 817.283 Avtotehna-prodaja na deb. 611 - - - 391.170 - 391.17o Peromoto TOZD Kolesar 611 - - - 1,199.824 ' - 1,199.824 ' Bteklo-TOZD maloprodaja 611 - ¦ . - - 473.528 - . 473.528 Kurivoproda^a 611 -_ - . 1,521.429 - 1,521.429 Blavonija TOZD trg.76o 611 - 719.*6o 224.o24 " 5'34.539 224.o24 1,253.999* Zlektrotehna TOZD Elprom 611 - - - 6,oo8.92o - 6,oo8.92o« Posrednik 611 - - - 938.84o - 938.84o Aabient - Interier 611 - . - - .53.419 - 53.419* Mlad.knjiga TOZD Trgovina 611 - - - 2,172.799 - 2,172.799 i^okombinat Tikveš 612 - 123.454 - 157.915 - 281.369x Aekstil commerce 612 - - . 14,838.185 - 14,838.185 Teletekatil trg.na debelo 612 - - * - 3,564.139 - 3,564.139 Iakra commerce domaSi trg 612 — 28,2o3-389 13,792.477 51,806.ool 13,792.477 8o,oo9.39o Chemo 612 - - - 8,932.073 - 8,932.o73 Agrotehnika-prodajna mreža 612 - 1,694.776 - 13,5ol.971 - 15,196.747 AgTotehnika-aeromehanizac. 612 - 11,474.883 . - 5,283.916 - 16,758.799* Bteklo TOZD vžleprodaja 612 - -1,541.592 - 5,643.353 - 7,184.945 Elektronabava 612 - - . - . 5,211.9o6 - 5,211.9o6 | ABC Mavrica 612 - - - 4,179.9o4 - 4,179.9o4 Technacommerce 612 - - 1,633.261 - 1,633.261 1 fg|5!4i:>lfalf/IB- Tolan 612 - - 5,889.4o€ - 5,889.4o6* CNP2 Tesarska iadruga 612 - 492.366 - 239.254 - 731.62o KONUS TOZD blagovna Mga 612 - - 285.42o - 285.$2o ONPZ mizar.in scrod.strok 612 - - 244.37o - 244.37o Dental 612 - 63.664 - 655.o42 - 718.7o6 Gasilaka oprema 612 - - 499.447 - 499.447 IUV Usnjeplast 612 - - - 1,836.236 - 1,836.236 Coreal 612 - 763.9o7 - 263.o24 - I,o26.93lx Kovinotehna TOZD Opremotehna 612 - 654.562 - 3,o26.896 - 3,681.458 rapirografika 612 - 6,458.267 - 5,25o.oo2 - 11,708.269 Centromerkur 612 - - 2,o2o.279 - 2,o2o.279 ABC TZdružena podL tja 612 - 16,851.689 - 4,188.661 - 21,o4o.35o Slovenija sadje 613 - - 8,416.688 - 8,416.688 Gruda TOZD Ig. 613 - 14,088.869 lo,145.289 lo,778.993 10,145.289 24,867.862* Emona - zunanja trgovina 613 - 45,877.481 - 25,ol5#313 - 7o,892.794* Jugotekstil-impex 613 - ll,84o.727 - 3o,326.98o - 42,167.7o7 Agrotelinika TOZD Kempinvest 613 - 7,644.931 - 3,845.674 - H,49o.6o5 ZG Nabavni servis 613 - - I,598.5o3 - I,598.5o3 Dom 613 - - 2,492.863 - 2,492.863 Hetalka TOZD prodaja 613 ¦ - 24,29o.26o - 24,29o.26o Ketalka TOZD nabava 613 - - 25,38o.lo2 - 25,38o.lo2/ Koteks Tobus - Kontrade 613 - 231.767 - 8,532.266 - * 8,764.o33 Kemija inrpex 613 - 3,475-819 - - 5.992.o59 '- 9,467.878 Eteklo TOZD zunan,1a trg. 613 - Io,661.8o3 - l,552.1oo - 12,213.9o3»f Interexport 613 - - 3,182.824 - 3,182.824 Iskra commerce zun.trg. 613 - - I,o81.8o8 19,o69.21o I,o81.8o8 19,o69.2lo Hermes 613 ' l,3So.535 - • l,36o.535 Avtctehna-komercialna služba 613 - - - • C689.o52 - 689. o52 Agroprogres ' 613 - - - 2^294.558 - 2,294.558x Tehno Union 613 - - 79o.767 - 79o.767 Jugoreklam 614 - - - 1,893.326 - 1,893.326 PZ Zveza hran.-lcred.služb 615 - - 728.142 - 728.142 PZ za kmet.meb.anizacijo 615. - 3.245 - 249.155 - . 252.4oo»< Tehno impex 615 - 3,ol9.4oo - 6,oll.626 - 9,o31.o26 1 12! 5 ! 4 | 5 1 6 17 18 aOSTINSTVO-skupaJ 4o4.663 .358.939 2,618.919 6,813-55o 3io23.582 7,172.489 Kompas Hotel Lj. 62. 262.775 - 2,0*7.667 3,o89.193 2\31o.442 3,o89-193* tmona Hotel Slon Lj. 62o - . . - - 124.286 •* 124.286 Hotel Lev 62o - 567.61o - 567.610 Blov.ceste-Druzb.standard 62o - - - - 2,o23.334 - 2,o23.334x Po5it.dom.PTT Slovenije 62o - . - 121.2o8 327.866 121.2o8 327.866 Počt.dom gosp.zbornice 62o - - ¦ - 674 - 674* Eočit.skupn.elektrogosp. 62o - - 167.029 294.459 16?-o29 294.459x Počit.skupn.Iskra 62o - 17.ol? - 17.ol?K PoSit.skupn.Zveze borcev 62o 141.888 358.939 283.ol5 369.111 424.9o3 728.o5ok TUBIZEM- skupa;) - 24^480.040 1,988.988 29,762.235 1,988.988 54,242.275 Hagi* rat Lj. 63o - - - 898.222 - 898.222« Alpetour Lj. 63o - 710.642 - 71o.642 Alpe Adria LJ. 63« - - 1,567.623 6,838.642 1,567.623 6,838.642x Kompaa Domači turizem 63o *- ¦ - 2,4o9.395 - 2,4o9.395k Konpas Inozemski ttirizem 63o - 18,8oo,588 - Il,lo9.427 - 29,91o.ol5x Koapas Mejni turist.servis 63o - - - 2,422.762 - 2,422.762* Zavod za turizem 63o - - - 425.469 - 425.469* Emona Globtarr 63o - 5,679.452 421.365 4,947.676 421.365 lo,627.128jc OBKD-skupaj - _ - 8o.457 3,915.154 8o.457 3,915-154 Biro inženiring 717 - - 15-586 - 15-586 Contal TOZD FM 717 - - - 853.426 - 853.426* Elektrotehna 717 - - - 1,181.319 - 1,181.319* KLjučavničarska delavnica 717 • - - Io9.779 -\ Io9.779 Jugotehnika TOZD servis 719 - - 374.483 -N 374.483* Modni saldon za žen.oblač. 724 - ¦ - • • - 16.864 - 16.864 Tapetništvo-dekoracije 724 ¦- - - 18.282 - 18.282 Beklamservis LJublJana 738 - - - 83o.877 - 830.877 Gradb.podj. Univerzal 74o - - - 377.ol6 - 377.ol6 Oplesk,obrt.soboslikar. in pleskar.pod^. 74o - - - 116.625 - 116.625j« Foto Slovenija 77o - - 80.457 2o.897 86.457 2o,897 Iz tabel je razvidno da je od skupno 123 TOZD, ki so izkazale negativna finančni rezultat za prvo polletje letgs bilo le 45 organdzacij (37 odstotkov po števllu) pri katerih vzrok za izgubo ni bil samo v spremembi obra-čunskega sistema. Na izkazane negativne rezultate poslo-vanja TOZD je btt učinek neplafiane realizacije vdsok, predvsem za to predhodno obdobje. Vsled tega tudi nl možna realna primerjava z viSino izgub, ki so jih orga-nizacije izkazale za prvo polletje preteklega leta. Obrazložitev vzrokov, ki so povzročili hudo izgubo navajamo le za posamezne organizacije, pri katerih j« ugotovljena izguba zneskovno večja. Modna konfekcija »Krim« TOZD »SporU (124-72) Iz-kazuje izgubo v višini 3!661.93l din. Na višino izgube je vplivala poleg novega načina obrafiuna celotnega dohod-ka (930.368 din) predvsein premajhna prodaja, glede na obseg proizvodnje. MladlnsKa knjiga TOZD Založba (128-22) izkazuje iz-gubo v višind 4.598.509 din. Izguba je predvsem posledi-ca novega načina obračunavanja celotnega dohodka (4.169.405 ddn) ter Zakona o zavarovanju plačil med upo-rabniki družbenih sredstev, zaradi katerega je imela or-ganizacija velik izpad realizacije v prvih štirih mesecih leta. Organizacija tudi ni prejela subvencaje za izdajo pe-riodičnaga tiska, ki je bdla obljubljena od raznih SIS v vištai 8.000.000 dln, saj je v prvem polletju prejela le 2.230.000 din. Gradbeno podjete Tehnika (412) je imelo 36.947 ti-soč din izgube prt substanci, in 57.467 tisoč dln izgube zaradi nedoseženega dohodka. Na lzkazovanje izgube v skupnem znesku 94.414 tisoC din je vplivala predvsem neplačana realizacija (po oceni 50.327 tlsoC din) manjši obseg gradnje, pretežno izvajanje zakljuCnih del, ki da-je manjši efekt in nezadovoljive tržne razmere. 2G 2TP TOZD (511-10) Sekoija za vleko, izguba v višini 100.234.174 din Sekcija za vzdrževanje prog v višim 41.234.468 dln Prometna sekcija v višini 75.886.864 din Sekcdja za vzdrževanje signalno varstvenlh naprav v višini ' ' 9.300.190 dln Gospodarski položaj 2TP se je v primerjavi z lan-skim letom poslabšal. Obseg storitev v potniškem pro-metu je bil za 9,1 odstotka manjši, in v blagovnein pro-metu za 10,3 odstotke. Padec blagovnega prometa na že-leznici je odraz neurejenih razmer na trgu prometnih storitev. Na niako realdzacijo celotnega dohodka pa so vpli-vale predvsem naslednje okoliščine: — nerešeno vprašanje ekonomskega položaja železnic, oziroma sistemske rešitve za krttje transportnih dohod-kov, — nov način formiranja celotnega dohodka po plača-ni realizaciji, — nepravočasno obračunavanje devizne stimulacije za izvršene prevozne storstve v mednarodnem prometu (za letc 1976 je predwldano 67,3 milijona din, medtem, ko je bilo v prvem polletju letos obračunano le 4,8 mL Ujona din). Kompas TOZD Hertz Rent-a car (516-20) izkazuje iz-gubo v višini 9.510.642 din, od tega odpade na izgubo pri substanci 1.110.107 din. Vzrok izgube je poleg no-vega načina obrafiunavanja celotnega dohodka, kj je or-ganizacijo prizadel, predvsem zaradi neporavnanib obvez-nosti inozemskih dolžnikov, tudi porast stroškov in za-ostreni pogoji poslovanja. Elektrotehna TOZD Elprom (611-28) lzkazuje lzgubo v višini 6.008.920 din. Vzrok izgube je poleg novega na-čina obračuna celotnega dohodka (3.653.322) tudi manjSa ca prenizke razlike v ceni, ki je ostala zamrznjena š« realizadja, posebno v drugem trimesečju. To je posledi-iz leta 1971, medtem ko so se vsi ostah stroški po«l» vanja občutno povečali. Agrotehnlka TOZD Agromehanizacija (612-23) izkazuje izgubo v višini 16.758.799 din, od tega odpade na izgu-bo pri substanci 11.474.883. Izguba je posledlca novega načina obračunavanja celotnega dohodka (neplačana reali-zacija je znašala 15.119.458 din) in manjše prodaje, na ka-tero je vplival zakon o zavarovanju plačil za investicije, ki je zaostril pogoje pri nakupu osnovnih sredstev, zla-sti opreme. Devdzne omejitve Pa so povzročile zmanjša-nje prometa, z blagom iz uvoza in s tem izpad skoraj celotne zastopniške provizije. Volan (612-24) izkazuje izgubo v višini 5,889.406 din. Vzrok izgube je poleg*" novega načina obračunavanja ce-lotnega dohodka (3.464.938 din) tudi manjši promet ob višjih poslovnih stroških. Gruda export-import TOZD Ljubljana (613-10) izka-zuje izgubo v višini 24.867.862 din od tega odpade 14.088.869 din na izgubo pri substanci. Izguba je posle-dica novega nadina obračunavanja celotnega dohodka (neplafiana realdzacija je znašala 22.029.838 ddn), ter zako na o zavarovanju plačil. Premajhna stimulacija izvoza ovira večjo proizvodnjo, ker proizvajalci živine in mesnih proizvodov postajajo zaradi vedno večjih stroškov v re-produkciji nekonkurenčni na tujih tržiščlli, zato manjši izvoz in manjša realizacija. Emona TOZD Zunanja trgovlna (613-10) izkatzuje izgu-bo v višind 70.892.794 din, od tega odpade 45.877.481 din na izgubo pri substanci. Vzroki izgube so nov način ob-radunavanja celotnega dohodka (neplačana realizacija zna-ša 60.250.000 din), in spremenjend pogoji zunanje trgovin-skega poslovanja, ki je s svojimi restrikcijskimi merami vplival na strukturo poslovanja v letu 1976. Organlzacija je namreč povečala izvoz, ki pa je zahteval večjo reži-jo. Poleg tega pa so na višdno izgube vplivale tudi za Sl odstotkov manjše dobljene bonifikacije pri uvozu in izpad udeležbe pri dobičku njihovih enot v tujini. Metalka TOZD Nabaiva (613-29) izkazuje izgubo v vi-šini 25.380.102 diin, kl je posledica novega načina obraču-navanja celotnega dohodka, Celotna izguba. v organizaci-ji združenega dela Metalka, je znašala 49.670.362 din, ne-plačana realizacija pa je znašaia ob koncu obračnnskega obdobja 101.033.177 din. Zakon o zavarovanju plačil, pa je vplival tudd na manjši obseg prometa. kot v pretek-lem obdobju. Kompas TOZD Hotel Ljubljana (620-10) izkazuje iz. gubo v višini 3.089.193 din. Glavni vzrok izgube tež-ki kreditni pogoji za naj&te investicijske kredite, ki so terjali odplačilo anuitet že pred pričetkom polnega obra-tovanja hotela. Restavracijski del hotela, pa je začel ob-ratovati s trimesečno zamudo, medtem ko so osebni do-hodki in drugi tiksni stroški že obstajali. Emona TOZD Turistična agencija Globtur (630-10) iz- kazuje izgubo v višdni 10.627.128 din, od t^a odpade na izgubo pri substanci 5.679.452 din. Vzrok izgube je nov način obračunavanja celotnega dohodka (8.583.000 din) in izrazito sezonskd značaj poslovanja. Pri organizaciji pred. stavlja približno 85 odstotkov poslovanja posredovanje tti-rdstičnlh uslug inozemskim gostom. Tekoči stroški pa na. stajajo že pred sezono, saj se glavna turistična sezona priftne šele junija. Kompas TOZJD Domačl turizem (630-10) Izkaiuje iz-gubo v višini 2.409.395 din. Del te izgube odpade na ne-plačano realizacijo, ki znaša 1.167.845 din. Kljub za 44 odstotkov večji vrednosti zaključenih poslov za vse vrste aranžmanov za domače goste v letošnjem letu, je zara. di povečanja propagandnih stroškov in najemnine zara-di novih poslovnih in komercialnih prostorov, finančni rezultat slabši. Kompas TOZD InozemsJd turizem (630-10) izkazuje izgubo v višini 29.910.015 din, od tega odpade na izgubo pri substanci 18.800.588 din. Na višino izgube je vplival nov obračunski sistem (16.171.806 din), saj odpade na ino-zemske dolžnike 14.067.033 din neplačane realizacije. Orga-nizacija ni realizirala planiranega obsega poslovanja, za. radti. večjega števila stomaoij od strani inozemskih agen- clj, slabe zasedenosti prevoznih sredstev in hotelskth ka-pacateftn slabša udeležba pri organiziranih izletih. OBRATNA SREDSTVA. POPBECNA OBRATI»A IIM OSNOVNA SBEDSTVA, VIRI POSLOVNIH SREDSTEV Gospodarstvo je v prvem polletju letos poprefino uporabljalo 26.170.840 tisoč din poslovnih sredstev, od tega odpade 10.194.509 din na osnovna in 15.976.331 tisoč din na obratna. Poprečna uporabljena osnovna sredstva, so bila zaradi revalorizaoije osnovnih sredstev ob koncu 1975 za 65 odstotkov višja, medtem, ko so bila popreč-no uporabljena obratna sredstva za 10 odstotkov nižja kot v istem obdobju Jani. Ker je^tudi celotnd dohodek gospodarstva zaostajal za lansko polletno višino za 7 odstotkov, je bila dinami-ka nazpoložljivih obratnih sredstev dokaj vsklajena z di-namiko celotn^a dohodka. V strukturi pomembnejših obratnih sredstev gospo-darstva, je v letošnjem letu prišlo do pomembnejšega »remika. Ugotavljanje celotnega dohodka po plačani ra&-lizaciji in zakon o zavarovanju plačil sta kljub manjši aktivnosti in slabši akumulativnosti gospodarstva, povzro-čila močno povečanje denamih sredstev na žiro računih organizacij združenega dela, ob istočasnem zmanjšanju terjatev. Stanje in strukturo pomembnejših obraitaih sredstev prikazuje tabela 6. Obseg denarnih sredstev gospodaretva je bi] za 84 od-stotkov večji kot v juniju lanl. Vrednost posamezniih vrst denarnih sredstev je raz-vidnia iz tabele 7. Najbolj očiten stmktumi premik je, če izvzamemo menice, ki nastopajo kot pla6ilni instrument praktični še-le v letošnjem letu, pri devlznih sredstvih gospodarstva. Devizna sredstva predstavljajo v skupnih denarnih sred-stvih v juniju letos komaj dobro četrtino vseh denarnlh sredstev, medtem ko so v juniju lanl še zavzemala 60,5 odstotka denarnili sredstev. Vrednost zalogje vjunlju letos dosegla višino 5.847.889 tisoč din, in je bila 7 odstotkov veCja kot v istem času Iani. Dinaniika posameznih vrst zalog je bila zelo različ-na: Zalc^e materiala in drobnega inventarja 784.258 110 Zaloge nedovršene proizvodnje 711.620 207 Zaloge gotovih izdelkov 297.032 128 Zaloge trgovskega blaga 3.420.735 102 Zaloge konsignacijskega in komisijskega BLAGA ¦ 634,244 77 Belativno najmanj so se povečale zaloge trgovskega obratnih sredstev (od 143 trgovskih organizacij jih je blaga. Založenost trgovine je zarada pomanjkanja trajnih 44 ali skoraj tretjina izkazalo primanjkljaj trajnih obrat-nih sredstev) že nekaj let slaba. V primerjavi z junijem lani, se je vrednost zalog v trgovini na drobno povečala za 6 odstotkav, in v zunanjd trgovini za 10 odstotkov, trgovina na debelo pa je imela za 12 odstotkov nižjo vrednost zalog. Desortiranost zalog trgovine ta s tem manjša ponudba negativno vpliva na že tako sla.bo pro-dajo. V industriji so se zaloge materiala in drobnega inven-tarja in zaloge nedovršene proizvodnje povedala za 14 od-stotkov sozdroma 12 odstotkov, kar kaže, da je bila zalo. ženost industrije s surovinami in reprodnkodjskim' mate-rialom glede na obseg proizvodnje zadovoljiva. Večje te-žave so imele proizvodnje organizacije le z uvoženimi su-rovinami in reproflukaijskim materialoin predvsem zara-di povezave uvoza z realizacijo izvoza. Tabela 6: Stanje in struktura obratnih sredstev v 000 din VrFta obratnih crcdctJ Stanje 30.6.1975] Stanje 30.6.1976 Saldo Znesek Struktura Znesek Struktura Denarna sredstva /žiro račun, d«»vizria sredetva, ;¦< čeki , menice, odprti neprekljicljivi dokumen. akreditivi, druga denar. . . sredstva 2.855.3^ 16,8 5.260.197 3^,5 iBk Kupci . R.666.W8 51*0 ^.133.814 ?7,i h& Zaloge 5.*f6*f.453 32,2 5.8^7.889 38,^ 107 ( SKUPAJ - 16.986.285 100,0 15.2^6.900 100,0 90 " Tabela 7:Denarna sredstva Denarna sredstva Struktura _______________ '_________I.-VI. 1975 1 I.-VI. 1976 75. I 76. Žiro račun /671/ 75^.18^ 1.991.062" 26,5 37,9 Devizna .sredstva /72/ 1.725.679 1.3^5.687 60,5 25,5 Čeki /73/ 21.286 1^.236 0,7 0,3 Menice /?k/ 5.112 1.656.004 0,1 31,4 Akreditivi /75/ 15.775 92.646 0,5 1,8 Ostala denar.sredstva/76/ 333.308 I6O.562 - 11,7 3,1 SKUPAJ: 2.855.344 5.260.197 (lOO.O 100,0 i I I Izrazito tendenco naraščanja pa imajo v industriji za-loge gotovih izdelkov, saj so v juniju letos za 33 odstot-kav vi&je. Posebno zaskrbljujoče so v nekovinski indu-striji (Vega), tekstilni industriji (Angora) in grafični ln-jUistriji (Cankarjeva založba, Mladinska knjiga). Gospodarstvo raa območiu občine je v juniju letos razpolagalo s 23.950.111 tisoč din virov poslovnih sredstev iti to: lastni viri poslovnift sredstev 14.306.589 tisoč din ali 59,7 odstotka tuji viri poslovnih sredstev 9.643.522 tisoč din ali 40,3 odstofcka Med tujimi viri so zajeta le izposojena sredstva — krediti. Lastni viri poslovnih sredstev so se zaradi revalort-zaeije osnovnih sredstev povečali za 61 odstotkov, tuji viri poslovnih sredstev pa so tHli za 21 odstotkov višji kot v istem času lani. Razmeroma močan porast kredi-tov glede na zmanjšano gospodarsko aktivnost kaže na dokaj dobro preskrbljenost gospodarstva s ftnančnimi sredstvi. Stanje kreditov na dan 30. 6. 1976 Je znašalo: i Dolgoročni kreditl za osn. in obr. sred. 5.353.079 55,5 121 srednjeročni krediti za osn. in obr. sred. 626.714 6,5 112 kratkoročni krediti za osn. in obr. sred. 3.602.487 37,4 127 sanacijski kreditd 61.242 0,6 42 Od skupne višine kreditor, ki jih uporablja gospo-darstvo odpade 5.118.923 tisoč din ali 53,1 odstotka na kredite za obratna sredstva. Obseg kreditov za obratna sredstva je bil v jundju letos za 18 odstotkov večji, med-tem ko se je obseg kreditov za osnovna sredstva pove-čal za detrtino. Gospodarstvo na območju obCine izkazuje po stanju 30. 6. 1976 večje obveznosti do svojih dobavitel.iev kot znaša.io njlhove terjatve, saj dolgujejo 5.321.494 tisočdin, medtem ko znašajo terjatve 4.138.814 tisofi ddn. ZAPOSLKNOST Gospodarstvo na območju obfine je v prvem pollet-ju 'letos zaposlovalo 55.481 delavoev, kar je za 1286 de-lavcev ali za 2 odstotka več kot v istem obdobju lani. Stopnja rasti zaposlovanja se je umirila in se giblje v danih okvirih. Ceprav organizacije združenega dela vodijo v letoš-njem letu, predvsem zaradi slabih finančnih rezultatov, racionalnejšo politiko zaposlovanja, pa so še vedno šte. vilne organiaacije, kljub zaostajanju proizvodnje in manj-šemu prometu, zaposlovale nove delavce. V primerjavi s preteklim obdobjem se je število ta-poslenih, izračunano na podlagi vkalkuliranih delovnih ur, relativno najbolj povečalo v turizmu. Turistične orga-nizaoije so za 9 odstotkov povečale število zaposlenih, čeprav se je celotni dohodek v tej dejavnosti povečal le za 2 odstotka. Bolj kot poprečno v gospodarstvu se je število zaposlenih ke povečalo v gradbeništvu za 5 od-stotkov in v prometu za 4 odstotke. V trgovini, ki za-JJOsluje 23.225 delavcev ali 42 odstotkov vseh zaposlenih t gospodarstvu občine. se je število zaposlenih povefia-lo za 2 odstotka, v gostinstvu in obrti za 1 odstotek, medtem ko je ostalo število zaposlenih v industriji in komunalni dejavnosti v primerjavi s preteklim obdob-jem neizpremenjeno. OSEBNI DOHODKI Resolucija o družbenchekonomski politiki in razvoju Mt&e republike v letu 1976 je pri oblikovanju osebne po- trošnje predvsem zasledovala krepitev reprodukcijske spo-sobnosti gospodarstva. Masa sredstev za osebne dohodke in prejemke naj bi tako naraščala počasneje od družbe-nega proizvoda, realni osebni dohodki pa naj bi neko-liko zaostajali Ea rastjo produktivnosti. podatki iz perio-dičnega obračuna za prvo polletje kažejo, da se pripo-ročilo resoluoije ne uresničuje. Gospodarstvo je po periodičnih obračunih izločilo za osebne dohodke in prejemKe 1.392.065 tisoč din, kar je za 24 odstotkov več sredstev kot lani, njihova dinami- ka pa je kar za 20 indeksnih točk hitrejša od rasti družbenega proizvoda. Poprečm izplačand osebni dohodki in prejemki na de-' lavca so v I. polle^u letos znašali 4.004,00 din in so bi-li za 19 odstotkov , višji kot v preteklem obdobju. Ob 17,6 odstotka povečanja cen življenjskih potrebščin, je realni osebni dohodek zaposlenih za okoli 1,4 odstotka višji kot v istem obdobju land. Ce vzporejamo odstotek povečanja minimalnih oseb-nih dohodkov z odstotkom povefianja družbenega proiz-voda na zaposlenega, ki je le za 2 odstotka večji, vidi-mo, da gibanje osebnih dohodkov tudi ni vsklajeno z 1 doseženimi finančnimi rezultati gospodarstva oziroma družbeno produktivnostjo. OBRACUN TRAJNIH OBRATNIH SREDSTEV Po zakonu so moraie organizacije združenega dela zagotoviti manjkajoča trajna obratna sredstva najkasne-je do konca leta 1975. Ker se pričakovanja niso uresničila, določa zakon, da mora organizacija združenega dela zago-toviti manjkajoča trajna obratna sredstva najkasneje do konca leta 1975. Ker se pričakovanja niso uresničila, do. loča zakon, da mora organizacija združenega dela zagotxj-viti manjkajoča trajna obratna sredstva, kakor jih je ugotovila na dan 31. 12. 1975 najkasneje do 31. 12. 1977, od tega najmanj polavioo do 31. 12. 1976. Iz obračuna obveznih trajnih obratnih sredstev na dan 30. 6. 1976 je'razvidno, da je na območju občine pri-manjkovalo trajnih obratnih sredstev za kritje enoletne poprečne vrednosti zalog 63 orjjanizacijain združenega de-la v skupnem znesku 566.327 tisoč din. PrimanjkljaJ trajnih obratnih sredstev je imelo 7 organizacij iz industrije, 1 organizacija iz kmetijstva, 1 organizacija Iz gradbeništva, 3 orgianizacije iz prometa, 44 organizacij 'iz trgovine in gostinstva, 4 organizacije iz obrti in 3 organizacije iz stanovanjsko komunalne dejavnosti. V primerjavi s stanjem obračuna obveznih trajnlh obratnih sredstev ob koncu 1975 se je števllo organizacij, ki dzkazujejo primanjkljaj trajnih obratnih sredstev po-večalo za 8 organizacij, višina primanjkljaja pa je za 66.885 tisoč din nižjal IV. POSLOVANJE OZD V DRUZBENIH DEJAVNOSTIH V primerjavi z občinskim gospodarstvom so tudi finančna gibanja družbenih dejavnosti v I. polletju letos zaostajala za dosežki prejšnjih obdobij. To se odraža v odstotku povečanja celotnega dohod-ka, v znižanju dohodka ter v izgubah. Kljub slabšim rezul. tatom teh dejavnosti, se je število zaposlenih povečalo za 4 odstotke. Ob koncu prvega polletja letošnjega leta je 50 organizacij združenega dela svoje finančno poslova-nje zaključilo z izgubo. Olotni dohodek Ta del negospodarstva je v prvem polletju letos imel 1.267.466 tosoč din celotnega dohodka, ki je bil glede na lansko poletje višji za 8 odstotkov. <"'- r>c; :oC:»mr, celotni dohodek za nepiačano realizacijo, bi le-ta presegel lan-sko polletno raven za 13 odstotkov. V najvlšjem procentu se je celotnl dohodek povečal T telesni vzgoji (55 odstotkov) in najmanj v panogi umel.nosti in zabave (2 odstotka). Znatno nadpoprečen porast celotnega dohodka izkazuje še panoga socialnega varstva (26 odstotkav), kulturno-prosvetne dejavnosu (15 odstotkov) in znanstvene dejav-nosti (16 odstotkov). Pri tem ni upoštevana korekcija z ne. plačano realizacijo. Porabljena sredstva J Porabljena sredstva so naraščala za 16 indeksnih točk hitreje od korigiranega celotnega dohodka. Visok porast stroškov je poleg neplačane realizacije neposredni pov- zročitelj ndzkega dohodka in znatnega števila izgub. Med posameznimi programi so izredno porasli stro-ški v umetnosti in zabavi (56 odstotkov), medtem ko so se v ostalih panogah gibala porabljena sredstva veC ali manj v okviru poprečnega porast negospodarstva v obdini. Na gibanje stroškov so vplivali predvsem materialni strošlri (porast 30 odstotkov), neproizvodne storitve (po-rast 36 odstotkov) in amortizacija (porast 37 odstotkov). Amortizacija po predpisanih minitnalnih stapnjah je udele-žena v skupnih porabljenih sredstvih z 12 odstotkov, pove-čanje pa je odraz revalorizacije c>snovniii sredstev v >narcu lanskega leta. Elementi gospodarjenja v OZD s področja družbenih dejavnosti so razvidni dn tabele 8. Tabela 8: Elementi gospodarjenja v OZD dru?benih dejavnosti Celotni dohodek Porabljena sred. Doseženi doh. januar-junij januar-junij januar-junij " Znesek Struk.Ind Znesek Stru. Ind Znesek Stru, Ind Kult.-social.dej. 1.267.^66 100,0 108 6l4.892 100,0 129 652.575 100,0 9^ Šole 23^.21^ 18,5 113 71.500 11,6 130 162.71^ 25,1106 Znanstvena dejav. IO9.755 S,7 116 ^8.1^2 7,8 125 6l.6l2 9,^+ 110 Kult.-prosv.dej. " ' 32.399 2,6 115 1^.1^3 2,3 130 1-3.255 2,8 106 Umetnost in zabavej 292.217 23,0 102 135.035 21,9 156 157.183 2^,1 78 Zdravstvena dejav. 527.755 ' ^r.6 105 319.919. 52,1 120 207.836 31,9 .39 Socialno varstvo ', 61.106 If.,8 126 25.6^2...->,3 130 35.^65 5,3 123 Telesna vzgoja 10.020 0,8 155 511 - 123 9.508 1,1* 157 Dohodek Organizacije kulturno socialne dejavnosti so v prvem polletju letos dosegle 652.574 tisoč din dohodka, ki je za-radi znatno hitrejšega porasta porabijenih sredstev kot celotnega dohodka za 6 odstotkov nižji kot v istem ob-dobju lani. Nov način ugotavljanja celotnega dohodka in dohod-ka po plačani realizaciji je prizadel tudi organizacije v negospodarstvu, saj je 50 orgamzacij izkazalo po perio dlčnem obrafiunu izgubo v višini 78.914 tisoč din zaradi nedoseženega dohcxlka. Organizacije združenega dela so iz ustvarjenega do-hodka krile vse obveznosti, razliko pa predstavljajo sred-slva s katerimj razpolagajo same in so namenjena inter. ni delitvi. Obveznosti organizacij iz kulturno socialne de-javnosti so v letošnjem polletju hitreje naraščale kot sredstva s katerimi razpolagajo same. V prvih šestihme-secih letos so obveznosti do družbe v višini ?69-714 tisoč din bremenile družbeni proizvod (dohodek povečan za amortizacijo) s 32,1 odstotka, lani Pa s 24,8 odstotka. Za interno delitev je tako ostalo 551.828 tisoč din sredstev, kar je za 4 odstotke manj kot v prvem polletju \an\. De-litev je potekala na škodo sredst-ev za akumuLacijo, saj so organizacije za osebne dohodke in prejemke izločile 423.405 tisoč din, kar je za 22 cxistotkov več kot v istem času lani, medtem ko so bila »redstvn namenjena za akumulacijo v višini 128.423 tisoč din za 44 odstotkov nižja kot lani. Zaposlenost in osebni dohudki V prvem polletju letos je bilo v kulturno sociaiiu dejavnosti zaposlenih 15.152 delavcev. število delavoev je izračunano na podlagi vkalkuliranih ur dela. V primerja-vi z enakim obdobjem lani se je število zaposlenih po-večalo za 4 odstotke. Dinamika zaposlovanja je bila v kultumo socialni dejavnosti v primerjavi z gospodarst-vom znatno hitrejša. V primerjavi s preteklim obdobjein se je število za-poslenih relativno najbolj povečalo v panogj umetnost in zabava — za 13 odstotkov. V najmočnejšima panogama kultumo-socialne dejavnosti po številu zaposlenih, to je zdravstvo in šole, se je poprečno število zaposlenih po-večalo za 4 odstotke oziroma 3 odstotke. Znatno manj zaposlenih kot v preteklem obclobju pd je bilo v zdrav-stveni dejavnosti (indeks 93) ia v panogi telesna vzga. ja (indeks 82). Poprečna viSina izplaianih netto osebnih dohodkov ln prejemkov na delavca je bila v prvem polietju letos za 22 odstotkov višja in je znašala 4.427,00 din. Ob 17,6 od-stotka povečanju življenjskih stro&kov je Wl realni oseb-ni dohodek zaposlenlb v primerjavi s preteklim obdob-jetn za približno 5 odstotkov viSji. Najvišje poprečne osebne dohodke imajo delavd v telesno vzgojni dejavnosti 5.370,000 din, najnižje pa de-lavci zaposleni v socialno-varstveni dejavnosti 3.664,00 dln. V sooialno varstveni dejavnosti so se poprečni osebni dofrodki zaposlenlh povečalj za 20 odstotkov. Nižji dvig osebnih dohodkov je zapažen ie v panogi umetnost in aabava — za 13 odstotkov, vendar višina poprečnih iz. plačanih netto osebnih dohodkov na delavca v tej de. javnosti odstopa od poprefija kultumo-socialne dejavno-sti, saj znašajo 4.520,00 din. Visok porast osebnih dohod-kov za 41 odstotkov je zapažen v znanstveni dejavnosti, popredna vdšina izplačanih osebnih dohodkov 4.825,00 din pa je med najvišjimi.. Gibanje zaposlenosti in osebnih dohodkov v družbe-nih dejavnostih je razvidno iz tabele 9. Tabela 9: Zaposlenost In osebni dohodki v OZD družbenihdejavnosti I-VI.1975 I.-VI.1976 IND Popr«čni izplačani 1 St.zap.Stru. St.zap.Struk. netto OD na delavca I.VI.75 I«-V1.76 IND 3ole 3.402 23,5 3.510 23,2 103 4.244 4.368 115 Znanstvena dejav.. 1.^40 9,9 1.3^ 8,9 93 3.^28 4.825 1*H Kult.in prosveta 4o8 2,8 4l8 2,8 102 3.645 4.460 122 Umetnost inzabava 2.596 17,9 2.943 19,4 113 4.017 4.520 113 Zdravstvena dejav. 5.776 39,3 6*022 39,6 104 3.242 4.146 128 Socialno varstvo 874 6,0 906 6,0 104 3.043 3.664 120 Telesna vzgoja 11 0,1 9 0,1 82 4.166 5.370 129 Skupaj kult.soc.dej,14.507 100,0 15.152 100,0 104 3.634 4.427 122 Izgube V kulturno socialni dejavnosti je v prvem polletju letos neuspešno poslbvalo 50 organizacij združenega de-la, kar predstavlja 31 odstotkov vseh organizacij, ki so predloždle periodični obračun. Višina izgube, ki je vsa zaradi nedoseženega dohodka, je znašala 78.914 tasoč din. Tako po številu kot po višini je izguba največja v zdravstveni dejavnosti, saj je v tej dejavnosti poslovalo z izgubo 25 organizacij, skupna višina izgube pa je zna-šala 60.834 tisoč din, kar predstavlja 77 odstotkov celot-ne izgube v kulturno socialni dejavnosti. Vzrofc izgube Kliničnemu centru, oziroma njegovih TOZD, je prenizka cena za njihove storitve glede na porast stroikov v letošnjem letu. Opravljene storitve so se namreč obračunavale po cenah iz leta 1975, upošte-valo pa se tudi ni opravljeno delo za regionalno skup- , nost Ljubljana v višini 30.310 tisoč din. To delo pred-stavlja realizirane storitve preko ponudenega programa za leto 1976. Izpad tega dohodka je tudi vplival na vi-šino izgube. Izgube v OZD s področja družbenih dejavnosti pri-kazuje tabela 10- Tabela 10; Izgube v OZD aružbehlh. dejavnosfel Cv din) Tzguba zaradi nedosež.doh OZD.o«. T02D________________Sifra defor> ¦1;-A,VlU975. i^yi.1976 EkonomBka sredirija šola 911-34 50.4?$ Goetih.šolski. eenter 9li-$b .35.32^ Tajništvo Univerze 911-73 l:.460«*fl5 Šoiski center ^a 'blag.prom« 911-69 122.630 Pedagoška akademija 9,11-71 362.925 . Elektrotehniška šola 911-31 288.707 Filozofska fakulteta 911-73 1.157.2^5 Šolski benter 911-36 ^8.759 Biotehniška fakulteta 911-73 - 2.796.O63 Inšt.za narodnostna vpraš; 912-20 ¦ 32^.779' Erometni inštitut 912-20 523,573 Inšt.aa sociolog.in filoaof• 912-;20 897.991 1.294,821 SAZU 912-10 236.091 Izguba zaradi nedosež.dohodka OZP o>. TOZD htt* dejav. u^ltl9?5 I.-VI. 1976 Onkološki inštitut :912-30 2.971.861 5.444.867 Mednar.center za upr.podj. '• • in javni last. 912-50 13.262 Mestna galerija 913-11 . 138.253 Mestni musej 913-11 66.550 Ljubljaneki regional.zav. za spomeniško varetvo 913-20 570.049 Priporoslov.rauzej Slov. 913-H 797.603 Skupnost muzeJ.Slovenije 913-88 4.149 Slovenska knjižnica 913-^0 ' . 6.976 Narodna in univerz.knjiž. 913-^0 . 22.048 Mestno gledališce Ljublj. 91^-11 1.141.675 SNG TOZD Opera 91^-11 551.^07 BTV konstr.kaaet in gr.pl. 91^-30 38^.197 Slovenska filharmonija 91^-20 184.557 673*757 Otorinolorinološka klin. 915-20 ! 1.597.691 Zdravstv.dom center 915rlO ' 1.022.224 Stomatoložka klinika 915-20 1.137.056 Očesna klinika v 915-20 1.566.539 Klinič.center tehnič.str. 915-20 , 3.447.718 Klinič.bolniš.in pediatr. 915-20 , 5.827.279 ermatoloeka kllnika ' 915-20 * 1.545.662 Kliniž.center- prehramb. elužba 915-20 . " 2.264.692 Klinič.center reševal.post.915-20 1.254.053 Klinič.center - lekarne 915-60 .982.842 Centralno kliiiični - keraični. laboratorij 915-20 1.634.130 Institut za načrt.druž. 915-40 332.561 Mestna otroška bolnišnica 915-20 202.561 Kirurgična služba kliniSnega centra 915-20 1-5.200.341 Klinika za mak3ilofacial. kirurgijo 915-20 ' . 776.880 Nevrološka klinika 915-20 1.977.371 OZDoz. TOZD ' «,, . ¦ I«*rt»»«r*«i nedosež.doh. Sifra.de jav. l.vi.1975 I.-VI.1976 Gastroeriterološka inter. klinika 915-2o 1.0Wi5$9 Infekcijska klinika 915-20 . 2.58?.*U8 Interna klinika 915-20 ^.056.172 Ginekološka klinika 915-20 7.137.767 Lekarna Mlrje 915-20 - 24.26J Inatitut za klinično nevrofiziologijo 915-20 337.0^7 Inštitut za rentgenologijo 915-20 1.759.878 Klinika za nuklearno medic. 915-20 582.825 Ortopetska klinika 915-20 2.53^.^36 Dom mladine v trgovini in gostinstvu 916-30 * 9.712 VVZ "Ane Ziherl 916-10 69.^13 Center za socialno delo ob5. 916-80 178.10^ SKHPAJ: ' k,7kS.259 78.913.935 Poročilo o izvajanju smernic za družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Center v prvem polletju 1976 Ob sprejemanju smernic družbenoekonomskega razvo-|a občine Ljubljana Center smo poudarjali, da bodo mo-rala imeti staMlizacijska gibanja začeia v drugi polovlci leta 1975 svoj pozitaven odraz v rezultafcih gospodarje-nja v letu 1976. Polletni rezultati gospodarjenja nain kažejo, da pred-videvanja smernic niso realizirana in da v prvem pol-letju rrismo dosegli rezultatov, ki bi zagotavljali realiza-oijo sprejetih smernic v letošnjem letu. Smernice druž-benoekonomskega razvoja občlne za leto 1976 so vgrajene tudi v srednjeročni plan družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980. S srednjeročnim planom za obdobje 1976—1980 in smernicamd družbenoekonomskega razvoja za leto 1976 smo v občdmi Ljubljana Center predvideli naslednje glo-baitae usmeritve (po realnih kazalcih): smernice srectojeročni realizacija za 1. 1976 plan 1976—8Q I. poll. 1976 družtoeni proizvod 5 5,1 4 proizvodnja 5 5,4 2,6 zaposlcranje 2,5 l^ 2,0 produktivnost 2,5 4 2 realni OD na zaposlenega 1 2—3 1,4 (gospo- darstvo) 4,4 (družbene tfejavnosti) Doseženi rezultati za prvo polletje 1976 so izračunani po statističnih podatkih in podatkih periodičnih računov predloženih SDK za prvo polletje 1976. Pri ocenjevanju in primerjavi letošnjih rezultatov mo-ramo upoštevati tudd zmanjšano primerljivost zaradi spre-jetiih sistemskih sprememb. Proizvodnja v industrijl je po nominalni vrednosti v primerjavi z lanskim prvim polletjem višja za, 9,6 od-stotka. Ker so proizvajalčeve prodajne cene v prvem polletju 19f76 porastle napram istemu obdobju lani z in-deksom 107, ocenjujenio1, da je realna vrednost proizvod-nje v občinl le nekoliko nad lanskoletno, kar pa je iz-pod predvidevanj za leto 1976. Zaposlenost se je na območgu obdine (čisti teritorial-ni princip) povečala letos za 2,8 odstj)tka in sicer v go-spodarstvu za 1,1 odstotka in v negospodarstvu za 5,9 od-stotka. Po podatkih SDK (organazacijski princip) pa je zaposlenost v gospodarstvu ve6ja za 2 odstotka tn v nego-spodarstvu za 4 odstotke. Poprečna stopnja zaposlova-nja v polletju ne odstopa cxi predvidevanj, poudaiiti pa moramo, da v negospodarstvu 5e vedno lahko zasledimo nadaljevanje visoke stopnje aapuslovanja. Smeraice za let» 1976 so predvidele danamiCneJSo go. spodarsko rast ob večji udeležbi produktivnoetl dela. Podatki za prvo polletje kažejo, da je produfctivnost de-la merjena z Tazdeljexiim družbenim proizvodom na zapo-plenega porasla za 2 odstotka, kar ja manj, kot pred-videvajo smernice. Poprečni iapladana mesečni neto osebnd dohodM ua zaposlenega so v I. polletju v primerjavi z lanskim I. polletjem v gospodarstvu za 19 o«lstotkov in v negospo darstvu za 22 odstotkov večji. Ob upoštevaaju okvirne-ga 17,6 odstotka povečanja cen življenjskih potrebščin, so bdli realni osebni dohodki v gospodarstvu višji za 1,4 odstotka in v negospodarstvu 4,4 odstotka. S smemicami smo predvideli rast realnih osebndh dohodkov za 1 odstotek s tem, da bi le-ta zaostaijala za rastjo produktivnosti. Podatki o doseženi produkttvnosta v I. polletju le-tos &o nominalni in zato neprimerljivi z realno rastjo lOsebmh dohodkov. Podatki o poslovanju gospodarstva v občini nam ka-žejo, da je celotni dohodek v primerjavi z istifn ob-dobjem lani nižji za 7 odstotkov. Ta primerjava sicer ni povsem točna, ker v let>ošnjem letu ugotavljamo celotjii dohodek na osnovi plaSane realizacije, vendar pa raam1 tudi korigirani podatki ob enakem zajemanju kot v le-tu 1975 kažejo, da je celotni dohodek nižji od lansko-letmega. Trenutno so vplivaH novi predpisd o pogojih poslo-vanja med uporabniki družbenih si«dstev in ugotavlja-nju celotnega dohodka na priikaz in primerjavo gospo-darskih gibanj, vendar pa onemogočajo porabo brez ktit-ja in tako prispevajo k stabilizaciji. Porabljena sredstva so v primerjavi z lanskim ob-dobjem manjša za 4 odstotke, doseženi dohodek se je zmanjšal za 23 odstotkov, pri tem pa so se sredstva za osebne dohodke in prispevke v prknerjavi z istim ob-dobjem lani zvišala za 25 odstotkov. Ostanek dohodka znaša tako le 40 odsbotkov lanskoletnega ostanka dohod-fca v istem obdobju. V primerjavi z istim obdobjem lairi so dosegli višji celotni dohodefe v gostinstvu, turizmu, gradbeništvu in prometu, vendar pa je zaradi višje ude. l^be porabljeamh sredstev, doseženi dohodek višji le v gostinstvu, kar pa zaradi nizke udeležbe v gospadar-stvu občine ne more vplivati na celotni rezioltat. Na celotni nezadavoljiv rezultat gospodarj^ija v obči-ni vpMva predvsem zmanjšan obseg prometa v trgovin-ski dejavnosti, saj je v prvem polletju doseženo le 91 odstotkov lanskoletnega ceiotnega dohodka. Nižja reaUza-cija je v vs^i panogah trgovine, zlasti v zunanji trgovl-ni in grosistični trgovind, manjši izpad je v trgovini na drobno. Nekateri elementi, ki so vpMvali na tako stanje v trgovini so: način plačevanja, delna sprememba struk-ture potrošnje in uvozne ometjitve. Vsekakor bi bil vpiiv t^i in ostalih dejavnikov na nezultate v trgoviiri bistveno inansjši, 6e bl se dohodkovni odnosi trgavine in proizvodnje hltreje in uspešneje uve-ljavljali v praksi. Gradbeniištvo je sicer povečalo cejotoi dohodek, ven-dar pa je zaradi večjega odstotka porabljenih sredstev doseženi dohodek za 9 odstotkov nižji od doseženega v prvem pplletju lani. ' Posebno ktitična je situaoija v prometu, kjer je celot-ni dohodek sicer višji od lanskoletnega, doseženi doho-e bilo v celoti opuščeno regresiranje šolske prehrane, kar je občutao prizadelp starše učencev. Prav tako ni bilo možno preiti v II. polletju šolskega leta 1975/76, v kateri od osnovnih šol v občini v celo-dnevno šolo. Elementi celodnevne šole so se vnašaM v oddelke podaljšanega biranja in je v njih zajetih 40,6 od-stabka vseh šolskih otrok. Pričela se je gradnja dozidave osnavne šole Prežiho-vega Voranca z 8 učilnicami in telavadnico, v izdelavi je lokaeijska dakumentacija za dozidavo OS Toneta Tom-šiča, izdelane so podloge projekta za dozidavo Oš Prule ter v postopku pridobitev lokacijske odločbe za dozi-davo telovadnice pri Oš dr. Jožeta Potrča. . Otroško varstvo Od prograiniranlh naJog sainoiipravne interesne skup-nosti za otroško varstvo so bile poleg rednih oblik dela z otroki, ki so vključfcmi v vzgojnova.rstvene zavode v občini, zagotovljene možnosti vključevanja otrok v orga-niziTano obliko male šole za otrake pred vstopom v osncvno šolo. Za otroke, ki niso vključeni v VZ — so vzgojiio varstveni zavodi organiiirali različne oblike dela z otroki kot npr. uxe pravljic itd. Od progTBjntranih in-vesticij je bdla zaključena gradnja VVZ Stara Ljubljana, ki se je pričela graditi v preteMem letu. Z izgradnjo tega objekta so se povečale vzgojno varstvene kapaoitete za 150 mest. Telesna kultura Poleg dejavnosti telesnokulturrie skupnosti občine Ljubljana Center, ki zajema dejavnost društev in klubov, se je odvijala povečana dejavnost, ki i7,ha.ja jz sprejetih sklepov in izhodišč o množični telesni kulturi in rekre-aciji predvsem na: — organizaciji tekmDvanj za zaposlene delavce v TOZD in KS, kjer je sodelovalo 109 TOZD in vse kra-jevne skupnosti. Odvijala so se tekmovanja v razliSnih panogah (malem ncgometu, smučanj-a, kegljanju in na-miznem tenisu, kjer je sodelovalo 2270 posameznikov); — uspešno so potekale različne akcije TRIM in »Na-u6imo se plavati«, v katerih je sodelovalo 9800 udele-žencev. — organizirani so bili seminarji za organi2!atorje Sportne rekreacije v TOZD in KS. Telesnokulturna skupnost je poleg organiziranija in financiranja naved©nih množičnih akcij financirala stro- kovne sodelavce smučarskih teoajev za učence oanovnih Š61 in VVZ občine Center. Kultura Kulturna skupnost občine Ljubljaona, Center, ki preko zveze kulturno prosvetnih organfeicij občine povezuje v svojo delavnost kulturna društva in umetniSke skupi-ne, beleži-v zadnjem obdobju pomembne premike. Zveza kulturno prosvetnih organizacij je nadaljevala s pospeševanjem kulturno umetniške dejavnosti in pri-bliževanjem te dejavnosti organizacijam združenega dela ia občanom. Od sprejetih programskih usmeritev za leto 1976 je bilo izvedeno: — sre&unje mladih pevcev (otroških in mladinskih zborov osnovntfi in srednjdh šol) v počastitev 100 letnice rojstva I. Cankarja; — dve Hkovni akeiji v podastitev 100-letnice Ivaaa Cankarja v sodelovanju z društvom likovnih samorast-nikov in na razpisano temo, kjer so sodeiovale vse Sole; — ldkovna akcija »Vaša razstava« v sodelovanju z Moderno galerijo, kjer je bilo organiziranih 12 predavanj z namenom Sir.ienja in popularizacije likovne kulture in kultumega osveščanja občanov; — kulturna akeija »Vaša matineja« Ima kultumi in vzgojno izobraževalni smoter za mladino: od za leto 1976 predvidenih 21 predstav, je bilo izvedenih že 18. Na področjti približevanja kulturnih akoij krajevnirn skupnostim je bilo najbolj uspeSno sodelo-vanje v KS Stara Ljubljana, Poljane, Ajdovščlna m Prule. Zdravstveno varstvo Program zdravstveriega varstva obdine Ljubljana Cen-ter je sestavni del mestnega in regijskega programa. Dosedanja organiziranost Zdravstvenega doma Ljub-ljana se je z usta.novitvijo občinskih samoupravnih zdrav-stvenih skupnosti pokazala kot neprimerna in neuSinko vita. Zato Zdravstveni dom L.iubljana pripravlja novo or-ganizacijo, po kateri bodo TOZD Zdravstvenega doma Ljubljana organizirani po občinah. Za izboljšanje organizacije in funkeionalnajše povezo-vanje med posameznimi oblikami zdravstvenega varstva (osnovno, specialistično', hospitalno) je imenovan koordi-nacijski odbor, z nalogo, da pripravi program usklaje-vanja zdravstvenih storitev med Zdravstvenim domom Ljubljana in Klini&um centrom. Pripravlja se sparazum o sodelovanju med izvajalci posameznih oblik zdravstvenega varstva. Gradnja Zdravstvenega doma Ljubljana Center je vklju-čena v predlog programa novega samoprisp<;vka. Socialno skrbstvo Socialno skrbstvo v občini Ljublj.Mia Center je iz-vedlo vrsto prevehtivnih in kurativnih iikrepov na po-dročju varstva otrok tn družine ter odraslih in starej-ših občanov. Pri tem je bilo usmeirjeno predvsem v preprečevanje nastajanja novih socialni.h problemov, v raz-voj rejništva in vseh oblik varstva starejših dbSanov. Center za socialno delo' je o rejniški dejavnosti pri-pravil obsežno analizo in si postavil razvojcie cilj«. Pri varstvu starejših občanov so bile dane družbeno denarne pomoči in vključevanje v domove upoikojencev. Dom upokojencev Center-Tabor Poljaiie pripravlja kon-c©pt organizacije raznih oblik dejavnosti, ki bodo služi-le tako oskrbovancem kot obeanom, ki živijo izven do-ma upokojencev. Izvajanje programa socialnega skrbstva v občini ie v veliki meri odvisen od financiranja oz. solidarnosti ostalih ljubljanskih skupnosti socialnega skrbstva. Dogo-vora o dogovorjenem obsegu porabe za sooialno skrbst-vo v Ljubljani v letu 1976 še vedno niso podpisale vse skupnosti, kar bo potrebno pospešiti. Po dogovoru v mestni skupnost; socialnega skrbstva so rejnine in dnižbeno denarne pomoči ostale enake kot januarja 1974. Zaradi neizpolnjevanja dogovorjenih ob-veznosti, prelivanja sredstev v okviru ljubljanske skupno-sti socialnega skrbstva, so prizadeti predvsem občani. ki imajo za žiTljenje minimalna sredstva. Rejnine v seda-nji višini ne pokrivajo stroškov, ki jih ima rejnica z otrokom. V vseh samoupravnih interesnih skupnostih socialne-ga skrbstva v IJubljani je težka finantoa situacija, ki kaže na to, da že tako modno krčenih programov ne bo mogoče realizarati. Po dogovom so ljubljanske skupnosti socialnega skrbstva zmanjšale sredstva v 1. 1976 za šol-sko prehrano, za letovanja otrok, doplačila oskrbnin v WZ zs 50 odstotkov. Se vedno ostaja odprto vpraša-nje financiranja dejavnosti društev jn humanitarnih or-ganizacij ter klubov zdravljenih alkoholikov. Varstvo bareev ta tavelidov NOV Skrb za občane, ki jih zajema odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV m njihove družinske člane, borce za sevemo mejo v 1. 1918-19 ter slovenske dobro-voljce iz vojn 1912-18 zavzema v našem družbenem siste-mu posebno mesto. Posebna skrb je v letošnjem letu po-svečena 6im enotnejšemu reševanju vseh odprtih vpra-šanj. V letu 1976 bo sprejet »Družbeni dogavor« q skup-nih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin ude-ležencem narodnoosvobodilne vojae in drugih vojn. Komisija se zavzema in se bo tudi v bodoče za raz-širitev kapacitet v domavih upokojencev. Komisjja sodeluje z organizacijo ZZB NOV občine Ljubljana Center pri organiziranju soseclske pomoči ostarelim in onemoglim borcem in njibovim svojcem na domu. Na 10-dnevno preventivno ofcrevanje v Strunjan, Pot-torož, Umag, Banjole in Mojstrano je bilo v letu 1976 poslanlh 231 oseb (do konca julija). Na 21-dnevnem zdravljenju v naravnih zdravEiščih je bilo do konea julija 1976 82 oseb. Staino družbeno pamoč prejeina 220 oseb. — 193 oseb je preuelo do konca jullja enkratne druž-bene pomoča, — kadiwsko pomoč prejema 12 oseb. Splošna poraba se giblje v okvirih dovoljene porabe. Prpračunski dohodki občine Ljubljana Center so v prvi potovici leta realdztrand 51,7 odstotka z ozirom na plan, v odnosu na isto obdobje preteklega !eta pa so se po-večali za 5 odstotkov. Na dokaj ugodno realizacijo za to obdiobje so vplivali zlastl davek iz skupnega dohodka občanov, davek od intelektualnLh storitev. davek cxi prometa proiavodov, dohodki upravnih organov in raznl drugi dohodki. Proračunski izdatki pa ao v prvih še-stih mesecih realizirani s 50,4 odstotka. Prekoraditev 0,4 odstotka predstavlja vračilo kredita za gradnjo zakloni-šča pri VVZ Ane Ziherl. Očiten je napredek na vseh podiročjih kadrovske po-litike, začrtane v smernicah in političnih dokumentih v smislu njenega nadaljnjega podružblian.ia Nosilci kreira-nja kadTovske politike in izvajalci kadrovske funkcije delujejo načrtneje ob okrepljenem medsebojnem sode-, lomnju. Kadrovske službe so že ustanovljene v veliki vediinj organizacij združenega dela, zlasti večjdii in srediijih, vendar so se doslej malokje prebile na raven razvitosti' drugih strokovnih služb. Vzroke za to je treba iskati predvsetn v pomanjkanju strokL>vnih kadrovskih delav-cev. Družbeni dogfovor o temeljih kadrovske poldtike so podpisale vse organizacije združenega dela na območ.ju občine razen Zelezniškega gospodarstva. V I. poMetju je bfl sklenjen družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini Ljubljana Center. Orgahi- zacije združenega deia usklajujejo svoje statute in dru- • ge samoupravne akte z dolodbami družbenega dogovora. Ugotavljanio, da se na področju ljudske obrambe smeraice sprejete za leto 1976 postopotna realdzirajo. Vse krajevne skupnosti v občini so na asnovi spre-jetih smernic sprejele programe razvoja krajevnih sfcup-nosti in finančne naftrte za realizacijo teh prc^ramov. Na osnovi sprejetih Einandnih nadrtov izvajajo tudi progra-me za leto 1976. Prav tako so bili v vseh krajevnfti skupnostih spre-jetj v mesecih junjju in juliju sredojeročni programiraz-vog'a krajevnih skupnosti. Zbori potrošnikov so v vseh krajevnih skupnostih iz-voljeni in že sodelujejo pri obravnavanju problematike s svojega področja. Nov način finaociranja fcrajevnih sicupnosti v sfcla-du s samoupravnim sporazumom je bil osnova pri izde-lavi finančnega načrta za leto 1976 in je tudi izhodišče sprejetih nalog v sredojeročnih programib;. V fcrajeviBh skupnostih so tudi pristopili k usposab-ijanju delovnih' ljudi in občanov na področju družbene samozaščite in civilne zaščite. Tako so bili organizirani dopolnilni tečaji civilne zaščite, ter izdelani plani vaj ci-vilne zaščite. Prav tako so bile ustanovljene komisije za varstvo okolja iii družbeno saojaozaščito, ki so bile že »ključene v delo pri Izdelavi Erednjeročnlh programov. Vse krajevne skupnosti so pristopile k izdelavl os-nutkov novih statutov, čakajo le še na' statut ob5ine. V krajevni ^kupnosti Tabor pa so obdani in delovnj ljudije v mesecu juliju sprejeli nov statut, uskflajen z določba. mi novih zakonov in grajen na dosedanjih iakuSnjali uve-ljavljanja krajevne samouprave. Ocena realizacije smernic družbenoekonomsk^a raa-vpja občine v^Jetu 1976 nam na podlagi ugotovljenega narekuje neposredne naloge, ki morajo doperanesti k \» mu, da se do konca !eta zboljšajo in približajo predvi« devanjem za leto 1976 rezultati, na kateire laiiko detov-ni ljudje in občani neposredno vpldvajo: — razvdjanje in utrjevanje samoupravnih odnosov ter uveljavljanje dohodkovnlh odnosov ter menjave dela na vseh področjih go&podarstva in negospodarstva ob upo-števanju določil osnutka zakana o združenem delu, — na podlagi že izdelanih analiz in še posebej na podlagi analize polletnih rezultatov gospodarjenja j« po-trebno pospešiti združevanje dela in sredstev med pro-izvodnimi in trgovinskimi organlzacijami zdanženega dela s oiljem doseganja boljših po^lovnih in finančnih rezulta-tav, boljšo založenast trga in zmanjševanje nekurantnab zalog ter zagotavljanje trajnih obratnih sredstev, — v smislu sprejetega dogovora o temeljih si-ednje-ročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za ob-dobje 1976—1980 je potrebno člmpreje skleniti samouprav-ne sporazume o osnovah srednjeročnih planov razvoja sariioupravnih interesnih skupnosti za področje družbe-nih dejavnosti in v organizacijah združenega dela, prav tako pa je potrebno dimpreje sprejeti srednjeročne pla-ne razvoja v vseh organizacijah združenega dela na po-drožjii gospodarstva in negospodarstva. — vse arganizacije združenega dela s podroftja gospo-darstva in negospodarstva, ki so zaključile poslovanje ˇ prvem polletju z izgubo so dolžne delatd sanadjske pio. grame pb upoštevanju vseh potrebnih ukrepov, kl bo-do doprinesli k boljšim poslovnim rezultatoan ob koncii leta: prav tako so dolžne analizirati polletno poslova-nje vse ostale organizacije zdmženega dela in sprejeta korakretne sklepe, ki bodo doprinesli k baltjšiin rezulta-tom giospodarjenja do konca leta 1976., — na področju zunanje brgovinske menjave je po-trebno še naprej delovati na pospeševanju izvoaa, pri če-mer pa je nujno, da organizacije združenega dela s po-drodja trgovinske dejavnosti pospešeno pripravljaijo reall-zacije ustavnih dolofiil o združevanju dela in sredstev s prodzvodnjo s ciljem doseganja boljših poslovnih rezulta-tov na podlagi temeljite analize posameznih tržišč in pra-vilnega usmerjanja proizvodnje, — v sodelovanju z Gpspodarsko zbornšoo so OZD dolž-ne delovati na organiziranju interesnih skupnosti in kan-zorcljev za skupne nastope na tujih tržiščiii, zlasM v de-želah v razvoju, — nadaljnje izvajanje sprejetih prednostoih nalog Smemic za družbenoekonomski raavoj občtne LjubljanaF Centeo: za letxs 1976. SKUPSCINA OBCINE LJUBLJANA CENTER IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE DRUŽUENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI V SR SLOVENIJI SKLENEJO Dogovor o temeljih politike splošne porabe v letih 1976 -1980 PREDLOG 1. člen Skupščine družbenopolitičnih skupmosti v SR Slove-niji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) se dogovorijo, da bodo oblikovanju splošne porabe v letih 1976 do 1980 (v nadaljnjem besedilu: srednjeročno obdobje) izhajale iz naslednjih temeljnib. načel: — zagotoviti neposredni vpliv delavcev v temeljni or-ganizaciji združenega dela in občanov v krajpvni skupno-sti na oblikovanje splošne porabe, — vključiti" splošno porabo v napoie za gospodarsko stabilizacijo, — z razpoložljivimi sredstvi racionalno gospodariti jn vardevati pri vseh oblikah splošne porabe, — zagotoviti kvaliteto opravljanja nalog in ustreznej-šo kadrovsko sestaTO v upravnth organih ter okrepiti skrb za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakoni-tosti, — dokončati proces preoblikovanja splošne porabe v skladu z načeli nove ustave. 2. 61en Udeleženke se zavezujejo, da bo splošna poraba v srednjeročnem obdobju rastla počasneje od rasti druž-benega proizvoda an se oblikovala v skladu z vsakoletni--mi planskimi akti o uresničevanju-družbenoekonomskega nazvoja v ustreznem obdobju. 3. člen Udeleženke se dogovorijo, da se v okviru splošne porabe zagotavljajo sredstva samo za tiste naloge, ki so z ustavo in zakoni opredeljene kot funkcije družbenopo-litične skupnosti. Udeleženke ugotavljajo, da se v skladu z ustavo in zakonom sredstva za Enanciranje splošnih družbenib. po-treb uporabljajo predvsem za naslednje namene: — na ravni republike: za delovanje republiških or-ganov in orgaonizacij, za pomoč manj razvitim območ-jem v republiki, za zaščito borcev ter vojaških vojnih invalidov, za investicije na področju družbenih dejavnosti za potrebe narodnosti, za financiranje z zakonom določe-nih splošnih družbenih potreb v občinah, ki jih fe ne morejo financirati z lastnimi dohodko in za sofinaneira-nje nalog federacije; — na ravni občine: za delovanje občinskih organov ter za izvajanje skupščinskega in delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, drnžbenopolitičnih organizacii, za priznavalnine borcev NOV in za del dejavnosti sploš-nega Ijudskega odpora. 4. člen TJdeleženke se dogavorijo, da bodo v dogovoru z or-ganizacijami združenega dela ter z drugimi organizacija-mi in skupnostmi postopoma poiskale nove oblike in po-tl samoupravnega oblikovanja sredstev za intervencije v gospodarstvu, tako da se sredstva za t« namene ne bodo »eč zagatavljala v proračunih družbenoiPoUtičnih skupnosti. 5. člen Udeleženke se dogovorijo, da v breine splošne pora. be ne bodo prevzemale novdh obveznosti, kadar gre za liresničevanje določenih nalog na področju akupne pora-be, kjer so oblikovane ustrezne samoupravne interesne skupnosti in da bodo najpozneje do 31. decernbra 1976 prenesle na samoupravne interesne skupnosti še preosta-le tovrstne obveznosti. 6. člen V skladu z načelom iz 3. člena bo proces ustavnega preoblikovanja splošne porabe potekal takole: 1. ker se bodo 6o konca leta 1976 ustanovile samo-upravne interesne skiipnosti za komunalno dejavnost, se od 1. januarja 1977 v okviru splošne porabe ne bodo več zagotavljala sredstva za ta namen; 2. za potrebe krajevnih skupnosti se bodo iz splošne porabe zagotavljala sredstva le za izvajanje nalog v zvezi z uresničevanjem skupščinskega in delegatskega sistema ter za naloge, ki jih udeleženke prenesejo v uresničeva-nje krajevnih skupnosti; * 3. glede na to, da je v skladu s konceptom delovanja splošnega ljudskega odpora težišče v izvajanju nalog in zagotavljanju sredstev postavljeno v krajevno skupnost, se v okviru splošne porabe zagotavljajo za potrebe sploš-nega Ijudskega odpora samo sredstva za redno dejavnost organov, ki skrbe za izvedbo programa Ijudske obrambe; 4. sredstva za pretežni del nalog družbenopolitičnih organizaoij naj bi se na podlagi dogoyorjenega programa zagotavljala v okviru splošne porabe, financiranje dela nalog pa naj bi se zagotavljalo tudi s sredstvi, ki jih te organizacije zberejo same; «¦ 5. za izvajanje nekaterih drugih nalog, ki jih posa-mezne udeleženke še financirajo s svojimi sredstvi, pa po ustavi ali z zakonom niso obveznosti družbenopolitiC-ne skupnosti, je potrebno v srednjeročnem obdobju po-iskati drage samoupravne oblike financiranja. 6. sredstva za negospodarske investicije se bodo do-ločada za vse udeleženke po enakih merilih. 7. člen Udeleženke se dogovorijo, da bo potreben obseg sredsf«v za posamezne vrste splošne porabe ugotovljen takole: — za . delovanje republiških in občinskih organov (vključno z obveznostmi za izgradnjo objektov za potrebe teh organov) ter za potrebe splošnega ljudskega odpo-ra — s posebnimi dogovori med udeleženkami, — za potrebe krajevnih skupnosti in za dejavnost družbenopolitičnih organdzacij — s posebnim družbenim "dcgovorom, sklenjenim med zainteresiranimi organi in or-ganiiacijajiii v okviru socialistične zveze delovnega ljud-stva. 8. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo po dogovoru s sa-moupravnimii interesnimi skupnostmi oziroma drugimi ustreznimi organizacijami ali skupnostmi uredile vpraša- nje plačevanja anultet in drugih obveznosti za vlaganja na ustrezna področja poratoe tako, da se po letu 1978 v okviru splošne ponabe za ta namen ne bodo več za-gotavljala sredstva. 9. Clen . Udeleženke se dogovorijo, da bodo za naloge, ki se sicer izvajajo v občlnii, imajo pa širši družbeni značaj (določene naloge s področja splošnega ljudskega odpora, priznavalnine in druge oblike pomoči borcem), proučile možnosti za prenos finamciranja teh nalog iz občinskih proračunov v republiški proračun. 10. 61en Udeležetnke se dogovorijo, da bodo sredstva za splošno porabo v skladu z zakonom zagotavljale iz na-slednjdh ¦nvov: 1. občine: — davek iz dohodka temeljnih organizacij združene-ga dela — davek iz osebnega dohodka delavcev — davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavno-sti, — davek od osebnega dohodka iz samostojnega opra-vljanja obrtnih. in drugih gospodarskih dejavnosti, — davek od osebnega dohodka iz samostojnega opra-vljanjs intekeltualnih storitev, — davek od osebnega dohodka iz avtorskih. pravic, — davek na dohodek od premoženja, — davek od premoženja, — da^vek na odbitek od iger na srečo, — posebni davek od prometa proizvodov in storitev, — davek na promet nepremičnin, — takse (upravne in komunalne), — dename kazni. 2. Republika: — davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, ¦ — davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni »topnji, , — davek od skupnega dohodka občanov, — davek na dediščine in darila, — prometni davek (temeljni davek od prometa pro-izvodov in posebni republiški davek od prometa proizvo-dov in storitev), — davki, ki jih plačujejo tuje osebe (davek od do-bička, doseženega z investicijskimi deli, davek od dobiC. ka, doseženega z vlaganjem sredstev v domačo organiza-cijo za skupno posiovanje in davek od dohodka, doseže-nega z opravljanjem prevozov potnikov in blaga), — sodne takse, — denarne kazni. 11. člen Udeleženke se dogovorijo, da se bodo ob morebit-nem prenosu nalog in ob vsakoletnem usklajevanju sploš-ne porabe z družbeno dogovorjenimi merili sporazume-vale o prerazporeditvi posameznih virov iz prejšnjega člena. 12. člen Davčni sistem na področju obdavčevanja občanov bo-do občine uskladile z novo ustavno ureditvijo, pri čemer bodo upoštevale tudi spremenjene pogoje za pridobivanje dohodka in premoženja. Pri določanju politike obdavčevanja občanov bodo občine izhajale iz naslednjih načel: — zaradd uresničevanja načela enakomemosti obre-menitve je treba v čimvečji meri uveljaviti načelo ugotav-ljanja dejansko doseženega dohodka na vseh področjih pri-dobivanja dohodka in z ustrezno politiko obdavčitve do-seženega dohodka zagotoviti načelno izenačevanje obča-nov, ki opravljajo dejavnost z osebnim delotn z delovni-mi sredstvi v lasti občanov, z delavci v združenem delu; — z ustreznim vodenjem davčne politike in uvajanju davčnih oprostitev in olajšav je treba vplivati na spodbu-Janje razvoja posameznih dejavnosti in uresničevanje ukrepov ekonomske in socialne politike; — prizadevati si je treba za usklajevanje davčne po-litike med občinami zaradl zagotovitve enakopravnosti ob-. čanov in za preprečevanje neutemeljenih razlik v mož-nostih pridobivanja dolg)dka na posameznih območjih; 13. 61en Pri obdavčevamju dohodka temeljndh organiizacij zdru-ženega dela bo davčna politika zasledovala zlastd naslcd-nje cilje: 1. dosledna realiz«icija obdavCevanja resMltatov poslo-vanja; 2. višina obveznosti, ki jo prispeva davčnl zavezanec, je neposredno odvisna od njegove ekonomske moči; 3. preko sistema odbitnih postavk in davčnth olajšav bo z obdaATČCTanjem dohodka stimuliran razvoj zlasti pci-' oritetnih dejavnosti (določenih na ravni republike in fe-deracije), pospeševanje izvoza, pospeševanje razvoja manj raavitih območdj oziroma izvajanje drugih, z republiSko resolucijo začrtanih nalog. Na področju dogovarjanja z druglmi republikaini in avtonomnima pokrajinama bo SR Slovenija aktivno so-delovala pri iskanju enotnih rešitev za temelje davčnega sitema v Jugoslavljd. 14. člen Občine se bodo z vsakoletnimi dogovori sporazume-le o tem, kako za vse občine na enak način ugotoviti možnosti, da se z lastnimi dohodki zagotovijo potrebna sredstva za izvajanje njihovih naJog. 15. člen Obdine se dogovorijo, da bodo po načelih vzajemno-sti s sredstvi, ki presegajo njihove dogovomo opredelje-ne potrebe, zagotavljale izvajanje dogovorno opredeljenih nalog pri tistih občinah, ki izvajanja teh nalog ne mo-rejo zagotoviti z lastnirm dohodkl. Z izvajanjem dogovomo opredeljenih nalog v obd-nah, ki izvajanja teh nalog ne morejo zagotoviti z last-nimi dohodki, bo potrebna dopolnilna sredstva v globalu zagotovila tudi republika iz svojega proračuna. 16. caen Ta dogovor se objavd v Uradnem lastu SRS. OBRAZLO2ITEV: Udeleženke dogovora so skupščine dbčin SR Slovenl-jd, skupščina mesta Ljubljane in skupščina skupnostl obalnih občin. Namen dogovora o temeljih politiik© sploš-ne porabe v srednjeročnem obdobju je v zagotovitvi po-trebnih pogojev za razvoj in učinkovito funkoioniranje dejavnosti na področju splošne porabe, hkrati pa to po-rabo vskladiti z rastjo družbenega proizvoda. Zato se bo-do udeleženke dogovora pri obiikovanju splošne porabe v tem srednjeročnem obdobju ravnale zlasti po naslednjih temeljnih načelih — zagotovitev neposrednega pllva de-lavcev in občanov na oblikovanje splošne porabe, vklju-Catev te porabe v napore gospodarske stabilizacije, ra-cionalno gospodarjenje in varčevanje pri vseh oblikah po-rabe, zagoto\ati kvalitetno opravljanje nalog ter učinkovi-to uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter zakljuditi proces preoblikovanja splošne porabe v skladu z nafieli ustave. Glede na potrebe in možnosfci gospodarstva, bo sploš-na ponaba naraščala počasneje kot bo rastel družbenl proizvod. V okviru splošne porabe bodo udeleženke zagotavlja-le sredstva samo za tiste naloge, ki so z ustavo in za-koni opredeljene kot funkcije družbenopolitične skupno-sti. Na ravni občine so to predvsem: delovanje občinsklh organov, izvajanje skvipščinskega in delegatskega sistema, dejavnost družbenopolitičnih organizacij, priznavalnine borcev NOV in del dejavnosti splošnega ljudskega od-• pora. Zato bo potrebno postopoma poiskata nove oblike in poti samoupravnega oblikovanja sredstev za interrencije v gospodarstvu, dosledno prenestj na samoupravne skup-nosti še vse preostale obveznosti proračunov, ki sodljo v področja skupne porabe. Sredstva za splošno porabo bodo udeleženke dogbvo-ra zagotavljale iz enotnih virov, ki so po zakonu dohod-ki obdine — to so davki in takse. Pri obdavčevanju občanov bodo občine uveljavljaie načelo ngotavljanja dejanskega dohodka, višino obdavčit; ve delavcve, ki pridobivajo dohodek z lastnimi sred: stvi za delo, pa izenačile z dajatvami delavcev v združe- ^nem delu, z ustreznimi oprostitvami in davfinimi olajša- "vami pa bodo spodbujale razvoj posameznlh dejavnosta. Pri obdavčevanju dohodka temeljnih organizacij ^ru-ženega dela bodo udeleženke dosledno upoštevale rezulta- te poslovanja in ekonomsko moč organizacij, hkrati pa preko odbitndh postavk in davčnih olajšav stimulirale razvoj priorttetnih dejavnosti ter pospeševanje izvoza in razvoja manj razvitih območij. Občinam, ki s sredstvi iz lastnih virov ne bodo mogle financirati dogovorjeno opredeljevanje potreb, bodo ude-leženke vzajemno prelivale sredstva, ki bodo presegala njihov dogovorno opredeljen obseg porabe. Določila dogovora o tomeljih politike splošne porabe so v šestem delu srednjeročnega družbenega plana občl-ne Ljubljana-Cent«r ustrezno povzeta in upoštevana. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Center je predlog dogovora obravnaval na 91. seji dne 1. septem-bra 1976 in predlaga zborom skupščine, da ga sprej-mejo. IZVRŠNlSVET INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI OBCINE LJUBLJANA CENTER PREDLOa Na podlagl 8. člena zakona o komunalnih dejavno-stih posebnega družbcnega pomena (Url.l. SRS.št. 24/74) ln v skladu z družbenim dogovorom o zadevah skupne-ga odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti po-sebnega dmžbenega pomena na območju ljubljansklh ob-Cin sklepajo v občlnl Ljubljana Center: — delovnl ljudje in občani prek krajevnlh skupnostl — delavci organizacij združenega dela kot uporabni-ki komunalnih storitev in II. — delavci komunalnlh organizaclj kot izvajalci komu-nalnlh storltev SAMOUPRAVNI SPORAZUM I. SPLOSNE DOMCBE Samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Center 1. dl«n Delcwnl ljudje ta občani ter delavd organizacij zdru-ženega dela kot uporabniki in delavci komunalnih orga-nizaoij kot izvajaJci komitnalriih storitev (v nadaljnjem be-sedilu — udeleženci) ustanavljajo samoupravno komunal-no skupnost za obmodje cvbčine Ljubljana Center (v na-daljnjem besedilu — sfcupnost), z namenom, da bodo v okviru te skupnosti samoupravno urejali družbeno-eko-nomske in druge odnose prl opravljanju komunalnih sto- .2. člen V skupnosti zadovoljujejo članl (pravUoma) vse svo-je osebne in skupne potrebe po komunalnih storitvah. Enakopravno in skupno oblikujejo polltlko razvoja komu-natalh dejavnosti in določajo programe razvoja, zagotav-Ijajo dostopnost komunalnih storitev, združujejo sredstva In določajo namen njihove uporabe, dajejo soglasja k 0»-nam komunatoih storttev in sod9lujejo pri oblikovanjn te steupnostl ter uresnifiujejo druge skupne interese. 3. člen Glede na vrsto potreb po komunalnih storitvah ln glede na način njihovega pokrivanja lahtoo člani: a) neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov uporabn&kov in izvajalcev komiinalnih storitev ustanove v krajevnih skupnostih enote te skupnosti (kra-jevne en6te), b) za uresničevanje širših skupnih interesov po ko-munalnih storitvah ustanove zvezo samoupravnih interes-nih skupnosti za obmofije Ljubljana ali štrše območje. 4. člen Pri odločitvah na kakšnem območju ln na katerem področju člani skupnosti uresndčujejo samoupravne pra-vice in interese je treba upoštevati, da vrsta potreb in nafiin njlhovega pokrivanja predstavlja zaključeno celoto. 3. člen Interesno In fnnkclonalno zakljufiena celota za zago-tavljanje zadbvoljevanja interesov po komunabiih storit-vah je na določenem območju organizacijska oblika sa-moupravne organaziranosti, kjer je mogoče, glede na in-teresno povezanost uporabnikov in izvajalcev ter funkcio-nalnega pokrivanja potreb, uresničevati samoupravne pra-vice in interese uporabnikov in izvajalcev komunalniii StOtltGV. II. CLANSTVO V SKUPNOSTI 6. filen Clani skupnosti so: — delavci v združenem delu (temeljnib organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, delovnih skup-nostih ter drugih samoupravnih organizacij in skupn