O proračunu OLO Ptuj za 1949
fKonec)
Dofaodki in izdatki 1948
Predno bi prešlj na podrobno razprav-Ijanje letošnjega proračuoa, želim pojas-niti, kako je bil izpolnjen aašlanski plan dohodkov rn izdatkov. Od predvidenih dohodkov . 39,352.000 je bilo doseženih lansko 1. . 49,067.894 Presežek doh. znaša torej . 9,715.894 ali v procentih izračunano — plan do-hodkov smo izpolnili 124ft/o To se mi zdi važno poudariti, ker nam številke pokažejo, da se prj planiranju dohodkov n'"snjo zmotili in da je bilo naše finančno planiranje, kl je sestavni del petletneqa plana. realno.
Vseh proračunskih izd^atkov ]e bilo 48,287.000 dln. Čisti proračunski prese-Žek za pr«nos v Jetu 1949 znaša 780.894 dinarjev.
Z 92^'e smo izpolnili lani plan izven-proračunekih dohodkov in izdakov, t. j. lastno finansiranje podjetij, ki je znašal 17,500.000  din.
Proracun za leto 1949 |e za 52°/« višji od Ianskeqa
Predloženi letošnji prorarun je za 520/» rišji od lanekega. Prvotni naš predlog je bil celo 100°/o višji od lanske:ja pro-računa. To pa zaradi teg«. ker 60 posa-mezni uradi ta ustanove prediožili pre-visoke zahteve in ker niso znalj pravil-no oceniti svojih potreb in ker/ niso upoštevalj osnovnLh naloo v odl<»čilnem tretjem letu naše petfetke.
V glavnero je zviSan naš letošnjj pro-rarun veled prenosa kreditov iz ret>u-bliškega v okraini prorafun — izplače-vanje učneqa o&ebja oanovnih, srednjih in «lrokovnih šol ter vzdrževanje repu-bliških in zveznih cest, Za redne potrebe s« krediti ni*o tnnoqo rvišali, na*orotnp so zlaeti pri irdatkih ofe administra-cij« znatno zniiani, 10—15"V to pa za-radi poostrene šte-dnje v administrflciji. da 64? dobj fim ver matepialnlh in finanč-nih sredstev za drune koristirejSe na-nKtve, to je za fnvesticiie za k^njtalno ir<rradnjo, za .i7qradit.ev tczke tndustriie ki nam daje Doaoie za večii razvoj o«ta-le<r« ofospodarskeq?i de.lovan>a.
R<wmbHŠka vlada Pflin 1*» nretmMila
50»/. zaostale In   40—57«/«  feknfe
dohodnine
Med dohodki, ki «o planirant v letoš-niem proračunu, zavzema prvo mesto participacija na dohodnini, in sicer dve tretiitij vseh dohodkov. Republiška vlada nam i« odfitoptta ^O"'« zaostank.ov na dohodnini in 40— 57*/« na tekoči dohod-nini. ZaradJ ie<ia bo naša qlnvna skrb, da poberemo čim več davka na dohodek. Cirn več bomo pobraJi, tetn večjl bo naš delež tn tem lažje bcwno izvrševali svoi proračun.
Tržnl dobifek kot novl dohodek
Novi dohodek bo v tetoSnjem prora-thinu tržni dobiček 1ok?!!nega cjr>spo<iar-stva. od katereaa pri^akuferao. da bomo dosegli   6,000000.—   dfn
Ta nova vrsta dohcdka ie uvedena letos, da se da liudskim odborom mnz-nost či-m boli zadovolfiti svoie i>otrebe. Sa| se bo že v izpolnievanju nlana ¦rtne-aa dobička videla njihova qospodars.ka dp'avno«5t \n  spo«obnost.
S prodajo proirvodov no višiih kora^r-cialnih cenah bodo prešla dpnarna sred-stva, nabrana nnjve? od §pekulantov na vasi, preko teaa dobička v prorafun in bodo   tako  služila   potrebara   skupnostl
Dobffek cjospodarskih podietij rrre v posebcn forw5 za finaj\siranj€ lokalnih in-vp-sticij. Za okraj-ni prorafvm je planiran »amo 109/o kontrolni mesek v znesku 94R000 din.
Visoka postavka je se dohod°V nr*-dov in ustanov v rnesku 6,000.000 din. h katereimi dnhodku pri&peva najvec Solnica v Ptuju.
Planirani izdatkl za leto  1949
Skupni izdatki «2.949.000 so razdeljeni i.i posamezne  dele:
I.   del:   investicije  2.960.000   dinj
II.  del: izfiatki za prosveto in ljudsko kiilturo  19,660.000   din:
III.  del: izdatk; ra socialno-zdravstveno rašfito 15,730.000 din;
IV del: ;2datki za državuo npravo 21.799.000 din;
V. del:  Rezenra 2,900.000 din.
Investicije
I. del proračuna izdatkov so proračnn-ske investlclje 2,960.000 din in predstav-Ijajo samo ^"''o proračuna. Ce pa upo-števamo še lastno finansiranje, t. J. In-vesticije, finanslrane iz dobička n amor-tizacije, ^našaio lertožnji investicijskl krediti  13,590.000 dln.
Investicije, k: se bodo letc« krile iz okrajnih proračunskih dohodkov, so na pram letu 1948 mnogo vi$je. To pa iz razloga, ker je težišče vseh prorafunskih inveSticlj letos v zvernem proračuna, zaradi graditve težke industn]e, mehanl-zacije rudarstva, vojaške industrije in železniškega prometa.
Prosveta in kultnra
Izdatki za pro«veto in ljudsko kulturo so predvideni i 19,660.000 din al: 31"'t vsega proračuna. Napram letu 1948 so izdatki za te namene letos 100% višji in to zaradi prenosa nalog ii republiške-ga na okrajni proračun. Visok procent (31%) do celotnega proratuna kaže skrb oblasti za kultumi razvoj naiega Ijud-stva, kajti novi red Je mogoče graditi le z istočasnta dvigom fculturnega ni-vofa delovnega Ijudstva. V tem delu ©o novi izdatki za predvojaško v^gojo ln povišanl krediti za razne tečaje, ki Jih je okrajni Ijudski odbor že priredil in ki sc bodo še vršall, kakor tečaji za od-bornlke krajeimih l]tidskih odbo^ov, ljudske In delavske insoektorte.
Socialno-zdravstvena zaSata
Za socialno-zdravstveno taščito je le-tos predvidenih 15,730.000 din, t. j. 25% izdatkov  okrajnega proračuna.   Napram
letu 1948 so ti izdaOri povišani efcoraj za 50%. S povečanjem oddelkov se je razžirila bolnica, v letu 1948 se je ntvoril Dečji dom in na novo se ustanavljajo Dečje jasli. STcoxaj lOO°/o s opovišani krediti za soclalno podporo od lanskih 1.700.000 din na 3,150.000 din.
Državna nprava
Najvišji odstotek okrajnega proraču-na odpade letos na izdatke državne uprave 21.799.000 din ali 34.5% vsega proračuna. Tu so planiranl vs izdatki za v^drževanje cest tako okrajnih, repu-bliških in zveznih v skupnem iznosu 10,200.000 din. In če izvzamemo te iz-datke, ki so bili v preteklem lehi pla-n rani v I. dehi prorafuna — investici-je — je zviSanje naprara letu 1948 ma-lenkostno. kljub temu, da so prenelene nekatere nove naloge v administracijo in kljub zvišanju poverjenižtev od 9 na 13 V odločilnem letu našega netletnega plana ie nujno potrebna tudi borba proti preobsežni administracij: in borba za znižanje upravnih stroSkov. Zveznl in republiški finančni zakon predpisujeta 10% znižanje adobrenih izdatkov v ad-m nietraciji. Ta predpis bomo izvedli tudi v okrajnem proračunu po posebnem načrtu.
Prorafunl   krajevnih    lfndskih    odborov.
Globalna vsota, v okviru katere bodo morali krajevni ljudski odbori sestaviti svoje proračune, znaša 13,500.000 din. Ta vsnta je napram letu 1948 zvišana za 2,500.000 din ali za 22%. S povečanjem izdatkov upamo dosečf, da bodo kxa-'evni ljurtski odbori v letu 1949 lažje in uspešneiše jzvajali svoje naloge. Ce po-gledamo po zaključku proračun6kega leta 1948 finančno poslovanje krajevnih Hudskih odborov, vidirao, da so se pre-Tia!o brigali za svoja finančna sredstva. Clavni v'r dohodkov jira ie bila še ved-no udeležba na okrajnih dohodkih. Par-tkiparija na davku na dediščine in da-rila, na zaostali in tekoči dohodnini jim *e nud la najl&pšo možnost, da si ustvariio dovolj finančnih sredstev za redne potrebe In celo za izredne potrefoe v obliki dodatnega proračuna, ako bi ustvarili presežke v svojih dohodkih VeMki zaositanki na dohodnhii pa so dokaz, da si presežka dohodkov s pra-vilrvm nobiranieTn raTnih davščm niso znalj ustvariti, nasprotno, precej kra-'evnih odborov je bllo, ki so morali za kritje potreb po rednem proračimu pro-siti oVraj za dotflciio. Jasno ie, da bodo "norali kraievni Ijudski odbori v letu '9^9 snremeniti svo*e odnose do finanč-nih nalog ter jim posvetiti vso potrebno Dozornost. Gledati bodo morali, da bodo rarviiali svojo go«podarsko dejavnost ter da bodo prejemali q!avna sredstv? zp kritje svojih finanrirh potreb iz svo-;ih podjetij ali % uvedbo krajevnega •snmoiprsoevka.
Globalni zne^ek, ki ga je ministrstvo za finance določilo za krajevne liudsike oibore, je s finančno odloč-bo porazde-l'en na poeamezne krajevne ljudske odibore.
Kljub temu, da bodo proračuni kra-ievnih ljtidskih odborov letos vi*M o* lanskih, ne bodo mo<jli kraievn! linr'"' odbori z nanje odpadajočimi sredstvi \z-vršiti posameznih važn'h nalo<?, ki se bodo med letom raareikje poiavile, krr s« krajevni Ijudski odbori še vedno premalo zanimajo za lasfrie gospodar-ske prob1eme, kar natn dokazuje nnhov odnos do samoprispevka in do ustanav-ljanja   fcrajevnih   goSDodarskih   podietM.
Odkrlvan}e kralevnih materialnlh rezerr
Samoprispevek je nveden iz razloga, da bi sprostili samoiniciativo na terenu, da bi mobllizirali ekrite kraievne ma-terialne rezerve in da bi tako izven rednega prorachmske^ja poslovarja pri-spevali k izbol]šan|u gospodarskega stanja na terenu. Marsikje na vasi je potreben preprost leseni most, vodniak, poti in drugi objekti, ki bi vsi pripo-mogli k dvigu goepodarske moči in kl bl jih bilo mogoče napraviti s pravilno porazdelitvijo bremen in naloq. Kljub temu se nimamo krajevnega ljudskega odbora, ki bi se resno lotil teh vpiašan). Zato je tudl uredba o samoprispevku na področju okrajnega Ijudskega odbora do danes ostala mrtva črka, ki pa jl bo treba letos dati polno življenje. Kaiti samoprlspevek je soliden vir dohodkov, kj ga )e mogoče pravlčno porazdeliti in pri plačevanju dobro kontroliTati, Isto-časno pa prav tako pomaga v velikl rneri  pri Izvedbi diferenciacije na vasi.
Ustanavljanje krafevnih gospodarskih podjeti]
Prav tako važen moment za ustvar-janje potrebnih finančnih sredstev je ustanavljanje krajevnih go6.podarskih podjetij. Krajevni ljud«ki odbori mo-rajo dobro poznati razmere in teren v kraju. Poznati morajo svojo gospodar-sko moč, plansko neizrabljene vire su-rovin, ki bi lahko koristile razvoju lo-kaltie dejavnosti, pogoje za razvijanje gospodarske dejavnosti, strukturo kmeč-kih gospodarstev, bogastvo svojih ta! itd. Predvsem morajo ustanavljati nova ali razvijati že uslanovljena gospodar-ska podjetja, k.i 6o obie koristna in kl bodo izkazovala trine dobičke, dosežene s prodajo svojih proizvodov po višjih komercialnih cesnah. Tako bodo de-naraa sredstva akumulirana v glavnem od špekulantskih elementov na vasi iz prodaje pridelkov po višjih cenah, prešla preko tržnega dobidka v okv r proračuna in bodo tako služila skupnim potrebam  vseh delovnih ljudi.
KLO-ji  bodo  vrfiii  kontrolo nad  izter-Javo davkov
Krajemi ljudski odbori bodo morali v tem letu prevzeti odgovomo nalogo pr: davčni odineri. Lani se je sama od-mera razvijala s pomočjo krajevnih davčnih komisij, ki so ugotavljale višino dohodkov  posameznim   davčnim   zave-
zancem. S tem smo zagotovili večjo točnost odmere in pravilno diferenciacijo med kmeti, ki imajo tržne presežke in tistimi, kl komaj pridelajo za lastne po-trebe. V tem letu bodo morali prevzeti krajevni Ijudski odbori tudi izterjavo davkov oziroma pravilneje rečeno kon trolo nad pravočasium plačevanjem davkov, ker ljudski odbori najlažje ugo-tovijo plačilno sposobnost posameznih davčnih zavezancev in zalo tudi termin, v katerem lahko davčni zavezanec po-ravna svojo obveznost. Prakt.čmo bodo krajevni ljudski odbori opravljali po-biTanje davkov na ta način, da bomo prenesli na nje individualno kartoteko davčnlh zavezancev, ki jo zdaj vodi okrajni ljudsk.: odbor in jim s tem ustvarili pregled, kdo je plača! in kdo ne. Slabe plačnike in zamudnike bodo krajevni Ijudski odbori opozarjali ozi-rotna če ne bo uspeha, uporabili zoper nje tudi  ostrejše ukrepe.
S pravilno organizacijo dela in s pra-vilnim izpolnjevanjem spredaj navede-nih nalog 6e bode dvigaila v krajevnih Ijudskih od,borih zavest odgovornosti in zato zavest moči in samostojnosti, ki jc imajo pri reševanju lokalnih gospo-darskih vprašanj. Na tej podlagi se bo razvilo tudi spoznanje finančniih pro-blemov, ustvarjeni bodo pogoji za pra-vilno zbiranje finančmh 6redstev in 7,a zadovoljevanje lastnih potreb po finanč-nih sredstvih. Vsekakor bodo za to pj-trebni napori, odločna volja in zavest, da samo sJcuprri napori ustvarjajo skup-no bogastvo. Samostojno finančno go-spodarstvo je teraz intenzivnega gospo-darjenja z lastniirii viri go&podarske de-javnos.ti. Zato morajo krajevni ljudski odbori preiti k samostojnemu kritju svojih finančnih potreb, ker le taJco se bo lahko presojal njihov gospodarski razvoj, njihova organizacija in volja, da se z vsemi močmi pridružujejo in vključujejo skupnim naporom za iz-graditev socializma na vasi in tako v vsej državi.
Z dosledno borbo poostritve financne discipline, s štednjo na vsakem koraku vedno in povsod ter z znižanjem stro-škov administracije bomo pri izvrševa-nju proračuna v letu 1949 dosegli, da boeno izvedii vse poetavljene n«loge in istočasno dosegli znlžanje izdatkov, kar bo v letu 1949 omogočilo prekoračiti plan v odločllnem letu naše petletke. V letošnjem letu smo pred novimi velifc mi uapori. Uspehi preteklega leta so poka-zali, da znamo realno ocenjevati osnov-ne pogoje za svoje delo. Zato lahko mimo ugotovimo, da so temelji letoš-njega proračima pravilno postavljeni. Storiti moramo torej vse, da ga izipol-nimo, ker bomo s tem prispevali velik delež pri graditvi socializma pri nas. Zato nam jamčita enotnost in visoka zavednost naših delovnih državljanov in enotnost naše Koimmistične Partije Zato predlagam Okrajni skupščini, ' da sprejme proračun v obliki, kakjšen je predložen.
V celoti In ˇ podrobnosti je skupičina
potrdila proraihinski predlog.
Ostali del dnevnega reda skup&činp skupno z refeirati in diskusliami je bil potrditev pravilnosti liiuje KPJ in njene-ga vodstva s tov. Tdtom na čelu.