Poglejte ha itevillce pole« naslova za dan, ko Važa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS tisi slovenskih i delavcev v Ameriki. a TKS kov NA DAR DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO POŠTI NABATNOSt 1UL SVOJ DOM (UrumU Telephone: CHclaea 3-1242 Omm Matter September tSth. 1940 »t the Port Office »t New ¥wk. N. under Act of Concrete of March 3rd, 1878. s: Čitajte, kur Vas laifimfll VI < >( No. 189 — Stevl 189 NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 26, 1941 —PETEK, 26. SEPTEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XL1X. Poročilo £z Rima pravi, NB. poroča iz Beograda, da so srbski vojaki v večurni bitki pri Beljini blizu Beograda uničili skupino komunističnih ibanditov. DNB. tudi poroča, da so "komunistične tolpe" skušale zavzeti Obrenovae. Srbski vojaki pa so s pomočjo nemških vojakov komuniste pognali v beg. Uporniki se skrivajo po gozdovih in poljih, toda bili so že skoro popolnoma iztreblje- Nemci nap&dajo Krim Vojaški (strokovnjaki frodijo, da je Krim drugi Gibraltar. V~ Polotok je trikrat večji kot Kreta. -—> Močne utrdbe Jbranijo Nemcem (pot. Vojvoda Windsorski v Floridi Vojvoda Windsorski (bivši angleški kralj) in njegova žena sta dospela z Bahamskega otočja v Miami, Fla. Na letališču so ju pozdraviti občinski uradniki ter zastopniki angleškega poslaništva in ameriškega državnega depart-menta. Na vožnji v hotel jima ie prebivalstvo navdušeno nazdravljalo. Vojvoda je imeL kratek ra-lio govor, v katerem se je zahvalil1 Ameriki za moralno in materialno pomoč- ki jo nudi Veliki Britaniji. Vojvodinja je rekla, da je neiizmerno srečna, ker je spet v svoji domovini. Namenjena sta v Kanado, kjer nameravata na veliki vojvodovi renči preživeti nekaj tednov.- Dolgo pričakovani nemški vpad mt Krim je že v-teku nad 24 ur, kaivtndi priznava Moskva. Opolnpci je bilo objavljeno rustfo uradno poročilo, ki pravi, da ruski aeroplani bombardirajoč nemške transporte po Crneui,Biorjy. Nemci se pri tem posjyzujejo runiunskill in bolgarskih opornih točk ter skušajo zavzeti Krim na isti način, kot so zasedli Kreto. Svoj vpad so Nemci pričeli v sredo ponoči ter so poslali v boj tančne in infanterijske čete. Za njimi pa so prišli padalci v velikem številu.. Rusi pa so padalce pričakovali in so čakali na nje »skriti za obsežnimi minskimi polji, v katerih so celi nemški polki zleteli v zrak. Po osmih urah pa so Nemci zopet navalili in Rusi so jih pozdravili z artilerijskim ognjeni iz bližine Armija-nska in z južne obali Karkinitskega zaliva. Na nekem kraju s^ je Nemcem posrečilo prebiti rusko obrambno črto, toda kmalu so bili obkoljeni in uničeni. Krim je skoro trikrat večji kot pa Kreta in je sama za sebe močna naravna utrdba. Rusi so že več let na Krimu gradili močne utrdbe. Na polotoku je več velikih letališč in na strategičnih krajih so postavljeni težki topovi. Tudi vojaški izvedenci smatrajo Krim za drugi Gibraltar. Lep (uspeh kampanje Poleti je pozvala vlada ameriški narod, naj nerabno aluminijasto posodo, aluminjasto o-rodje in sploh vse, kar je, napravljeno iz te kovine, postalo neraibno, daruje v vojne namene. Kampanja je trajala od 21. do 29. julija. V tem kratkem času so prispevali gospodinje, šolarji, obrtniki, tovarnarji itd. 11 milijonov 835 tisoč 139 funtov aluminija, kar zadošča za Zgradnjo 1900 vojnih letal ali pa za 350 ogromnih četve-romotornih bombnikov. Vlada je prodala alumlinij topilnicam, izkupiček je šel pa v zvezno blagajno.Vsota ni bila imenovana. Ford bo gradil tanke v množini To najuspešnejše orožje sedanje vojne namera-rava producirati v velikik množinah. -— Tovarna za o k: lopne plošče. Ford iMotor Company v Dear-•bora, Mich., bo začela v najkrajšem času izdelovati tanke v velikih, množinah. Fordovi uradniki &e že več tednov posvetujejo z zas>topnik vojnega departmenta in produkcijske uprave ter je tozadeven program že skoro za vršen. Kon-trakti sicer še niso sklenjeni, v splošnem je pa za masno produkcijo vse pripravljeno. Prvi tanki bodo tehtali po tridest ton, pozneje bodo pa prišli na vrsto težji, šestdeset tonski. Leningrad se trdno drži Branilci Leningrada so pričeli močno ofenzivo ter so razbili nemški obj*oč, so zasedli več vasi ter so na enem kraju potisnili Nemee 6 milj nazaj. To ofenzivo so vodili oklopni vlaki, bi so opremljeni z najbolj uničevalnimi topovi. Za vlaki so prihajali tanki in ar-tilerija ter so razbili nemške zakope, ob bokih pa sta vdar-jali po Nemcih kavalerija in infanterija. Krvavo klanje se nadaljuje .dan in noč in močvirja in goz- dovi okoli Leningrada so pokriti s tisoči in tisoči mrtvih Nemcev. Toda Rusi niso imeli samo veliki uspehov okoli Leningrada, temveč tudi na osrednji fronti pri Gomelu in pri Odesi. Pri Gomelu so Rusi zasedli neko vas, iz katere so Nemci pričeli svoje prodiranje. Pri Odesi pa ste bili uničeni dve rmmmski diviziji. Navzlic dežja so Rusi vče- i raj izstrelili 50 nemških aero-planov pri Leningradu. V Fordovih napravah je v to svrho odrejen poseben oddelek. V ujem "setiD pa vršilo le glavno delo, kajti produkcija manjših sestavnih delov bo poverjena malini tovarnarjem. V Dearbornu grade novo poslopje, v katerem bo mogoče vsakdan producirati tristo ton oklopnih plošč. Spočetka je nameraval Ford graditi za armado samo oklopne plošče-pozneje se je pa premislil, češ da bi ibil s produkcijo tankov delo precej olajšano. Ford je v tej stroki prece; Mornarji so se vrnili na delo Unija bo vpoštevala sklep posredovalne oblasti. — Stavku j oči premogarji konferirajo z Le-wisom. — Nekaj se jih je že skesalo in so se'vrnili v premogovnike. . izvežban, kajti že tekom prve svetovne vojne je njegova tovarna izdelovala sestavne dele za tanke. Danes se bavijo s produkcijo tankov Fordove tovarne v Kanadi. Delo se bo vršilo v velikem obsegu. V vsakem osemurnem šihtu bo izgotovljenih pet ta life o v. Federal Loan administrator r Jesse Jones je nedavno izjavil v Washingtouu, da sedanje] tnunicijske tovarne ne odgo-' varjajo povsem svojemu namenu ter ua bo treb.a sedanje načrte še znatno razširiti. Nedavno je sklenila vlada pogodbo z neko tovarno, ki bo izdelala na leto GO milijnov funtov a-luminija. To je Reynolds Metals Company v* Sheffield, A-la/bama, ki bo za razširjenje svoje tovarne dobila od vlade osem milijonov dolarjev posojila. Vlada bo financirala tudi tri ali štiri ladjedelnice, v katerih bodo izdelovali tovorne parni-ke "Sea Otter" modela. Razstrelba na, Češkem V neki veliki municijski tovarni na Češkem (najbrže v Škodo vi h tovarnah v Plfcnu) je nastala strahovita razstrelba, pri kateri je bilo ubitih in ranjenih več sto nemških delavcev. Neka druga razstrelba je uničila neko veliko elektrarno. Indijanski dan | Governer Lehman je včeraj za državo New York na dan 27. septembra razglasil "Indijanski dan" na čast Indijancem v newyorski državi. V svojem razglasu pravi governer, da Indijanci zaslužijo vse spoštovanje svojih belih sosedov. Governer pravi, da nosi indi- janska imena 20 okrajev v državi, 10 mest in 40 trgov ter brez števila vasi in naselij, rek in gora. V državi New York živi okoli 6000 Indijancev, med katerimi jih živi 5000 v 11 rezervacijah. Ne veck> {kam ^ milijoni Država Connecticut ima v svoji blagajni 3 milijone 117 tisoč dolarjev prebitka. Zdaj ne ve, kam bi s tem denarjem. Postava namreč določa, da sme državna blagajna s svojim prebitkom odkupiti le državne ibonde. Državnih bondov zaenkrat ni na trgu, banke pa tudi ne sprejeinejo milijonskih vsot. Stavka mornarjev, vsled katere je bilo prizadetih petindvajset parobrodnih družb je začasno končana.Unija je na ročila svojim delavcem, naj se vrnejo na delo in naj počakajo odločitve posredovalne oblasti. 'Mornarji, zaposleni na ladjah, ki plujejo po nevarnem vodovju, zahtevajo znatno večji bonus. Stavka je trajala enajst dni in zaradi nje je bilo zadržanih precejšnje število ladij v atlantskih pristaniščih. Ce se bodo prizadevanja posredovalne oblastt izjalovila, bo zastavkalo pri Consolidated Aircraft Co. v San Diego, Cal. 23 tisoč delavcev. 98 odstotkov delavcev se je izrazilo za stavko. Unija zahteva za svoje člane deset centov več na uro, do-čim jih jim hoče dati kompa-nija samo pet. Dvajset tisoč premogarjev v okolici Ha zle to ca, Pa., ki so zaštrajkali v protest proti povišanemu asesinentu United Mine Workers, je poslalo v Washington k John L. Lewisu posebno deputacijo, lei pa ni, kot se sliši, dosti opravila. Lewis povsem soglaša z odlokom posebne komisije izvršilnega odbora, da se morajo majnerji takoj vrniti na delo ter počakati končne odločitve. Iz Hazel-tona, Pa., poročajo, da se je 1400 premogarjev že premislilo in zapustilo stavkarske vrste. Iz Elizabeth, N. J., poročajo, da je zastavkalo 48 razvažal-čev Fereday and Meyer Co., katera ima z mestom pogodbo za odvažanje smeti in odpadkov. "Strajkarji so člani Construction Workers Organizing Committee (CIO) ter zahtevajo na teden dva dolarja pri-boljška. Štrajk mažinistov v |San Diego, Cal., Po zatrdita AiFL voditeljev «o mašinisti, zaposleni pri Consolidated Aircraft Corporation v San Diego, Cal., s pretežno večino glasovali za štrajk. Tovarna izdeluje bombnike ter jma za 750 milijonov dolarjev vladnih naročil. George Castleman, narodni podpredsednik unije, je rekel, da je za stavko devetdeset odstotkov člairorry čšbo pa staV-ka izbruhnila ali ne,*je odvisno od "gotovih oseb v Wash-ingtonu." Glas^anje je bilo potrebno, ker se bo z zadevo najbrž pečal Narodni posredovalni urad. — Nihče naj ne misli, — je rekel Castleman, — da skušamo s stavko namenoma škodovati narodnemu obrambnemu programu. Rečem pa le nekaj:' — Ce kompanija lahko izplača na leto 68 milijonv dolarjev dividend, lahko tudi de- lavcem primakne 10 centov na V Clevelandu so podpisali ur0j po^^ ker so vse dru- zastopniki unije in premogovnih baronv pogodbo, tikajoče se 23 tisoč kopačev mehkega premoga v okraju št v. 6. Pogajanja so se vršila skoro dva meseca. V Atlantic City, N. J., se vrši konvencija Industrial Union of Marine and Shipbuilding "Workers CIO). Delegaftje/ki baje zastopajo nad stotisoč de-'avce%-, so pozvali kongres, naj čimprej prekliče nevtralnostno postavo, češ, da je za ameriško delavstvo uničenje nacizma naj večjega pomena. Zaradi nev-tralnostne postave ne more predsednik Roosevlt začeti na vseh frontah borbe proti Hitlerju. 2ETEV y ANGLUI ge zrakoplovne družbe v Južni Calif orni ji izboljšale delavcem plače. Major Reuben H. Fleet, — predsednik Consolidated, — j je izjavil: — Oe so se mašini-ati odločili za štrajk, je pač njihova stvar!, in jaz jim ne 'bom skušal kratibi te pravice. Prepričan sem, da bo posredovalna oblast posegla vmes, da bomo že vsaj vedeli, pri čem smo. Mi smo vedno pripravljeni delavcem toKko plačati kot jim plačujejo druge zrakoplovne kompanije. Mi smo bili prvi, ki smo jim dali meseca julija-nikelj več na uro in vemo, da jim dolgujemo se en nikelj, dočim jim je nekdo v Washingtonu obljubil deset centov. Ta stavka bi bila največja v zrakoplovni industriji. Tovarna ima zaposlenih 23 tisoč delavcev, med katerimi je 20 tisoč unijonistov. Prizor v Kentskem okraju ob času žetve, pri kateri so mno ga pomagale ženske. Petam jai je izbral grob Poročilo iz Viehyja'pravi, da je maršal Petain izrazil željo, da bi bil pokopan v grobnici v Douaumontu, kjer počivajo ko-šti vojakov, ki so v svetovni vojni padli pr 1 Verdunom. Maršal Petain je v svetovni vojni branil Verdun. Glede tega je maršal Petain rekel nekemu duhovniku: "Ena grobnica v cerkvi je še vedno prazna. Naj se egodi, kar hoče. na tem kraja hočem počivati na čelu mojih vojakov." "0LA8 N A B O l> A" _ ttew Friday, September 26, 194 i: VstanovLJen i, 11ti GLAS NARODA" (▼oicp OT th* riant > 1 OwMfl UMI PnbUfD«« bj PiiIIIiMbi Cm, (A Oorporatloa). Vrv* PMMmj J. Lapcb«, 8«e, — PUo« of butea* at tb« itioa ud iddiMMtftlM*« «01m»: tU VHT IStfa BTBUT, . NBW YQim, n. 4£th Year "GlM Narod*" U lHoed «iry day except Satnrdaja. Btmdaya ■Ad HoJJdV«. SubvertptloB X«rly . AtfTertfeeqwot cm Ea eats lace velja llat m Ajaertfca la Kaaado •«—; m pol tot* (S.H aa fern lata 914» — B^Naw *oc* aa cafe lata fl^-; aa pol |#t# HM I Et laaaematto aa oala >#fo ; aa pal lat» -Olaa Naroda" tabaJa thU dan lav aobot, nedelj la praaalko?. miAS NAHODA." I1H WEST 18th STREET, NEW YOU, M. tdiMim: CBalaaa I—1*41 —mmmm———^— turcua na razpotju Turčija .se bo morala prej ali slej ouločiti, kateri strani se bo pmlruiila. Jtfevtralna ne jnore več ostati pod nobenim pogojeni. Na to njeno odločitev bo nedvomno precej vplival po-vratek nehi^kega poslanika v talrško glavno mesto Ankaro. Poslanik je bil nedavno na nemški vzhodni fronti, kjer je (Jo-bil od Hitlerja potrebna naročila. Poslanik bo najprej zlepa poskušal. Turški vladi bo v pestrih barvah naslikal1 prednosti in dobičke sodelovanja Z Nemčijo. Prepričati jo bo skijšal o nepremagljivosti nemške armade, sklicujoč se na njene dosedanje uspehe. Če se bo turška vlada le ne bo mogla odločiti, se bo poslužil pretemj. Za strašilo ibo vzel Bolgarsko. Bolgarska je v »vezi z Nemčijo, toda Bolgari so Jiloyani ter po krvi, veri in jeziku ruski bratje. Vsledtega je umevno, da jrh ni mogoče navdušiti za boj proti Busom. Med Bolgari in Turki so pa povsem drugačni odnošaji kot med Bolgari in Rusi. BoJ^ar je zagrizen sovražnik Turkov. (U bo poleg tega obljubil JJitler Bolgarom še kakšen važen del turške zemlje, se Bolgari prav nič ne bodo pomišljali in • * (V dolgih presledkih prjhaja-pp in so: "Kakor Lz daTje poslana tožba raztrganih src — kakor vzdihi pelin piječih duš; kakor pritajen krik iz domačih ti; ruš . . * Pred skoro desetimi loti sem napisala te vrstice, M ^o se nu-nSfale pa trpljenje pod jarmi jenih primorskih Slovenec v. Ta-Jtrat se nam ni niti sanjalo, da Se bo težka usoda primorskega slovenskega življenja raztegnila-čez vso Slovenijo, v*o Jugoslavijo. A zgodilo se j^, in iz pišem, ki so redka in katera pridejo skozi omrežje cenzure na bogve kak&en čudežen način, kaplja kri našega mučenega ponižanega in pod strašno nso do vzdihujočr^B slovenskega človeka. In mi smo tu. V Ameriki, ki je še svobodna dežela, ki nam daje vso prostost, da delujemo, i)e ie za materialno poinoc svojem rojakom onstran morja, ampak za končno osvobojenje tega nesrečnega ljudstva. Amerika d:-la več kot to, ona stoji na streli ipomandranili malih narodov, jih bodri in dejansko pomaga k rušiti sbvražnika človeštva in svobode. Poslniimo se gostoljubja in prijateljstva, ki nani ga nudi naše nova do movina jn pon^gajmo svojemu narodu. Naš človek ni blepel po tuji zeitfEji. ni posedoval bogsstva, ni ogrožal v nobenem oz'ru nobenega svojega soseda. Kljub temni razvidi mo iz za'ow tri i h pisem od tan\, da se z našim živ- čaia v novi in morda že straš-nejži vojni? Poniislakov lahko imamo in lah ko SPW kritični, zakaj, če bo vzeta od nas pomoč, naj se upošteva tudi na&a beseda. Mi želimo našemu narodu dobro in karkoli ibomo kritizirali, bump kritizirali ne iz ziobnosti ali na-sprotstva, pač pa zato, ker že-limo, kot nifktfar doslej, d« se niš narod dvigne iz Isli g:ozuih dni zares osvobojen — qsyobo jen tujih in lastnih tlačiteljev. IMoje močno delavsko prepričanje me ne jbo odvrača'o od tega, da sodaifljjani po možnosti pri narodni stvari, nasprotno, smatram, dlt j^rdsj&nctst v^eh, ki so tndni ij^ zvesti v svojili prepričanjih delovati za osvobojenje Ui oa pomoT* svojemu ---- SLOVENCI! NAJBOLJ POrpLNA ZALOGA SLOI^fi^Hi^g^^SKIif JOHN MAESICH, Inc. 463 WEST 42nd STREET !fEW YORK. N. I. narodu, ker s tem bodo zaeno delovali aa duhovno in ekonomsko osvobojenje človeštva rploh. Naj rode žalostna bela pisma biser sloge slovenskega in slovanskega življa, naj nam prikličejo na plan vse one, ki jim je pravica sveta in ki so vsak pripravljeni se boriti za pravično stvar. LjuLiko bomo čistili sproti iz zrnja, ki ga bo-derao nabirali v blagor naroda iz 'katerega smo rcwli in na katerega simo ponosni. Primorska Slovenka. Peter Zgaga ■ - n ...........n KARLTBRA. bodo udarili na Turke. To so precej tehtni razlogi, katerim turška vlada ne bo I Jj*™ postopa nečloveško. MJadi mogla ugovarjati, toda v zadnjih šefeUb mesecih bo se razpie- (nemgki poft>je uganjajo strabo- (Ta članek je napisal velik slovenski pisatelj že leta 1933 in ga objavljamo, ker je zelo va£en zlasti v sedanjem času, ko bo treba Evropo nanovo preurediti. — Op. ured.) Neposredni pomen vzhodno-evropskega pakta (in drugih, ki še dozorevajo), je vsakomur na očeh. V času, ko kimfo:o» tevtonski rasizem na vsa usta omenja *voje revan'flit in osvajal ne namene ter s hunsko logiko proglaša evropski vrfiod ip jugo\"zbod za naravpo ekspan-zijsko ozemlje, oj^ar "manjvredno" prebivalstvo naj se u rt temeljito spremenile, in Turčija se precej na giblje ija zavezniško stran. fe bi poslal Hitler Turčiji pred šestimi meseci ultimatum, bi bila aauaj že v njegovem taboru. Takrat je bila izročena skoro na milost in nemilost Nemčiji, edinole navzočnost angleškega brodovja m angleških letat je obujala v nji nekoliko pomislekov. Ko je meseca junija podpisala Turčija z Nemčijo za dobo desetih lef prijateljsko pogodbo, je vse kazalo, da bo sledile prijateljski pogodbi tuai vojaška pogodba. Toda kakšna razlika mod takratnim in sedanjim polo-zajeiri! • Tedaj je bila Rusija molčeča zaveznica nemške agresijo, dočim se zdaj z ^nglijo vred bori proti ^Nemcem. Angleške in ruske sile so se strnile v Iranu, Angleži kontrolirajo Irak, vojaštvo Svobodne Francije pa v Siriji gospodari. ' ^Južno in zapadno od Turčije so močne in razmeroma dobro Opremljene zavezniške sile, za katerimi je vsa Indija s tristo milijoni prebivalstva. Nemške armade pa ogrožajo Turčijo z bolgarskega in grškega ozemlja. . Otoka Cipra, ki je v neposredni bližini turške obaK, se kaj lahko poLaste nemški padalci, kot so se polastili naprimer Krete. Tam bi bilo oporišče naoijskih bombnikov za napade na Ankaro in Istanbul. Ž vsakim napredovanjem nefaških armad ob ruski ribali Onega morja bi se približala Turčiji ura odločitve. BIV5I ANGLEŠKI AMJNERJI fiE {VRAČAJO r v • v rove; Angleški majnerji so vnovič poudarili svoj patriotizem in svojo požrtvovalnost. Kmalu po i«bruhu vojne jih je petindvajset tisoč zapustilo ma jne ter so si poiskali dela in zaslužka v drugih industrijah. Zaslužek je bil boljši in ne tako težavno^ Na poziv ministrov za narodno zdravje so se skoro vsi vrnili v premogovnike. Tovarne namreč ne morejo brez,premoga obratovati in angleški narod pozimi ne sme prezebati. Topla stanovanja so eden prvih pogojev dobrega zdravja. Bivši majnerji so vpoštevali te razloge in zadaj spet vr-še svoje prejšnje delo. Premogarji nekega premogovnika v Yorkshire so vzeli šest dni počitnic ter sklenili ta čas poratoiti za ogledovanje juunicijekih tovarn. V tovarni za tanke je reket peki premogar operatorju: — Delo vam pa gre precej naglo izpod rok. " ' — Se hitreje bi šlo, — je odvrnil operator, — če bi i-meli več premoga. Po kratkem posvetovanju so majnerji sklenili skrajšati počitnldeza tri dni. * 1 : ,v > ■; *» Vrnili so se v majno ter v treh dneh nakopali pet tisoč ton premogac Angleški delavski minister Ernest Bevin. jih. je javno pohvalili ter jih postavil vsem drugini angleški« delavcem za zgled. te nad brezmočnim ljudstvom za svojo zabavo takorekoč. V sree so jim v?i!i sovraštvo d<5 Slovanov in to sovraštvo vse-jano v mlade-duše, se adaj preliva v groani loči barbarskega /zverinstva in v nasladi sadizma ki si daje duška v brezsmisel-nem mtačenju in pobijanju nedolžnih liudi, ki niso zakrilili nič dragega, kot to, da so se rodili 8!oventei ali Slovani. Ali bomo ostali spričo v sea a tega iblRjdni, brezbrižni T Se bo-demo-li zadovoljili z mnenjem, da ne moremo pomagati, če Ev-ropa vedno znova zravnava svoje konflikte s krvjo. Si bo-deipo-li govorili, da pase prepričan je.pe dovoljuje, da zopet pomoremo pri zgraditvi kakšne nove evropske konfuzije, katera bo zopet iprej ali sle| kon- te -zgodovinske zasluge. Ali naši naježeni mejaši se niotijo, ko vidijo v tej reči samo praktično stian. Nam, ki se ■ veselim« uspeha, je vsekako v še večje Afenda bo tega cjvajset let, ko je pripeljal nekega popoldne k meni Tone Sabec, sedanji urednik "'JJnakpgicavno-: »ti", postavnega mladega mo-'ža in mi ga predstavil ; — To je Žore Kraigher, moj ožji rojak. Iji Postojne je doma in je šele nekaj tednov v Ameriki. Moj novi znanec je bil visoke rasti, zagorelega, oglatega obraza, vranježrnih las. Govo-ril je umerjeno v izrazitem kraškem narečju, ki mu je zdaj pa zdftj nehote primešal kakšno srbsko besedo. Takoj sem vedel, da je bil v vojni. Kajti vsem, ki so preživeli vojne grozote, je vtisnila vojpa svpja znamenja. C'aša vina nas je razgrela. Dosti smo si imetii povedati. Žoreta je zadela vojna ua Dunaju, ko je vavršil visoko tehnično šolo. Kot- inženirja so ga prideljli zrakoplovnemu Out svetovneiga formata, grof Cou-denbove^Kalergi, osgianjevaJec Pan-evrope, spoznal v vzhodnem paktu polet ideje in se ob njem inspirirat Njegova zad- delku, kajti pri tej, takrat paj- zadoSčenje to, da jp idealist ibo i j častni šlužfbi, so potrebo- vali poleg ministrskih in generalskih sinov ter članov vladar ske hiše tudi ljudi, ki so neH&j znali. ■•'- Oelo leto mu niso dali leta- makne izvoljeni pasmi, da bol oko na srednje in male duižave. nja poslanica, ki jo je objavil la v roko, 'ko gti je pa enkrat pred zasedanjem Li^n narodov.IdcAil, je v njem dozorel sklep: očividno kaže, da je skrčil svo- "" * * * ja pričakovanja nasproti velesilam. katerih Če t vem i pakt iroi je jasna afirmacija oligarhično. fašističnega načela, ter odprto 2355£= oglašujte SL "glas naroda SMRTNA KO$A IV torek je nenadoma umjrl rojak Frank Mjajerie. ko je bjl pri dentistu. Da bi mu odstranil izpuščaj na zObu, mu je dentist dal gps, toda Ma jerle se ni več prebudil. . . t Pokojnik je bii> star 49 let in doma iz Predigrada v Beli Krajini. Poleg žene Margarete zapušča pet sinov, ki so: Prank, Harry, Calvin, Arnold in Walter. i Njegovo trapi o leži v pogrebnem zavodu Stby & Sons Chapels, 319 Central Ave., Brooklyn, N. Y. Pogreb bo v soboto, 27. septembra s sveto m also ob 10. uri iiz cerkve St. Leonard, na pokopališče St. John. Naj počiva v miru. njegovi družini pa naše sošalje. - "imel vsak Nemec «vojp, hišo in svoj košček zemlje" (Hit-?ier v knjigi Mein Kampf'j; v času. ko gledata na take naklepe ene izmed podpisnic oligarhičiiega pakta četvo-riee dve drugi podpisnici samo 7* vidika ličnih stremljenj po Pa ne samo to. Coude-nhove-Ka'lengi priporoča le tem še več podjetnosti in odikrito predlaga, naj vzamejo same organizacijo Evrope v roke. Zakaj — tako pravi — srednje in male države so ipo številu svojega prebivalstva in svojem geopolitic- moči — - v takem času gorje pri- .nerr< ptfjožajp ne le enake vele- Radetinv, ako ne bi uredil) svo- —----a---1----^ jega razmerja 4rug do <|ruge-ga in si ne bi ustvarili možnosti, rlp z varnim..hrbtom obrnejo čela v tisto s|;ran. s katere vstaja sknjpna nevanjosJ-, . Vendar: vshodni pakt je več pego korak, ki ga je narekovala negotovost položaja. Če pomislimo, da je šlo v tem primeru — izvzem^i Rusijo — za države varovanke, o katerih so velesile rade naprej vedele, kaj bodo jutri stori'te in česa ne bodo storile, za (predmete nameravanih političnih businessov evropskega zahoda, tedaj spo-jenamo v sklenitvi pakta znamenje zrele odločnosti in do- silam, ampak celo močnejše od njih. Če se združijo. Pred idejo nove mednarodne demokracije nialih držav bi se motala umakniti vsaka oligarhičpa nakana. Coudenhove-Kalergi deli evropske srednje in male države na dve skupini: J. države evropskega severa in zahoda (Hb-land^ka, Beigija, Švica, Španije. Portugalska, Luksemburg, Danska, Švedska in Norvfšfca), in 2. države veropskega \-zhoda in juga (Elstonska, Latvija, Litva, Potjska, Rirm(unija, Čeho-slov^ka, Jugoslavija, Avstrija, Mated tema aliCHJC <.icttf W11W-IWJM1 U1 UO- J -J, .1 i'".', li. i ** »top. cenjeno pokolenje mladih in najmlajših držav ia deške neusiperjenoBti v moško dobo svoje zgodovine. Reakcija svetovne politične javnosti nam vsak dap potrjuje, da so to znamenje povsod pravilno razumeli. 3pora®um malih je velikim nezaželeno razširil možnost, da v bodoče posvetijo svoj dragoceni tied u-redit vi razmer v don^ačih me- jah- Živalhnost, s katero na primer Italija brani, da ne bi Anglija in ^Hadžars^ca po kakem fatalnem naključju zdrknili v brezno sodelovanja in vzajemne varnosti ni edino priznanje daritvene posluatve je zopet mogoče poslati v gotove DELE slovenije AaMrtcsn Impress Družba nas ft «m« u prilizuje denarja v ^ik nmill Ftf^fuTF obvertHa. da Je ta tfrte knit, ki a* t amketskih dolarjih, loma, itu»id; Denar pa J« Izplačan pa bo v LISAH po Vmar poUlJamo lo PO KABLU In ti atraftl za znMke do $250)0 motajo «3 JO ZA VSAKO PONUJATE V. Za vetje uneoko pa m» je treba fee prej vpraiati. Zaradi podttjatre hm pad »otovind poboji. ■ mora VSAK pošiljatelj denarja ie tudi IZPOLNITI PROŠNJO na Zveaat aaMateiMri urad. Tozadevno O, no podali vsakemu, ki ieii fuliili denar, 4» jo ls-- Za na»JJn» pahnila aeobrnit« na: SLOVENIC ki je obenem severna in vzhodna dižava. na koncu pa Turčija, Bog kaj se mu j* ipripetiio, čep^n bi se nuNa niidva v takšne stvari." ■Za v j } j so v o^ko, umazano ulico. Pred starinsko hi;o so MANEVRI AMERIŠKE VOJSKE vprašujočih. "Ta je skopuh, daisp ustavili. Za njimi je počasi -ga nima enakega, in ako je kdo skopuh, tedaj gotovo ni ubog. Le oglasite se enkrat pri njem — dosti upanja sicer ni, da bi vam pomagal pa morda ga vendar gane va£a beda . . lezla ml*4a žena, radovednost je nekoliko ublažila nje pekočo bo*est. ^Pred hišo je stala gruča ljudi. vedno so dragi. Stiskali so glave, polglasno še- Tn sedaj se je odpravi1.« do petali in se vpraševali. ILed njega. . Počasi se od':'ga pod nje-Hirpi nogami, vročina pritiska, potne kaplje./eurl.fatjo po izmučenem obratni, padajo v cestni prah. Prisopejo hitro — tesno. XaertWrat zasliši za seboj hitre korake, razburjene glasove. Mimo nje hiti žena in ž njo 4va polica ja. Ljndjje- se ustavljajo in g>ledajo za njimi, žena *pa maha z rokami in pri- povedffije. ""Saj sem vedno pravila svojemu staremu, 'da so tega sko-nulia -bojim, -naj ga postavi pod kap. Pa ni hotel slišati sar. Kaj ti je n/i poti? mi v?dno odgovarjah Pusti ga viibrcal . . mirq. naj skpppri^ kolikor se mu ljubi — kaj nam mani . . "\foral je varčevati, ljuba mo ja, to je jasno, v teh dra«gih časih," je odgovorit- policaj. Žena vzkliknila: t »"Ta? Pa je moral? — Pojdite se solit! Ko je p-|šel k na, je ostala v tpjini s i^irimi nam stanovat, je pripeljal ra-malčki. brez iijketja, bn^z pod- zen stare šare tudi marsikaj nore. Sije šibke rpfce so se gi- drugega, kar je kadilo, da 3)ale od jutra do večera, često-krat nožno v noč, da so preživljale drobne črw, borno in komaj za silo, a sedaj so omagale; nima samo u«i. Sama skopost, tf»reSna skopost iga je. da si ne privošči ničesar. K*kor prava konjska siprt bodi okoli ..." VAŽNO ZA NAROCNPgg Poles nulora Je nuldoa <1o kdaj Imate plačam) aaroCnlno. Prva Številka pomeni mesec, druga dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In strottov, Vre proaluw, d*.«M*r q**f#9t-no pravotesoo poravnati. Paftljite naročnino n^vacs: g** »Ji fa plačajte ffMev.« xayt«po>fp r Vafteit jtiajo all pa kaieremo tamed ■aatovolkoT. kaj^.tm^oa au tiskana s debelih črkami, ker ao jipraVt-čenl obiskati tu-li dfufe naaelbloe, kjer je kaj a«ilh fola|oT jkMa-IJenlb. Zastopnik bo Vam Izročil potrdilo aa p)fčano QiUVOUiU t Ban Vraaelaco, JOLUtUUM): Poeblo, Peter Culls. . Waiaeubarg, M. i. Bar«k INDIANA: Indl/^napoUa: Frank ILLINOIS: * Ctileago, J. BctčUi Ctcatfr, FaMaa (CMcac». Um" ,«» Jollet, Jennie Banbleb La Salle. J.---- MaacoataU, Nortb OMea«o ia Waokapan, Vodap4vaa M AH KLAN D: KJtamiller. Mr. MICHIGAN: Detroit, L MINNESOTA: Cblsbolm. i Ely, im, J. ?»«t>ai Ereletb, Loala QonAt ..GUDwt, LouM VmwN Hlbttliut. Jofm Pof* MONTAJIA: 1 " Rooodap, If Waataoe. L NBBRA8KA: Omaka, P. WW TORE: Brooklyn, flowanda Kari Fall* Wowtittt, OHIO: , " »rtvtm.rcHltflN Glareland, An too BoMf Cfe Hi". Jaootolliaalk. Olrard. Antoo Nagoda Lorain, Lonla Balast, John Toongatowa. Aatoo «"Vt*1 UREOQN, Ontw atf, J. KoMax HBNN0XLVAJUA: " T OoDemangti, J.1 Ooverdale la pje se pomps« oboga vdova •"Kaj se je agoiJilo?" vpraša tjjio boječe. "Bh, nič poseibnega, stari Mihael Žtih je menda umrl," je cxigoyorjl nek^o. '4Toga pa po?inam,,T se je p-glasil drugi. "Star norec —r čudak. .—iQolje se mu je že go-l^pSe dni je že videl. Ta se je raaapie* na ^felje, v« ni poznal nikoli, p« se vpndar sadi, da mu ni šlo zadnje več tako dobro in da je ob^ao- "In sedaj je kaput, i^te^piH Sfi je," se je f=uj-oyo za«piejel drogi- Zakaj ako ga ni i« sohe že dva dni, je teoko, da bi Še iPqlioiftta pa «t# stopila z ženo in nje maipm navagor v podstrešje. po strmih, vratolomnih stopnicah. Za njimi se je rilo nekoliko drugih sostanovalcev, a pawa4nje je etopva počasi, težko, sppeč, ntlada žena, hovft nečakinja.' "*A!ko še živite. Mihael Stih, odprite!" je zafklieal policaj in potrkaj na vrata. Visi stoje nepremično, komaj si upajo pihati. ^ Xobeijaga odgovora, tiho, Če? i^Hpliko hipov odpreta polrcjija vrata s silo. Xa pragu' so stali radovedneži na prstih, iat«?owli vra-tpve i p fttm^eli v sobo. Na Vsakem olbrazu radovednost ip p! ah ost. Vsaik bi rad v(4el in vedeL kp.i se je «go4i''o. 1 ^Vraira. kaj • zgodj-lo?" vikne jffrvi pojicpj. Njegov tovariš je takoj za »jim. obepia gospodar. Njegpva žena zavpije in se (Nadalgevapje pa 4. str.) po zmerni ceni Po 50c zvezek Andewonore pripovedka ka slov« pJ^fiao Filozofska zgodba (Alojz Jtraaefc) In KomnraAald (J«L Zeyer) % ip uktm ; družina. (Fr. »PHMiski) Kazan, volčji ptm (J. 0. Cnmood) Kaj m je Makarn sanjala. (V. Her* Dva vojaka branita s topom ce» to pred tanki ob pril^i man svrov v južnih državah, stava, ki jo drži vojqk, je znamenje za streljanje s topom. Za- Italija in benein V mirnem času porabi Italija ti v pošte v, da Italija doslej >e okoli 3 in pol milijona ton naf-jni uporabljala teh potov, x:ito te in bencina, - Domnča proiz- na potrebnih mestih ni nikakž- T7AHn IQ tdrin nnlroi rvnnIf t AA 4-1 M!I« !____________A _ • ♦ soprogo Marv, roj. Vičič, dva sinova Johna in Jo>epha in pet hčera ter več dragih sorodnikov. vodnja vrže nekaj preko 100 ti soc ton, bila pa bi lahko vte'a. ako hi imela Italija dovol; ka-patala„ da bi izvršilo velikopotezne načrte za pridobivanje nafte iz lignita ali iz bilumi-noznih ležišč. Ntdostatek sredstev Onemogoča tudi pridobivan;^ večjih količin nafte in (bencina potom hidrogenacije, in sinteze. Pač je v Italiji urejenih preeej tovarn ža rafinira-nje in Če vzamemo v poštKV še tovarne za hidrogenacijo ? Bari j-i in Livornti;1n država dovolj priprav za prt del a \o viator3ne količine hafte. Toda surova nafta sf mora uvažati, por*eg tega pa so torar ne v Neaplju, Barju in v Vagoni v v&ini izpostavljene sovraž »im napadom, ^umunija in Albanija sta v današnjih časih edina vira, iz katerih lahko Italija črpa potrebno surovo nafto. Napadi na Bari in Va-lono ovirajo reejni .dotok pre-koristne surovine. Iz Rnmimije Italija sedaj ne more dobivat1 nafte h krajev bi imela nafta le vedno 500 kfd do'»go pot po železniei v Tntrf ali na Beko. Res, da obstoji direktna železniška 2veza Us Floestija do Trata, toda ta pot je dollga prrfco 1000 km. Že-leanica pa je draga in zato ni pripravna za prevoz veoiih ko Jičin nafte, liidi je treba vze- fi^S -—- ^ ^ pilf ^OlDOV6i Jarry 153 Qreeaaborg, Crank Novak fym* ft} mM . Imperial, Vence Palcieh Jobnatovm, Jato Pdmft -i Ermyn, Aat. Taniel) IWm, Frank Bailee* > i-Midway, J«ma £mI* Sji&^-tm* mm CrL^B^"1 1 Weat Newto* "t tr t WI0M1NQ: z | v I Viki Spiral IVAN |CATIČI0 DED — ftrm. trni OČE — M Je poMjal In gledal bojna njeno t ---« . , ui—P* urna I« sypJenitej) poitr T slovesiski knJlieTno«^ faj- tl t nji Je v trinajstih dolgih poglavjih oplaanlb trinajst rodpr slovenskega naroda od. r . starap, ^Lnrsnsfra rdo današnjega dne. Knjiga Je verno zrcalo naiega »vljenja ln trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naBe zgodovinsko delo. SIN.- ------- Je ser^ljMd t^kim klaajem VNyic — ■ .. m Je dvigniti 13 POGLAVIJ — 413 STRANI F PLATNU VEZANO »2. Poitnina plačana Avtor knjige je IVAN MATIČIČ, je spisal spletno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH KNJIGARNA 99 NSW IOBK, N. X. nih piiprav za pretovarjanje nuhfi. Težko je tu^li dobiti da-vitem za vočj^ količine ii fie: Preko Egejskega morja je uvozila Italija še Veta 1939 ka kih fi2 i.(H)0 ton, sedaj pa bo io jt^jjo drugih potih da:eko tižje, i;;.va"vn-t nemogoče pa bo *G *iT»r. Malcrjef,) Prigodbe febellce Maje (Waldemar Bonteis) PingviBski otok (Awtato Prane«) Pisan« ifftdto (^apfcf »«) Is Mvljenja a življenje »an) Po $1.25 zvezek Zadnji Mohlkanec (J. f. Coover) SMfMdnj studenec (Parat. Better) Po $1.50 zvezek n. kaaen (P.,M- rW wbje (Mavrkn Lablane) • Misterfja (Gustave le Konce) Lucifer (Jean de Ln Hire) ; * Ksnod GoUee (Slavka Sarfnaek) , P p $2 zvezek Pre&eren (France Kldrfc) Po $2.50 zvezek ^ VUnJeva repatiea (VI. Levstik) ft Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West }8tb Street, New York, N. Y. Poleg poučnih-knjig, muzik&|ijf iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih ki*jig, predV»cm| - ^ . trn v krasni vezavi importirane iz starega kraja.. Slovenski molitvenlki: KVIŠKU SECE 2Vi x 3% Inčev — 224 strani Težava umetno ............ Jfc. H VIŠKU SBCS — (»t. SS5) 214 x 3% infiev — 234 stra«! v belem celolldu ...... Mc KVJŠBP SBCE — U. 408) 2% x 3% infer — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (St. 408) 2% r 4 i nCev — 265 strani ▼števil Sv. KrUev Pot Cena flit PtAJSBl GLASOVI — (it 41«) 2J4 X 4 infiev — 255 strani vftevfil Sv. Vrfiev Pot Cena «LM SKRBI ZA DUŠO S x Inčev — 512 strani Cena fl.75 NEBESA NAS DOM — (it. 4157 2\ x iVz inčev — 384 inčev Cena 75c SVETO PISMO ...................... tS^- (Eer se oain Je posrečilo dobltj te moiltveniiče po selo nizki ceni, Jih tudi moreno prodajati po gori o-znafienl ceni. Zaloga pa ni.opaebno velika, z^to Jih naroČite čimprej, da V/un bomo mogli f njimi po-streCL Angleški molitveniki: ral imeti tisoč oči! G-lej, oni stari je Ludvik Viktor. Za njku veliki vojvoda Ferdinand Toskanski, nadvojvoda Peter-Ferdinand, za tem Hjenriik Ferdinand, Leopold Sal-vator, Franc SaiH-ator. Mali debelub z Ebolfičečimi očmi je nadvojvoda Friderik. Zdaj pribaja Evgen! > Tamle, tisti veliki, zali! In tisti za njim, ki je že čisto star, to je nadvojvoda Rainer." — Pst! Nadškof s? pelje noter. In v na-slfdnjeni vozu Goluehowiski. Ježeiš. da bi smel človek noter!" — "Zdaj pribaja Este, daj! Ljudje božji, Este se pelje!" — "Drži se, kakor maček, kadar grmi!" Nekaj minut pred dvanajsto je stopil Franc Ferdinand v avdienčno drvorano velikih apartircanov. Vsi drugi nadvojvode so bili že izbrani. Hladno, s pretirano neprizadetimi obrazi so zrli pri-šleou naproti, ga molče pozdravljali, prevneto nadaljevali s sosedi razgovore, ki jih niso bili začeli, se odvračali, se prevneto obračali drug k drugegntu- da jih prestolonaslednik ne bi ogovoril. Prestolonaslednik se je rnlračno nasmehnil in pogledal na uro. JŠe dve minuti. Dve neskončni minuti. \ V dvorani tajnega sveta je bila gosta gneča. Dunajski kardinal nadškof dr. Grušcb je raztreseno poslušal mrmranje okrog sebe, misleč na vlogo, anc Fendinand, "da bi me v zadnjem tne^ nutku rešili oklepniki, zame niihče ne gane z roko. Podpisati bom moral". Ce^ar je vstal. Stlroge sinje starčeviske ocd so pogledale na okrog ter obletele lica nadvojvod, cerkvenih dostojanstvenikov genera ov in visokih uradnikov. Samo prestolonasledni-kovega pogfeda se je cesar ognil. Dlostojanstvenost, ki je navadno Obdajala cesarjevo postavo, je bila v tem trenutku manj občutna kako rnjegova strogost, nestrpna, skoraj da jezna strogost, ki je pncafla k ako je vladanju pri duši. (Nadaljevanje prihodnjič.) „ . Beli čarovnik med zamorci USTANOVLJEN L. 1111 V švedskem listu "Henynets Journalopisuje neki sotrud-nik, živeč v južni Afriki, kako je odkril v krajini Zulov belega čarovnika, ki ima na zainoice tako velik sugestivni vpliv, da lahko uspava vse njihovo p'e-me. Ko je prišel v naselbino PREPOZNO — Nadaljevanje s 3. strani. tresoč nasloni ob vrata. Vse se meša na njenemt obrazu, sttrah, groza nepopisno začudenje. Za njo zahfčš&jo dru- spanca." Novinar jo je pregovoril, da mu je povedala, da se Mudi "gospodar spanca" v gorah Quedeni, kakih 100 milj cd nase'Jbine Nktandhia. _______________ Novinar se je vrnil v našel-|ge ženske kakor blazne, bino, od koder je krenil z avto- V kotu majhne, za silo raz-- x . - ----- mobilom v ;gore Quedeni. Tam Wtljepe sobe je natrosene ne- Nkantdhia, je zvedel od ondot- ga je presni la nevihta in sej koliko slame-iti na tej Mami o-nega okrajnega zdravnika, ro- skrii v cerkdv ki jo je zgradil deja,- stara oguljena,"razcefra-dom Norvežana, da živi nekje.norveški misijonar. Tam je sre- na. Nekdaj je pač morala bi-med zamorci mož, ki mu pravi- čal zamorca, ki je živci dcij ča- " " jo "gospodar spanca." Kje se sa v Johannesburg^ in za ta čarovnik mudi, švedski novinar ni mogel zvedeti. levied i 1 g^ ^ šeje pozneje, kp je prodrl globlje v ozenflje Zulov. Tam je bil v kolibi poglavarja Ma'ayana priča posebnega obreda. Ta obred je sicei« uradno prepovedan, vendar sja pa ne nnore.io zatreti v odlžrn. iMed obredom, ki ga je; videl švedski novinar, je uganjala fantastično oblečena žena razne čarovnije. V tem primeru ni nastopil čarovnik, temveč čarovnica. Meta7a je s^cE-r kosti okrog sebe, toda zaželenega uspeha ni dosegla. Nobena kost ni hotela pokazati, kdo je zločinec. Morda je bila kriva navzočnost belokožca. ki si je bil dostop do obreda izposloval pri po2"lavaiju, kateremu j^ moral dati precej piva. Čarovr niča je slednjič vrgla kosti v zrak in po smeri, v kateri «o pa-dle, izjavila, da je treba krivee iskati v kraju zvanem Qr:edo-ni. Potem se je globoko zamislila in začela mrmrati rc^kaj, kar so novinarju pojasnili tako, da čarovnica pr«dla?a. naj vprašajo za svet "gospodarja imate ze ta priročni atlas? V teh Writtenib tealb je ^sakeoiH tltaldjo dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki gm ptilje-bo nažim nmrofnikom po najnlijl eeni. — Naročite ca ie daaea! Velika 9H 14)4 lnCov si'o Obvladal angleščino. Ta se mu je ponudil za vodnika in m« je dejal, da je priprav'jen odvesti ga k "gospodarju >pan-ca" če bi mu to poglavar dovolil. To se je tudi zgodilo in čez nekaj dni je novinar skrit za gostim grmom radovedno gledal, kako pričakuje skupina zamorcev belega čarovnika Ta se je končno pripekal na k or .ju. Stopil je š konja, odšel med zamorce in začeJ nekaj govoriti v njihovem jeziku. Stal jc čisto mirno. Naenkrat je pa povzdignil glas in že so vsi zamorci popadali na tla in zaspaii. Te-daj je pa stopil novinar izza grma, toda "gospodar spauca" ni bil prav nič presenečen. Nasprotno. novinarju je dovolil fotografirati speče zamorce in potrepfl.iati jih. Toda to ni nič pomagalo, zamorci eo se prebudili šele, ko jim je beli čarovnik to glasno zapovedai. Potem so mfu na vse mogoče načine izražali hvaležnost, mnogi so se dali hipnotizirati samo zato, da bi lažje prenašali zobobol in druge manjše bolečine. Istega dne popoldne je čarovnik svojo zgodbo pripoygdoval s-vedsfkemru novinarju. MVx/.' je sin norveškega misijonarja in piše se Peter Titlestad. Ž* v affodnji mladosti se je zelo zanimal za fiziologijo in hipnozo. Pogosto s<> mu je posrečilo z uspavanjem pregnati ljudem razne (bolečine. Potem se je uspešno posvetil hipnozi množice in zaslovel; je tako. da so Znll kar drve li k niemnu. S tem si je pr. seveda nakopal sovraštvo adravnikov in oblasti, ki ne mf-reio nnfimo gjedati kakft .se z njegovim početjem utrjuje r.ied zamorci mistificizem. Zato se je umaknil daleč v gore, toda tudi tja ie prišel sloves za njim. NVbolj ga pa sovražijo zamorski čarovniki, ker jim je postal nevaren tekmec. 48 velikih strani; 82 barvanlb cemljevldov tujih drCov ln 0 zemljevidov Zdr. driov in caoUv vodilnih dr-»av; 45 vretoTnih aUk popolnoma o- sna£enlh; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši semljevid 'kale cod ■vet ln tndl: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN BUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV Alr BANIJE PB1KLJOČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RU8KA MEJA Cena 35 centov PoSljlto ivoto v znamkah po ft. o«, po 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, U ga dobite a atlasom in ko ga izpolnite ln paOJate k izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide-asovimi mejami vojskujočih se d rta v, kakor bodo pretno-njene po sedanji vojni. Narod to Atlas prt: " GLAS NARODA-" U« WE8T 18th STREET NEW IOBS, N. t. SMRTNA KOSA. V Mrhvaitkee- Wis., je nedavno umrl Antft-ej Kanalec, star 77 let in doma iz J)režnice pri Kobarkhi. Bil je samec in zapušča sestrično. — Dne 6. septembra pa je unfrl Gašpar Šift, star 57 let in doma iz Savinjske doline na Štajerskem. Zadnjih 17 let je vodil 'gostilno v West Milwaukee ju. Zapušča ženo, tri hčere in brata. f V Pierce, W. Va. je dne U. seipt. nagloma umrl rojak Primož Stare, v starosti G1 let. Doma je bil iz J9t. Vida na Gorenj-•sfeean. Zadela ga je kap. Tukaj zapušča ženo in šest sinov. ti draga, to se je videlo na prvi hip. A to j? bi.'o že davno, davno. Na tem !iežišču pa leži starec, trd in nepremičen, do kolen na golib tleh. Truplo je trdo, staro. izbu,išano obličje nepremično, oči izbuljene, široko odprte in osteklenele. Desnica krvečito stiska odprto srebrno ročno b'agajno. Po tleh na okoli leže zlatniki; na stari razeefrani odeji se bleščijo in svetijo kakor posejani, zakotalili so se od težišča proč po umazanih tleh, prav .tja do feotov m razlUi kakor potok, zlat potok. Povsod zlato — sufoo zlato/1' ' Toda kaj je to? '* Se več bogastva,'1'še mnogo več je -v tem gabnerrt prostoru. iOb vuglavju je stala debela fflatnena vreča. Policaj jb dvifame. Tehta jo v roki, maja z glavo. Ko jo odveze, se mu razširijo oči, zdi se rriu, da sanja. Obrne se in pravi. »"Tudi ta vreča je polna zV ta ... Dosti doživimo v našem poklicu, ali na kaj^ takšnega &e nisem naletel svoj živi dan Ko je prešteval svoje bogastvo, je smrt zalotila starca. Toda za ko**H je skoparil tako neusmiljeno? Ali nima sorodnike?" se zdrznejo — se spogledujejo. "Samo enega — hčer svoje pokojne sestre," odgovori žena. pj-i kateri je starec stanoval. "No, ta se bo lahko smejala" je zamrmral policaj. * *"6eveda s? bo.M "AH jo poznate!*' vpraša policaji. '"Seveda, neka uboga vdova, ki se ji je mož tf-ed paf leti ponesrečil in ki živi v najhujši bedi." V tem hipu se zasliši pritajen grgrajoe vzklik. Hipoma se ozro vsi jfroti oni fltrani. Ob vhodu sloni ubožna, slabo obleoe-na ženska. Nje obraz je prsteno bled. desnica ee je zarila v prsi. Široko sp odprte oči, kakor bi tudi hotele gledati'to, kar so gleda H drogi. Nje ustnice se še premikajo, toda h njih ni tfesede. < Predno se dragi-zavedo, dvigne ženska roke, kakor bi prosite, pomoči, kakor bi iska'a o-pore, a v tem hipu se zgrudi na ti«. t: >' Nepopisna groza se polasti navzočih, kri se strdi v žilah. Hišni gospodar priskoči. "To je starčeva nečakinja," je izpregovoril resno, "pomoč prihaja prepozno.'* ISkoei strešno lino se vsuje solnce — žanki plešejo po kipe-čem' zlatu — se rogajo — se smejejo.. . . Mali Oglasi imajo velik uspeh M 6 Spisi Josip Jurčiča 0 .... - « I. ZVEZEK: Uvod — Narodne prrfvljici in prlpoyedke. — Spomini sa deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med -slovenskimi polharji — Domen. — Dva prijatelja. H. ZVEZEK: Jor.j Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev*. — KIJšterski žolair — urad tto-jinje. — Goli da. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska so<}ba v- Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. . VL ZVEZEKi Dr. «ober. — Tngomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa'tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prav?« bratoma. t VTH. ZVEZEK: Ivan Erazem TateDbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. —• Ženitev iz lie vošči ji vosti- — opoinmi starega Slovenca Andreja' Pajka. •IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako Je Kotaijev Peter pokoro delal, ko je krompir gradom — Ponarejeni bankovci ^ X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov..o$I0 POSAMEZNI ZVEZKI $1.50 Narotite pri: 0 knjigarni slovenic publ. co. GLAS NARODA55 NEW YORK, N. T. 21« WEST 18th STREET PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI K A 1.1 JE- Emil Adam«—16 JIMSOSLOVANSK1H NARODNIH PESMI »a metki i bor .......................... Sest narodnih pesmi i* ikl xber ...... ....... .....'M Sest narodnih pesmi » m-iaai sbor ....................-M I ran« Ventorinl-ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... NOTE ZA KLAVIR All HAR. jmm SLOVENIAN DANCE VANUA POLKA i.__ PO JEZERU KOLO______ JI .39 BAUČlCA MLADI KAPKTANB OHIO VALLEY SVLVAA POLKA 5. TAJI NA VRTNI GREDI MAKIBOK WALTZ____ 1 SPA VAJ MILKA MOJA . ORPHAN WALTZ .......... 7. DEKLE NA VRTU OJ, MARIČKA. PEGLJAJ— 8. ŽID ANA MARELA (polk.) VESELI BRATCI (auuurka) IZ STARE ZA IX)GE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: ferda JaTaoec—tt. MLADIH LET, Peter Jereb—OSEM ZBOROV (mo- ifcl in mete ni) ............ | Moški zbori OSKAR DEV: BerOca; O J. mol »oeel ;e »ot; Kam mi. fantje, dre t v va. poj- »SKAR DEV: .8rečno. IJnbca moja; Ko ptl«-ea na tuje sre; Su£l; Hoj očka ma konjička dra; Doblr aem pisemce; moro; Je vplhnlla loč « 'EMIL ADAMIČ : ^odra derojka {belrkranjska.. M Vso noč pri potod ...........JN Jarjera ......................«25 Hodi Mleka dotno; Kaj droge-ga. hočem;'Tdrarlca.........JU VASILIJ HIRE 1» A. GROBMING: Vetrič; p« cradini ..........M ArnerUkn riorenaks Ura, (Holmar) J« Orlovske himne (Vedoplvte)__M Slovenski akordi, 22 meftanib In \ molkih tlmror (Kari Adami«) .7» Trije metenl zbori (Glasbena M»-tlea) _________________ Jf V pepelnični noti, kantate aa mAo. zbor in orkester. (Snltii^r)Jt Mladini, peni za mladina a klavirjem (E. AdamU) .•„';/; . '.T..-':. .. M Dre pesmi. (Preloree) sa moMd Naši himni, tierslfl odmeri JCf JBft >. IL rERDO JUVANEC: Zjutraj .......... Slovanska ..... .. PETER JEREB: Pelin rote; VASILIJ MIRK: Fodoknlr*a........Jt XOREO PRELOVEC: Ko sb fantje prt>tf -vari BI----J* Le enkrat 8» ................-20 Slava delu ........ .........Jt HR. VOLARI0: Rotmartn; PAVČ1Č: Potrkan irtea JOS. Slovenske i raiki zbor (Bajok) Bom fiel na planince, (Bajok). ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLrETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajok...............78 .7» ZA CITRE: Poduk za eltra. — 4 zvezki — (Koirijski)__________ a— ZA KLAVIR: Bori prldeje. — Koračnica — — M Slovenske narodne pesmi, Janko Žlrovolk L zvezek. 123 peaant aa moBkl aH ienski zbor ............ 1 ti II. sveaek, 77 pesmi sa motel ln ~ meteni abor ................IJi 11* narodnih pesmi za msihl In metenl zbor. Emil Adamič ....1.— PANTJE NA VASI, t8 narodnih aa motel zbor. Ciril Pre«e>j.. i$ Naročilu poOjlte na: "Glas Naroda tit WEST 1Mb 99 V*W YORK. N. V