Čeprav so zbirke ljudske glasbe v pisni obliki obstajale že dolgo, je iznajdba zvočnega snemanja - z današnjega gledišča - označevala "resnične" začetke raziskovanja ljudske glasbe in je vedi dodala popolnoma nov vidik. Uporaba snemalne naprave na področju etnomuzikologije sicer ni bila vprašljiva - pravzaprav je bila predpogoj, kot je izraženo v predlogu za ustanovitev dunajskega Phonogrammarchiva, vendar so imeli nekateri raziskovalci ljudske glasbe resne pomisleke, ali je takšna naprava sploh potrebna, saj so se bali, da bi lahko 'uničila' posneto glasbo. Danes po sto letih glasbenega dokumentiranja, raziskujemo med govorom (resničnim zvokom) in zapisom, med komercialnimi in raziskovalnimi posnetki, med posnetki za različne namene in posnetki, ki so odraz različnih situacij. Prispevek obravnava spremembe v raziskovanju ljudske glasbe od prvih posnetkov, vpliv in sprejem nove tehnologije, upošteva pa tudi zgodovinski okvir.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-V1IBJM8V

COBISSID

24508461

Objavljeno

08.08.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Lechleitner, Gerda (2005). "Capturing" sound. Traditiones (Ljubljana), letnik 34, številka 1, str. 101-110. URN:NBN:SI:DOC-V1IBJM8V from http://www.dlib.si

MLA:

Lechleitner, Gerda. ""Capturing" sound." Traditiones (Ljubljana) letnik 34. številka 1 (2005) str. 101-110.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V1IBJM8V>

Traditiones
1972-
(Zbirni zapis)