Sedanjost in bodočnost letovišča Pacug Med Fieso in Strunjanom se gričevje strmo spušča v kotlino Pacuga. Letovišče je našim občanom dobro znano, ni pa kraj znan drugim obiskovalcem. Zakaj? Nikjer nisem videl table z oznako kraja. Po glavni cesti nad Fieso, mimo Belega križa, se v grič nad kotlino sramežljivo odcepi ozka cesta, ki tega imena ne zasluži. Kraško kamenje gleda na ozki površini kot ježeve bodice. Voznikom in pešcem jo odsvetujem, da bi se po njen sprehajali. Odlično tlakovana pelje v Pacug še ena cesta, skozi Fieso. V kotlini je ob vznožju gričevja stisnjenih okoli osem montažnih in dve zidani stavbi. Ta kraj je obiskalo že v pol drugem desetletju okoli 17.200 pred in osnovno šolskih otrok naše občine. Vsakih štirinajst dni se otroci menja-vajo skupaj z vzgojiteljskim kadrotn in sicer od pričetka poletja, tja do septe-mbra. V Ietovišču je kar vzoren red. Vsak vzgojitelj ima na skrbi okoli petnajst otrok in budno pazi nanje. Otroci imajo tedensko spoznavni večer s plesom. »Po-kaži kaj znaš« in taborni ogenj. Zaradi utesnjenosti objektov, uporabljajo jedil-nico tudi za gledanje televizije. Za izdat-no in odlično hrano v letovišču skrbi šest kuharic z ekonomom, če z želodčkom kaj ni v redu, pa še dve medicinski sestri. Med bivalnimi hišicami je tudi majhno nogometno igrišče, kjer se odvijajo športna tekmovanja. Tam je ob koncu dneva tudi zbor vseh otrok in snemanje zastave. Za najmlajše so na voljo gugal-nice in peskovnik. Pometnbno je dejstvo, da imajo otroci v tem zalivu svoj mir in nihče jih ne moti. Največ dneva preživijo na vročem soncu in se kopajo v čistem in toplem morju. Za otroke, ki ne znajo plavati, skrbi stro-kovni učitelj plavanja. Z eno skupino otrok intenzivno dela okoli dvajset minut dnevno. Tako ti otroci, ko odidejo do-mov, dobe plavalne značke kot plavalci. Spet drugi vzgojitelj ima na skrbi malo večje otroke in jih uči podvodnih veščin s potapljaškimi maskami. Nabirajo školj-ke, odstranjujejo z dna morja ob obali nevarne ježke in meduze. Sploh se ves vzgojiteljski kader zelo trudi in s svojimi sposobnostmi mnogo prispeva, da se otroci v tem letovišču, kar najbolje počutijo in dobe novih moči za naslednje šolsko Ieto. Najbolj boleče je dejstvo, da so sedanji bivalni prostori neprimerni, saj v eni hišici leži 15 otrok. Urejenih sanitarij in kopalnice ni, jedil-nica je neprimerna in kaj je najslabše, dnevnih skupnih prostorov ni, kjer bi se otroci zadrževali ob deževnem vremenu. Kakšna bo nadaljnja bodočnost Pacuga? Vsako leto je tam vse več otrok naših občanov. V eni izmeni okoli 200. To potneni, da sedanji objekti že zdavnaj ne zadoščajo več za vse večje potrebe raz-širjene oblike rekreacije naših najmlaj-ših. Pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je bil dne 23. oktobra 1978 imenovan koordinacijski odbor za izgradnjo nove-ga letovišča v Pacugu. Imenovane so bile tudi komisije in sicer: informativno-pro-pagandna komisija, programsko-gradbe-na in finančna komisija. Plan gradnje predvideva, da se bo Pa-cug gradil v treh etapah: gradnja nove asfaltne ceste s parkirnim prostorom v kotlini, dalje izgradnja štirih polkrožnih bivalnih objektov, ki bodo medsebojno povezani za razne interesne aktivnosti in osrednji centralni objekt za uslužnostne dejavnosti. Vsi štirje bivalni objekti bi imeli kapaciteto okoli 460 otrok v eni izmeni. Tretja etapa predvideva: izgrad-njo športnih objektov, igrišča, pomol, morski plavalni bazen in ureditev oko-lice. Zaključek gradnje je predviden do le-ta 1981. Vendar menim, da dosedaj zbrana finančna sredstva pritekajo pre-počasi. Od predvidenih enajst milijard, je do sedaj zbranih samo eno milijardo din. Do zaključka gradnje bo cena grad-benega materiala in drugih uslug še krep-ko narasla in s tem se bo graditev še bolj podražila. Zato menim, da bi se morala komisija za informativno-propagando še bolj ak-tivno vključiti v akcijo za pridobivanje finančnih sredstev! M. G.