l>^(f najMK ^ 1903 ^ Majski Svetlobi svetlobi plava pomlajeni svet, in vse kar diha vse se veseli. V svetlobi cvete v žlahtnih barvah cvet, v svetlobi ptica glasno žvrgoli. v "obleko krasno se odeva plan, ,-s> pO~Tepo ti 'lirepeni oho, ki ljubi beli, jasni solnčni dan, a tožno se pokriva pred nočjo. Svetloba se razliva na zemljo, ko je pomlad, ko se poraja maj, in v toplo srce, v mehke duše dno se zliva svit, ki oznanjuje raj. Dviguj se, pesem! Cveti, duhti, cvet! Ti mehka duša — strah svoj pokončaj ! Vsem solnčnim upom se odpira svet, življenje oznanjuje mladi maj. Po zimi se je velik grob odprl, in kar je slabo bilo, brez moči, brez volje — vse je črni grob požrl... A zdaj je maj in mladi svet živi. A zdaj že mladi svet živi, in kdor je dvomil, gleda in strmi: življenje bujno vsepovsod kipi, in ker je moč in up, tam smrti ni. Ti, mehka duša, poj zdaj, ker je maj in dvigni volje čarodejno moč ! Stotisoč duš oči upira v raj — in ve : S svetlobo se preganja noč. Titi in 'Krist'iin. 2 HflJSKE SANJE Pesen v prosi. Odprite okna in duri, obiskajte v svitlih spomladanskih oblekah kipečo in prerojeno naravo, zapustite temne sobice zimske žalosti, odprite svoje za¬ tirane, bolestne duše sveži atmosferi in solnčnim žarkom, — in sanjajte, bra- Ije in sestre, sanjajte, sanjajte... Lepo je sanjati ! Široki dolgi travniki s komaj ožele- nimi duhtečimi tratami, na nebu beli pajčolan, svitli azur. Spomladanski o- troci Flore so vscveteli iz kipečega, mastnega zemljišča, — rumene tro¬ bentice, beli zvončki, rdeči, plavi ke¬ lihi. Zrak je čist, — le dihaj, dihaj glo¬ boko, da ozdraviš vse bolezni, da za¬ celiš vse krvaveče rane ; zlalkani žarki ti prinašajo novo življenje, nove nade kipč iz valovčkov prozornega potoka na travniku Novo življenje. Novi upi. Solnčni žarki so posušili slane solzice na tvojih trepalnicah. Novo življenje. Brezsolzni upi. Stremljenje po novih ciljih in novi lepoti. Novo, krepko živ¬ ljenje- Brez senc in teme. Brez oblakov, s tisočerimi krasotami... Solnce je večno. Kakor deviška, neomadeževana boginja izšlo je iz naročja sinjega morja- In se¬ daj vlada absolutno. Kajti lepota in svetloba ste absolutni. Miljardi bitij pije moč iz luči božanskega solnca. Pije moč. Pije novo življenje. Barčice jadrajo po valovih. Kapljice bliščečega srebra se lesketajo na veslih, trepetajo in padajo nazaj v naročje matere. No- 4'd življenje-> *> H' ^ A kje si, ti harmonija čarobnih sanj ? Hrupni, brezsrčni disakordi razdirajo mehko meglico orhidej. Rdeči, krvavi bliski razsvetljavajo prijetno mrač¬ no temo. Ob mrtvaškem odru stojiš in viješ roke in trgaš lase in ihtiš v velikanski bolesti. V obraz mrliča zreš. Kri ti hoče zastasti v žilah. Krog tebe groza mrtvašnice. Solnce je zašlo... Ab¬ solutno vlada noč, kajti tema in groza ste absolutni. Poleg mrliča stojiš. Tvoja sreča je splavala po lahkih valčkih neznanega morja. Ob gomili tvoje sreče stojiš. Rmer.e rože duhtijo; težki njih vonj te omami. In zopet sanjaš. Poleg mrliča sanjaš zopet. Sanjaš o novem življenju- Nesmrtni majnik kot lep mladenič, z rožami v laseh. Vsako leto nas povz¬ digne v raj neskončnih sanj, nas dvig¬ ne iz teme na dan. Odprite okna in duri, veselite se novih plodov kipeče narave, zapustite temna poslopja vsak¬ danjega trpljenja in osvobodite vaše zatirane, izmučene duše! Nesmrtni maj¬ nik je tu, — pozdravimo ga, častimo ga !- * * * V temnih beznicah smo filozofirali in vlivali v sebe opojne pijače, ki so nam razgrele mlade obraze in opajale mlade duše. Objemali smo se in pri¬ segali na vzore človečanstva, obljubo- vali črni reakciji neizprosen boj in vso življenje svobodi vseh ljudij-zme¬ deni naši nazori so imeli veliko smeš¬ nega na sebi; a čustvo naše je bilo veliko in iskreno, ljubezen naša je bila resnična, sovraštvo naše strastno in neprisiljeno. Bili smo mala četa mla¬ dine, združena v ednakem idealizmu, prepričana, da je odrešenje bednega človeštva le od nje odvisno.- A življenje nas je ločilo. Življenje je velika krvava reka, — proti reki se ne da plavati! Življenje je raztrgalo vezi naše ljubezni in vrglo prisege filozofičnih banketov v pozab¬ ljenje. Žaljenje je razdrobilo malo četo in pokazalo vsakemu posamniku svojo lastno pot. In to pot smo hodili. Do¬ vedla nas je do najrazličnejših ciljih: Postali smo zadovoljni župniki, ki gr- mč nad pobožnimi kmeti, debeli urad¬ niki, ki čitajo svoje časnike in se ubi¬ jajo v zaprašenih arhivih, pisci plato¬ ničnih pesen, ki žive popolnoma ne- platomčno, hišni posestniki in družinski ceelje. Ah da, .postali smo dostojni člani patriotičnih društev, uniformirali smo vse naše misli, naš'mili naš duh in omejeli bistri studenec fantazije...- Le nekaj nas je ostalo zvestih stare¬ mu idealizmu, a tudi ti posamezniki so trudni in bolestni-ah da, za¬ pustili smo pijane beznice in v gnječi sebičnikov se sujemo in rujemo. — — Vsakdanja borba nam je ugrabila dušo. Trezni smo in brez veselja. Kje ste, vzori? Kje ljubezen, sovraštvo — ? Kje ti mladinska zveza krepkih src? In vendar — ? Ali ne čutiš vzdih prebujajoče se na¬ rave ? Ali ne čuješ prve poskuse Šker¬ jančeve pesni ? — Glej, prvi majnik je tu, prvi spomladanski solnčnati dan ! Druži nas zopet. Nas in vse druge. Ozri se tja doli — e prihajajo v solnč- nem svitu, vsi bratje trpini. FJrvi majnik ia svoje gorke žar-t ke v naše' dusgi, izmučene, ou zimske žalosti zatirane duše. Prvi majnik nam kaže lepoto in moč, le¬ poto življenja in moč dela. Prvi majnik nam slika bodočnost na jasnem ob¬ zorju naše nade.- Odprite okna in duri, obiskajte pre¬ rojeno naravo, odprite svoje duše sveži atmosferi — — poljubi me, ljubica, kralj Majnik je prišel — daj roko, brat trpin, kralj Majnik je tu — — odprite se viri novega sovraštva in nove lju¬ bezni -kralj Majnik je poljubil ne¬ vestico zemljo in že žene nove kali in nove plodove po vsem svetu — — Halve, prvi majnik I Abditus, Ljubljana : §£ en Ha^peol n i ll! Moderni proletariat sreča skoraj pri vsakem koraku kakega novega so¬ vražnika, kako novo ustanovo stare družbe- Proletariat razrednega nazi- ranja ima jasno začrtano pot, katera se zrcali ravno v njegovem razrednem naziranju. To naziranjo so koristi pro¬ letariata. Koristi nove, bodoče družbe so namreč tudi koristi proletariata in obratno. Iz tega enotnega naziranja so vsklila malone vsa dejanja modernega proiz¬ vajalca in kdor priznava to temeljno razredno naziranja, priznava tudi raz¬ redni boj in z njim tudi današnjo enotno taktiko socialistov. Ta logika je železna. Ce je proletariat nastopil za svo¬ bodno šolo — je storil to radi svojega razrednega naziranja, to je radi svoje koristi; če je socialistični proletarjat v prvih vrstah bojevnikov za populari¬ zacijo vede in znanosti in eden prvih nositeljev svetovnega naziranja je to radi svojih koristij, radi svojega razrednega naziranja. Ne rečem, da je egoizem edini pogoj in povod vsemu proletarskemu delu, ali najmočnejši je. Ta egoizem je namreč tudi najmoč¬ nejša sila napredka posameznika, če¬ mu bi torej tajili, kar obstoji in o če¬ mur se lahko prepričamo vsako mi¬ nuto? če stara družba izvaja iz ego¬ izma rop in nasilje, izvaja proletariat kot nositelj nove družbe, bodoče kul¬ ture iz egoizma svobodo in ljubezen in bratstvo. To zadnje niso stare fraze! Egoizem stare družbe je neorgani- zovan, novi egoizem pa se potom opopolnitve organizacije človeške družbe plodonosno naloži i za posameznika i družbo. Iz tega vedno naraščajočega egoizma ki temelji na razrednem naziranju, pa prihajajo tudi vedno novi nasprotniki. In ko človek že misli, da je prišel že do konca, do vrha od koder ni nobene poti več naprej, kjer se jenja vsak na¬ predek, se pojavi nov sovražnik, na¬ sprotnik in boj se prične znova. Eden takih momentov je bil v zadnji polovici XIX- stoletja pričetek boja proti alkoholizmu. Ko je proletariat prišel v svojem razvoju na gotovo višino, kjer se je njegov svetovni razredni nazor razširil, je zagledal med svojimi po- tr.ndžflmiii rmepVaf nSlri tiLl' _ alkryiflO— ližem. Dolgo je taval po temi in ni videl demona, ki je kruto mesaril po¬ sebno med njim, proletariatom. Ko ga je zagledal, se je pričel boj, obenem pomnožen boj proti kapitalistiški družbi. Danes ni treba več dokazovati da je čezmerno uživanje pijač, škodljivo i telesu i duhu. Kdor je videl prihajati na vojaške nabore nekdaj korenjaške kmetiške fante, se je lahko prepričal o tem. Majhni, suhi, bledi — znaki pre¬ zgodnjega, pretežavnega fizičnega dela in čezmernega vživanja žganja. Mestni ljudje, živeči v prahu in dimu, zaduhlih stanovanjih, prašnih delavnicah, vedno sklonjeni in pitani z slabo hrano, — kdo se bo čudil da so slabotni in bledi in jetični ? In vendar koliko jih je med njimi, ki bi ne bili to, kar so postali, če bi se znali boriti proti neumevnemu čeznatornemu zavživanju alkoholičnih pijač. Glavno pa kar izziva boj proti al¬ koholizmu. so nasledki čezmernega uživanja opojnih pijač. Poglejmo v sodno dvorano: Kmet¬ ski fantje so se sporekli, stepli, ubili kakega svojega tovariša ali saj težko ranili, pohabili. Zakaj so to storili? Sami vam odgovorč, da so bili pijani od žganja itd. Nasledki so, da enega ponesb v mrtvašnico ali bolnico, druge pa v ječo. Pomislimo sedaj, koliko ta¬ kih slučajev se dogaja vsaki dan na svetu. Vzemimo, da sta pri vsakem slučaju samo dva, ki sta odtegnena produkciji in koristnemu delu- V sto slučajih je štiristo rok manj v proizva¬ janju. Če prištejem k temu še razne 3 sodne troške, trpljenje in pokvarjenost po ječah, žalost po rodbinah, solze matere ubitega sina, zaprtega sina . . . koliko gorja ! Poglejmo delavca! Koliko jih je, ki se redno vpijajo, se potem valjajo po jarkih, razbijajo svojo uporno opravo po svojih slabih stanovanjih, uničujejo, trgajo svojo obleko, katero so si težko prislužili, prigarali! Ko so trezni se kesajo vsega tega, kesajo se tudi, da so v pijanosti pretepavali svojo ženo, deco, napravljali sramoto celi družini, a moči nimajo reči: Ne bom več tak, ne bom več žival! Vprašaj jih, zakaj delajo tako, zakaj se redno nalivajo s polivko, z hudičevo vodo — žganjem in ne bodo ti vedeli odgovora. Spominjam se na nek tak slučaj, Mož se je redno ob sobotah, ko je prejel svoj tedenski zaslužek, nalil s žganjem, potem razbil doma kakor besen kar mu je prišlo pod roke in nemnogokrat zapodil v zimi celo dru¬ žino ponoči iz hiše, da so morali iskati stanovanja drugjč. Ta mož je bil sicer dober človek in njegova žena mi je pravila, da je bd dober soprog in oče dokler ni začel piti žganja. Prašam torej tega moža nekoč, zakaj se do ne¬ zavesti opija. Pravi mi: Veste gospod, človek pozabi na vse križe in težave in se vsaj za par ur odtegne temu žalo¬ stnemu življenju. — Pijanec je končal v blaznici! To je vendar čudno. Op>ja se da po¬ zabi na revščino, kakor da potem ni še hujše. Ne misli, da je njegova revščina še večja, da je žalostno živ¬ ljenje še ža^štneje, kolikor bolj ga do¬ biva v kremplje demon alkohol. In gorje mu če ni spregledal v pravem času in ni imel toliko moči, da je zmagal samega sebe in se preporodih Ječe, strašne bolezni, zgodnja smrt in kletev otrok ob njegovem grobu, ka¬ terim je dal slabo in kratko življenje 1% otroških življenj reši medicinska veda, alkoholizem starišev jih pa 100% ubije. Zopet drugi žavživajo alkohol radi telesne slabosti odnosno moči. Velik del delavstva ie še danes v veri, da opojna pijača da človeku moč odnosno mu jo okrepi, pomnoži. To naziranje sem srečal že neštetokrat, posebno med delavci z napornim fižičnim de¬ lom, med težaki, hlapci, zidarji, tesarji, rudarji. Danes je že veda dokazala, da je to naziranje ničevno. Vžitek alkohola člo¬ vekovo moč vedno manjša, omejuje Ce pogledate izpitega človeka, vidite da je fizično čisto oslabel. Pač pa je res, da vživanje opojnih pijač vstvarja fantazijo in jo pomnožuje. Navaden človek potem misli, da je ta fantazija moč, kar pa nikakor ni res. Umetniki pač delajo mnogokrat z fantazijo in zato jim služi dostikrat opojna pijača. Nas¬ protno pa delavcu, ki dela z razumom ali pa z fizično močjo, alkohol le ško¬ duje- * * * Alkoholizem je ravno tako del kapi- talistiške družbe, kakor militarizem, prostitucija i. t. d. Zato se za boj proti alkoholizmu more ogrevati le oni, ki mrzi današnji sestav družbe, le oni, ki vidi v tem sestavu nepopolnost. Ce se malce ozremo v življenje vidimo, da se takozvani ((boljši krogi«, intiligenca, ki potrebuje morale ravnotako, kakor ljudstvo kruha, opija in naliva z naj¬ boljšimi žganimi in nežganimi pijačami. Ljudstvo zato pravi, če se visoki go¬ spodje opivajo, zakaj bi se pa mi ne ? Od tod ona velika reka onemoglosti in popolne moralne pokvarjenosti. Od čezmernega uživanja degenerirani nositelji današnjega zistema so ravno oni živelj, proti kateremu je naperjeno razredno naziranje proletarjata. Ce postane ta zavest, razredno na¬ ziranje vsega, ljudstvo ne bo več sle¬ dilo vzgledu moralno propadle bur- žoazije. Boj proletariata proti alkoho¬ lizmu mora biti načelen. Proletariat ne smo. svojega načelnega boja nikdar zatajati. Ce se bojuje proti monarhiji, se bojuje proti nji, kakor je tako lepo dokazal Bebel, kot proti gotovi insti¬ tuciji razvoja in obsoja zato tudi aten¬ tate na suverene ki ne morejo zato da so se slučajno rodili kot knezi; če se proletaijat bojuje proti klerikaliznmu, se bojuje proti njegovemu zistemu, proti njegovemu svetovnemu naziranje, ne proti posameznim duhovnikom in če se končno bojuje proletariat proti alkoholu se bojuje proti celi njegovi instituciji, proti njegovi izdelavi, prodaji, proti u- živanju ne pa proti pijancu kot osebi. Zato pa mora ta boj biti organizo- nizovan ga more uspešno voditi le proletariat ; ogibajte se z društvi in organizacijami gostiln pred čemur so svarili že stari kartisti k zakaj stem le pospešujete piančevanje in ugnobljajte organizacijo. Prirejajte predavanja o škodljivosti alhoholizma zakaj vedite, da je alko¬ holizem del kapitalistiške sestave da¬ našnje družbe in da ta kot organiza¬ cija noče in tudi ne more nastopiti proti alkoholizmu, ker bi temu nasto¬ pila sama proti sebi. Vsakemu poza- meznemu se mora dati toliko samo zavedne mor&lne moči, da se bo vzdr¬ žal in premagal svoje strasti v imenu svojega egoizma in vseh drugih. Daje alkoholizem res potrebna usta¬ nova današnje kulture, to vidimo vsak dan najeklatantneje pri takozvani kolo¬ nialni politiki Evropskih držav. Žganje je bilo eno orožje, s katerim je uničil moderni kapitalizem cele narode po Ameriki, Avstraliji, Aziji, Afriki ter si tako na dobičkanosen način osvojil zemljo in njene zaklade prvotnega pre¬ bivalstva. Naravnost uničevalne so šte¬ vilke, ki govore o hitrem izumiranju nekulturnih plemen in narodov vsled preobilnega vživanja žganja. Prav je torej imel nemški socialistiški poslanec Singer, ki je rekel na nekem strankar¬ skem zboru : V eni roki križ, v drugi steklenico žganja — tako se razširja Evropsko kulturo. Tako Evropsko kulturo pa se razširja tudi po Evropi, med nami, vsak dan, vsako uro. Ne morem si kaj- da ne bi navedel jako značilnega slučaja. Nedavno sem se sprehajal z prijateljem po ljubljan¬ ski okolici. Ko greva skozi neko precej raztrgano vas menda Daljnovas — me opozori prijatelj na neko hišo. Nad ve- žjo te hiše je bilo namreč razprto pi¬ sano : »Hvaljen bodi Jesuz Kristus«, poleg tega napisa pa je visela tudi rumenkasta tablica z napisom : «Žga- njarna« Človek bi se smejal, da ni stvar tako grozno žalostna. In ta demon se razširja in raste ved¬ no bolj; vedno večje in večje so nje¬ gove žrtve, vedno silneja je reka alko¬ holičnega pogubljenja brez solnca in svetlobe. Revolucionirajmo sami sebi, uprimo se temu valu ki grozi z poginom. Ne rečem, da naj se vsakdo popolnoma vzdrži pijače; to vedno niti mogoče ni, dasi je cilj proti alkoholišnega gibanja popolna vzdržba od opojnih pijač, — a omejimo čeznatorno uživanje, živalsko nagnenje do pijače, opojne pijače, pre¬ stanimo enkrat v tem slučaju biti ((člo¬ vek brez razuma«. Doktor Adler pripoveduje v predgo¬ voru brošure švičarskega socialista Lange-ja proti alkoholizmu, da je bil svoje čase navajen spiti vsak večer, ko je prišel truden in upešan od politič¬ nega dela domov, vsaj en kozarec pi¬ va : mislil je, da mu to d& novo moč odnosno mu jo pokrepča in navadil se je tega takb, da je moral spiti svojo mero. Danes pije zvečer vodo in on pravi, da mu ravno toliko zaleže, kot svoje dni pivo, katerega nič ne pogreša. Vsak naj prične pri sebi. Tako bo pot za nami vedno širja jn vedno si 1— nejši bo odpor proti temu človekovemu sovražniku — obenem socialistiškemu nasprotniku. Jutro« j. v. — Pogled — solnce! Nagnila se je proti meni in položila čisto na lahno svojo roko na moje ramo in vsa se je tresla. Jaz pa sem se obrnil v ono stran ka¬ mor so gledale njene oči in videl sem kako je vshjalo solnce. Toda bolj kot solnce me je zanimala ona sredi poletnega jutra. Obrnil sem se proti nji in opazoval njen obraz, ki je bil svež in bel kot da ga je okopala ravno sedaj v jutranji zori. Njena roka je počivala še vedno na moji rami, mišice na obrazu so se ji na¬ pele, oči pa so zadobile nek krasen in miren sijaj kakor da so napoljene s solzami. Hotelo se mi je govoriti, toda ona se ni ganila. Na široki planjavi je bilo vse mirno in tiho. Ob cesti v jarku so stale nizke, sive ozbe ; niti lit se ni premaknil na njih. Sredi ravnine je stal visok topol, krog njega pa so ostajali in se trgali oblački jutranje megle. Konj je sto¬ pal počasi po beli, nekoliko vlažni cesti, ni se mi zljubilo nategnit vajet. — Zapri oči, samo za trenotek. In zaprl sem oči, samo za trenotek. Ko pa sem pogledal, v ono stran, sem videl dvigati se izza temnih gor krvavo rdečo oblo na sivo nebo. Počasi, kot ladja na morju. Nekoliko više od vrhunca gor je bilo prepreženo nebo s tem¬ nimi oblaki. Proti njim je plavalo solnce izza temnih vrhov. Nobenega žarka nikjer, kot da pokriva rdečo oblo fina tenčica in jim brani prodreti. Le vrhovi gor so žareli v čudovitem sijaju, kot da gori za njimi velik ogenj. Čim višje je vstajalo solnce, tembolj so žareli obla¬ ki tembolj so se svetili vrhovi gor. Konj je stopal še vedno počasi in jednako- merno, na njen obraz pa je leglo nekaj trud¬ nega ... — Poženi — je zašepetala komaj slišno. In konj je dirjal po široki cesti. Vrhovi vrb so zatrepetali v lahnem vetru, megli krog vrha samevajočega topola so se poizgubile. — Zapri oči, samo za trenotek. Naslonila je glavo na mojo ramo in zaprla oči. Solnce je zašlo za oblake in pustilo za seboj široko in dolgo razvetljeno pot na modrikstem nebu. Samo trenotek. 4 Sijaj na vrhovih gor je pojemal. Dvignil sem tič, da je ostro zažvižgal skozi jutro, ona pa je odprla oči polna začudenja. Na zemlji je zabli- ščalo milijon rosnih kapljic, in cel kup solnč- nih žarka je objel njen obraz. Soince je izšlo. To ni bila več tista krvavo rdeča luč, tem¬ več vsaka kaplja je bila svetloba in solze v njenih očeh kot rosa na veji. Zatrepetala je in se dvignila s sedeža, toda besede ni mogla spregovorili. Obrnila se je proti meni in se smejala; jaz pa sem napel vajeti in bič je žvižgal drugič skozi jutro. Večer. J. v. Stoli smo ob vodi, ki je tekla leno in tiho pred našimi očmi v široki strugi. Brez je bil peščen in napoljen z blatom. Le tu in tam se je dvigala nizka, napol gola vrba; še tisto malo listov kar jih je nosilo njeno vejevje, je bilo pokrito z umazanim, rdečim, sesušenim bla¬ tom, katerega je pustila na njih voda, ko je segala do vrha vrb in čez. Stali smo molče in ni se nam ljubilo iti dalje. Po nebu se je raz¬ lila močna rdečica — soince je zatonilo. Voda je bliščala v svitu kot da plava po njenih va¬ lovih zlat prah. Vse je bilo le barva in linija. Stali smo molče in gledali v daljavo dokler se ni oglasil na vrhu breze vran in zahakal tužno pesen, podobni disakordu v zahajajoče¬ mu solncu. Pesem, slišna samo našim dušam pesem, liha kot hrepenenje. Šli smo. Sedaj in sedaj je kedo izmed nas ob¬ stal in se ozrl nazaj na vodo. Obstali smo še mi in ni se nam zlubilo iti dalje. Na vodo je le¬ gala noč; nad našimi glavami je zafrfolal ne¬ topir. Steza od vode sem je vodila med poljem in travniki, s katerih je prihajal močan duh po¬ košenega, sušečega se sena. Če je spregovoril kedo izmed nas besedo, smo se žačudeno po¬ gledali in umolknil je. Vesele in tihe so bile naše duše ; plavale so do neba, mi pa smo stopali počasi po ozki Stezi, kajti bil je zadnji večer Pogledal sem na preteklost in čutil kako sem vstajal, kako se je vzbudilo v meni neko hre¬ penenje — moj pogled v bodočnost je bil mi¬ ren in jasen. Čutil sem fine vezi, ki so nas ve¬ zale, slišal sem tihe poljube naših duš in se čudil veliki harmonji. Vsak izmed nas je osta¬ jal drugače, vsak je hodil svojo pot, tisti večer pa sem spoznal, da hodimo vsi isto pot, za istimi cilji in istim hrepenenjem po resnici. Imeli smo cilje, velike in krasne in nosili v sebi hrepenenje. Eduard je pričel govoriti o vsemiru. Verovali smo; vera naših duš je bila velika kot ljubezen. Eduard je govoril o vsemiru. Kadar je go¬ voril Eduard, sem čutil v sebi hrepenenje, da moram iti nekam, nekam daleč, brez prestanka, za nekim lepim in velikim. Zdelo se mi je, da mu polaga moja duša te besede v usta — tako močna je bila vez med nama. Na cestnem kamnu je sedel berač in glasno molil ter dvigal koščene roke, v katerih je dr¬ žal umazan klobuk. V daljavi, nad vodo so vstajale lahne megle, od mesta pa je prihajal hrup in ropot, in luči so bliščale v dolgi, rav¬ ni črti_ Bilo nas je strah pred mestom, zato smo stopali še počasneje. Prvi majnilc in žena. Dan vstajenja, veliki praznik proletarskega razreda je prišel in nas drami in budi. Nas bu¬ di in drami, — kajti Marks je končal fatalis¬ tično spanje širokih mas, dal proletarjatu za¬ vest. da je merodajen činitelj zgodovine, ter cilj: duševno in gmotno neodvisnost. Beseda združevanja, organiziranja vseh zanemarjenih in izmučenih trpinov je zlata resnica sociali- stiškega naziranja. Budi in drami nas, — nas vse, ki dihamo tesno v atmosferi kapitalistič¬ nega izkoriščanja, ki nosimo človeško obličje, katerim se je pa izbrisal pečat človečanstva, nas vse, brez razlike vere, narodnosti, spola... Ravno v vseobsegajoči splošnosti, v univerzal¬ nosti socializma tiči velik kos njegove prepri¬ čevalne nepremagljivosti. Nas budi in drami... In tudi ženo! Tisočletja zanemarjenja in zatiranja so po¬ tisnila ženo na drugo stopinjo. Zena današnje družbe je polčlovek; ako pa je že cel človek, no, potem je mož polbog. V celem življenju, od najnežnejših let do sive in onemogle sta¬ rosti se zrcali velika razlika spolov. In ta raz¬ lika ni telesna, ni duševna. — ona je le izraz dolgoletnega nadvladovanja moškega spola. Veliki greh klasičnega starega oeka — iz¬ ključno moško pravo do vzgoje in izobrazbe — tudi krščanstvo ni odstranilo. Še več, krščan¬ stvo je odvzelo ženi po svoji asketični šoli celo zadnjo pravo, pravico do ljubezni, do uživanja zemeljske sreče. Ubiti je hotelo potrebo do ljubezni, uničiti morda najmočnejši človeški nagon. Povzdignilo je sovraštvo do narave, do lepote na prestol svoje tajnoslne palače. Sta- roveške hiše veselja so se razrušile in na raz¬ valinah je bil sezidan samostan... Velike struje reformacije in renesance so skušale omejiti to stremljenje. Uspeh je bil le ta, da je postala nadvlada moškega spola ne¬ vidna a še temeljiteja. Fevdalizem je morda krščanstvu najprimernejša gospodarska oblika. In fevdalizem kaže vse znake supranaturaliz- ma, v njem si osiguri meništvo in duhovništvo svoj privileg do vzgoje, izobrazbe, do znanosti in umetnosti, v njem se razvija žalostno dejstvo da »znamo latinsko govoriti, živeti pa ne —a In vendar spada n. p. v nemški fevdalizem doba »Minnesangerjev«, ljubavnjii pesnikov, — železni vitezi so prav zaljubljeni mački in iz¬ vršujejo najbolj junaške čine le za en pogled iz lepili očij svojih izvoljenk... Nadvlada moža se je pričela razvijati v smeri, katera je do¬ segla v kapitalizmu svoj vrhunec. Uresničuje se beseda, da je »žena najbolj zaničevana, ka¬ dar se ji najbolj laskajo ..« Kapitalizem je na eni strani nadaljeval pot te fevdalne dobe. Na drugi pa je razbil tudi zadnji svit gloriole okrog čistega obličja ljublje¬ ne žene; že »komunistični manifesta pravi, da je razbil kapitalizem vse ideale fevdalizma, vso poezijo tjubezgi in a’ '.J.' ..--'jh, Ja.je ..aadome-- stil vso to rožnato šaro z mrzlo ledeno vodo kramarskega proračunjevanja, z nagim gospo¬ darskim interesom. Denarje vladar naše dobe, kajti »vvenn du aber gar nichts hast, Lump, so lasse dich begraben — “Denar je podjarmil i ženo, njegovo žeslo vlada neomejeno. Zakon, družina, rojstvo, materinstvo, — vsi ti pojavi iz življenja žene stoje danes v znamenju de¬ narja. Iz zakona se je razvila nenravna kupčija in gosti inserati velikih dnevnikov nam pre- mikujejo to kupčijo s človeškim mesom vsak dan pred očij. Kar ni zamogel fevdalizem ubiti, kar je kr¬ ščanstvo pustilo', to je uničil denar: Žena mu je postala blago v okvirju svoje večne kupčije! * * * In prvi majnik budi i ženo. Saj pomeni praznovanje bodoče zmage na¬ predujočega proletariata, zmage socializma, ki mora priti, ker je utemeljena v razvoju. In ako izustim sedaj besedo »socializem«, potem, naj se jo tolmači v onem vseobčem, splošnem zmizlu, v katerem jo razume italjanski učenjak Saverio Merlino: kot skupnost vsega moder¬ nega stremljenja po dosegi zadnjega človeš¬ kega cilja — življenja.' Življenje in boj za živ¬ ljenje nam proglaša naš prvi majnik. Življenje v onem bajnokrasnem pomenu besede, cve¬ toče, svitlo, solnčnato življenje, po katerem je hrepenela umetnost vsa dolga stoletja, o kate¬ rem so sanjali najglobljejši misleci prekrasne utopije, življenje brez tesnih okvir današnih, življenje neomejenosti! Prvi majnik je proklamacija tega življenja. Kaže nam bodočnost — spominja nas na se¬ danjost. In roka v roki s proletarcem ga praz¬ nuje i proletarka — žena svobodna, ednako- pravna, ki vzame s pogumno roko svoj delež sreče in solnca. To je prvi majnik za ženo! Trst. Linhart K t Sovmjtvo Tedaj sem bil še mal deček, umazan in bos. Opoludne sem nosil kosilo svojemu očetu, ki je popravljal po raznih krajih mesta strme strehe ali kaj podob',ega. Imel sem malo ko¬ šaro v katero je mati postavila dva mala lonč¬ ka, zatlačila ob strani košare za rob žlico in položila na vrh lončkev še kos kruha. »Pa da ga zopet ti ne pogoltneš!« je pri¬ pomnila navadno, kosem stopil z košaro v roki na ulico. »Glej, da zopet ne razliješ, pa hitro idi « je vpila še za menoj po ulici. Ljudje so prihajali mimo in se ozirali vame in bilo me je sram pred njimi. To je bil sram revščine in zavrž ‘nosti Očč me je čakal pri kakih cerkvenih stop- njicah ali pa na klopi v drevoredu, kjer je povžil svoje kosilce. Njegov obraz je bil na¬ vadno truden. Po leti, v največji vročini, je nosil visoke škornje in njegov modri pred¬ pasnik je bil ragtrgan in zamazan od starega prahu in pajčevin. V časih je bil malce pijan in takrat me je okregal če sem mu razlil juho po košari in kruhu. »Si se že zopet ruval, falot!« je rekel navad¬ no in ni me več pogledal. Ko je bil z kosilom golov, je odšel ne da bi mi rekel, kakor na¬ vadno: »Na - idi domov, pa priden bodi!« Te¬ daj so me zabolela prša in solze so mi prišle v oči. Jezen sem bil nad vsem in vsa¬ kemu mislil, kako bi se to dalo popraviti. O, da bi prišel sedaj — le gospod z cilindrom in de¬ belo cigaro v ustih k meni ter rekel: Izberi si, kar hočeš ti dam, samo zini! Izbral bi si prav- gotovo kaj za očeta, da bi bil zopet dober z menoj, me pogledal in se nasmehnil ter po¬ gladil po mehkih laseh ... A nikogar ni bilo. Umazan in z blatnimi nogami sem taval po ulicah, se pretepaval z tovariši enake usode, nosil kosilo, spal in se zopet pretepaval. Kadar sem tako opoludne stal poleg očeta, ki je sedel- na kamenitih stopnicah in jedel, me je pretresalo sovražtvo do vsega, Mimo so hodili lepo opravljeni dečki iz šole, dijaki z očali, gospodje v dolgih površnikih in gospe, lepe in krasne in duhteče omamljivega parfema Vsi ti so se ozirali vame in očeta tako enako¬ merno in vsakdanje, da sem se zasmilil sam sebi. Ca?ih me je kdo pogledal nekako prezir¬ ljivo kakor bi hotel reči: No, kaj pa ti boso¬ nogi capin, kaj pa tebe treba bilo! Drugi so zopet upirali oči kot zabodeni in šepatali: Ah taka revščina ! Jaz sem vse to videl, vsakemu sem bral mi¬ sli iz obraza in moie sovražtvo proti njim je raslo in se večalo. In zopet sem žačel fanta¬ zirati, kako bi jih davil in drobil in bičal, če bi imel moč, veliko moč... To moje sovražtvo je bilo edino kar sem imel, o čemur sem vedel, da je edino moje. In branil in dojil sem ga, da je raslo in se ve¬ čalo z menoj vred. In vedno popolnejše je bilo to moje sovražtvo, vedno močneje. Polno tovarišev sem imel okrog sebe in dasi smo se večno ruvali in suvali in grizli med seboj smo se vendar ljubili in kar je eden ve¬ del, vedeli so vsi. Naše od kamenja pobite in ranjene noge, naše skupno življenje, naše so¬ vražtvo do vseh onih dečkov iz boljših rodbin, ki so nas prezirali, tožili, za kar smo jih bili po cestah kot živino : — vse to nas je vezalo skupaj in ta vez je bila neporušljiva in nepre-. magljiva. To je bilo sovražtvo ljubezni do sebe in svojcev! A predno smo se zavedli smo se povspeli iz onega nizkega, malega življenja ozkih ulic visoko nad vse druge. Sam bogve na kaj smo postali tako ponosni da smo nakrat začeli mi prezirati. Gledali smo vse z drugimi očmi in čutili drugače. Nekoč je prišel oče domov iz dela in me na¬ šel v kotu jokati. Jokal sem, ker me je nek to¬ variš, s katerim šemo se sporekel, nabil. Jokal sem jeze. žalosti nad svojo slabostjo Povedal sem očetu, na kar se je on nasmehnil in dejal: »Saj si fant, saj si močan! Odslej sem hodil z rokamu v žepu po ulicah in kjer sem koga dobil, sem ga premeril od nog, do glave in če se mi ni zdel baš nevaren, stopil predenj in »čof, čof, čof« je padalo po njegovem obrazu. Od tedaj sem nosil glavo po koncu in kar ni- 5 sem mogel doseči, to sem preziral. In z menoj so prezirali vsi drugi. Tako sem hodil in hodil, vedno dalje, vedno višje.... Takrat sem stal na vrhu hriba in gledal na¬ zaj. Strma in trnjeva je bila pot tušem in kaj imam od tega? Mraz in samota in zaničevanje in večno trpljenje se je razlilo pred očmi. Mnogi so se splašili in odhiteli po poti nazaj in izginili v dolinški meglji. Preril sem se na vrh, hotel sem nam vrh, po¬ zabil sem na dobro tam doli. Drugi so ostali daleč doli za menoj in prav nič jih ne mika mraz in vihar in borenje ki vlada tu gori pri nas. Oni so se borili za živi enje, za uživanje in ne za resnico. Oni, ki so ostali tam doli v teminah, v za- duhlem zidovju bolj ljubijo zakonsko posteljo brez ljubezni kot pa samega sebe bolj ljubijo nizko klečeplazlvo, kot pa jasen in odprt po¬ gled. bolj ljubijo besedo svojega bližnjega, nego svojo moč. Njihovi udi postajo ohlapni, lica udrta in jutri že se bodo plazili po vseh štirih. Tisto moje sovražtvo, ki se je pričelo tam doli poleg velikega mojega očeta se je razvilo v neodpustno sovražtvo proti vsemu življenju tam doli, proti tlačenju samega sebe, proti po¬ niževanju mojega bližnjega. Mi ljubimo ta vihar, ta mraz in zaničevanje in trpljenje ki vlada tu gori. A kadar razbija razkrčeno nebo zemljo jo obsipa z ognjenimi strelami, kolje stoletne hraste, tedaj stojimo trdui in neoma- jani, majhni sicer proti onemu nepreglednemu nebu zapada, črnemu kakor hudič, ki ustvarja veličastno borbo vsemirja. Naša mala četa ra¬ ste in raste in naše vriskanje in smeh in jeki so vedno močnejši, močnejši in ijubkejši. Ozka, ravna pot se razteza pred nami vo¬ deča naravnost v ono črno nebo, obdano z strelami. Časih kdo omedli, vpeša in izginje nazaj v dolino, kjer ni viharja in strele in na¬ pora. Nihče se ne ozre za njimi... In vedno krutejši, vedno silnejši, vedno ve¬ čji je ta vihar, grmi vedno bolj, silne strele razsvetljujejo za hip vse nebo od vshoda do zahoda. Moje in naše sovražtvo pa je vedno močneje... A vihar mine, dolga zima se neha in zopet zasije solnce in iz smrti vsklije nov svet in novo življenje. Tedaj se ozrem nazaj tja doli do onih kamenitih stopnic kamenite cerkve do onega drevoreda z nizkimi klopmi in z enim pogledom premerim pot, ki sem jo prehodil da znova podkrepim svoje sovražtvo. In z menoj bodo gledali tja doli vsi, cela vrla četa. Pavel Mihalek. ohtična organizacija Socialnodemokratična delavska stran¬ ka je postala velika in močna in v vseh civiiizovanih državah igra tako ulogo, da morajo druge stranke in vlade hotč-nehotč z njo računati. V mnogih deželah je njen upliv že lako velik, da ga tudi največji buržoazijski kapitalist ne more več prezreti. To velja zlasti za Francijo in za Nemčijo. Na Fraucozkem bi bila danes veljavna politika enostavno nemogoča brez so- cijalistov. Na Nemškem zadostuje po¬ gledati na gibanje za predstoječe dr¬ žavnozborske volitve, pa se razume velikanski pomen nemške socijalne de¬ mokracije. Pa tudi v drugih večjih in manjših državah, neizvzemši Avslrije, je upliv socialne demokracije jako velik, če tudi ni povsod tako vidljiv, kakor n. pr. v Franciji. Kdor veruje, da je praksa večjega pomena kakor teorija, s čemur nikakor nočemo ponižavati velevažnega teore¬ tičnega dela, vzpozna lahko iz tega dejstva, kako važna je politična akcija za proletarijat. Ta akcija ima pač do¬ sti nasprotnikov, ki stoje v različnih taborih in so med seboj pravi antipodi. Meščanstvo skuša delavce odvračati od političnega dela, ker pač ne more biti veselo, ako se mu kvari kupčijo in ker bi rado imelo delavce v svojih lastnih političnih tirih: anarhisti pa zanikujejo politično akcijo iz nekega logična po¬ polnoma nerazumljivega ortodoksizma, pa ne opazijo, da sami sebi najbolj nasprotujejo, ako na eni strani trdijo, da je za dosego svobode vsako sred¬ stvo dobro, a vendar nočejo rabiti rav- tistega sredstva, ki je močna, v današ¬ njih razmerah neobhodno potrebno in ki na noben način ne ovira delovanje na gospodarskem polju, temveč ga ravno pospešuje. Ravno letos je praktično življenje zopet dokazalo, da se s samimi teori¬ jami ne pride daleč Za angležke de¬ lavce, ki so bili na strokovnem polju doslej pravi vzor kontinentalnim so- drugotn, je vedno veljal aksiom, da delavsko gibanje nima ničesar opraviti s političnim delovanjem. Bilo je treba hudih udarcev, da so prošli angležki delavci do drugega prepričanja; a udarci niso izostali. Kdor količkaj pre¬ bira časopisje, more poznati zadevo Taffvalske železnice, ki je vsled štrajka svojih uslužbencev tožila angležko že¬ lezničarsko organizacijo, da ji mora plačati odškodnino za izgubo, ki jo je imela vsled štrajka. Znano je, da se je z vprašanjem pečala gospodarska zbor¬ nica in posledica je bila, da je orga¬ nizacija izgubila pravdo in je morala plačati ogromno škodo. Ta obsodba pa ima načelno vrednost, kajti kar se je takrat primerilo '■-;>/,čičarski organi¬ zaciji, se iai • : vsaki drugi. To je angležki ueitt. em odprlo oči. V današnji državi veljajo zakoni in vse negacije ne pomagajo nič; kdor hoče družbo reformirati ali revolucionirati, mora dobiti njen aparat v roke, a naj¬ važnejši njen motor je zakonodajstvo. Angleži so se učili in danes imajo de¬ lavsko federacijo za politično akcijo, ki je tudi že uspešno stopila na plan. Tako na Angležkem, kjer so doslej politično delovanje zanikali. Pri nas pač ni tega. Ali zdi se] mi, da je pri nas nekaj drugega, ki je morda še hujše, kakor tisti nesrečni aksiomi. Ve¬ likanski političen indiferentizem. Stro¬ kovne organizacije se med jugoslovan¬ skimi delavci lepo razvijajo; politično znanje in politična organizacija pa je zelo pomanjkljiva, Uzroki leže pač naj¬ več v preteklosti, ki je bila taka, da je bilo delavskemu ljudstvu politično po¬ lje sploh zaprto in tako se niso nikdar naučili, politično misliti in izpoznati pomen politike. Pri volitvah nastane pač neko gibanja, ki pa je vedno po- vrišno, najsi je še tako strastno, in ki po končanih volitvah navadno kmalu pojenja. Zato ima socijalna demokra¬ cija pri nas jako težavno nalogo, ker je treba delavce večinoma še le zbu¬ diti ter v njih dvigniti zanimanje za polilično delovanje- A največje težave napravlja to, da je politična organiza¬ cija pri nas prav slabo razvita. Vse politično delo se pri nas veči¬ noma opravlja na ljudskih shodili. Ta agitacija je seveda zelo potrebna, ni¬ kakor pa ne zadostuje, že zato, ker ta¬ ko delo ne more biti dosti sistema¬ tično. Ljudski shodi služijo lahko agi¬ taciji, ne pa prepotrebni izobrazbi, po¬ litični izobrazbi, za katero tudi v stro¬ kovnih organizacijah ni prostora, že zaradi tega ne, ker je naš zakon na poti in ker bi prestopanje tega seveda skozinskoz nemodernega zakona ve¬ ljajo več žrtev, nego bi prineslo uspe¬ hov. A če ostane naše ljudstvo poli¬ tično tako indiferentno in neizvežbano kakor doslej, tudi na gospodarskem polju ne bodemo doživeli velikih uspehov. Politične izobrazbe pa naši sodrugi ne morejo dobiti drugod, kakor v po¬ litični organizaciji. Tudi samo časo¬ pisje ne more zadostavati, ker mora služiti premnogim potrebam in ker so njegovi utiski le bolj časni, pa je ne¬ mogoče, s tiskopisjem sistematično izo¬ braziti ljudstvo na katerem si bodi po¬ lju. Izobrazba seveda ni edina naloga politične organizacije, ki ima glavni namen, ljudstvo organizirati za poli¬ tično delovanje. Toda izobrazba je podlaga za uspešno delovanje. Kdor to izpozna, mora tudi pripoznati, da je treba pri nas mnogo več in mnogo bolj intenzivne agitacije za politično organizacijo, ki mora sodrugom samim postati neizogibna potreba. Naša poli¬ tična društva morajo oživeti, strankar¬ ska organizacija s svojimi oddelki mora postati ognjišče delovanja. Živa agita¬ cija za to je prvi pogoj, a večje zani¬ manje sodrugov samih bode to delo podpiralo. Močna politična organiza¬ cija pa bode tudi gospodarsko pod¬ pirala. Na Dunaju, 23. prila 1903. Etbin Kristan. Jerko Dorbič — Šibenik : losu zapisu Socialistična stranka je znana kot skupina, ki razvija svoje delovanje na temelju zakona, posebno potom orga¬ nizacije, stavke, volilnega listka. Po uresničenju ((Internacionale)) 1- 1864. v Londonu so razumeli kapitalisti celega sveta teorijo, po kateri se jih ima eks- propriirati in dati njih lastnino celo¬ kupnemu narodu. Že 1. 1872. na kongresu v Aji, na ka¬ terem so bili zastopani najvažnejši centri Angleške, Amerike, Avstralije, Nemčije, Francije, itd,, se je sprejela resolucija, po kateri «se ima delovati v deželah, v katerih je Internacionala prepovedana, na-to, da se pridobi ed- nake pravice, kakor jih imajo vsa društva. Kaj pravi ta resolucija! Daje bila ((Internacionala)) dovoljena v Ame¬ riki, Avstraliji in drugih deželah, a le v onih središčah, kjer je znala velika masa proletarcev imponirati.. V republikah kakor v monarhijah, koder je bilo mogoče «s sveto jezo pričeti lov» na socialiste, so delali združeni «papež in car, Metternich in Guizot, francoski radikalci in nemški policioti». Medtem ko so glasovali I. 1872 mar¬ ksisti za omenjeno resolucijo, so se združili v Saint-Imerju (1872) anarhi¬ sti in proglasili neodvisnost ter se uprli avtoritarni ((Internacionali)). Anarhisti pod vodstvom Mihaelja 6 Bakunina so se uprli rabi sredstev stavke, organizacije in volilnega listka in odslej ste bile dve stranki, ki ste imeli skupni cilj, a različna bojna sred¬ stva. Bakunin, mož, velikega in pogum¬ nega duha, neomahljiv revolucionaren, je s svojimi teorijami teroriziral Ev¬ ropo. «Internacionala» je pričela svoje de¬ lovanje, medtem ko so anarhistične bombe svet vzbujale. Ti dve stranki, medsebojne sovražnici, so hodili po različni poti v svrho dosege sreče člo- večanstva. Anarhisti so pobijali socialiste ker so bili organizatorji; danes po preteku desetletij pričenjajo i oni sprejemati princip organizacije... Individualno de¬ lovanje pada pred skupnim delovan¬ jem. Socialisti so pobijali anarhiste, ker so bili za splošno stavko; danes pri¬ znavajo i socialisti princip generalne stavke... * * * V Italiji so pustili dve tendenci in- transigentnih in transigentnih polje skupnemu nasprotniku. V Imoli je kon¬ čal zbor z zmago transigentnih. A čas je razveljavil sklepe Imole. Ministeri- jalni socialisti postali so protivladini... Ferri je prevzel redakcijo «Avantija»... * * * V Rusiji se borijo delavci, kmetje, dijaki junaško proti absolutizmu, ki pada pod udarcem nihilistov, sociali¬ stov, liberalcev, in anarhistov. Car na¬ znanja reforme za «svoj» narod, ki bi imele povzdigniti poljedelstvo. V Ru¬ siji vlada tiranični zistem ki ne more videti druzega kakor pokopališča, natla¬ čene ječe, napolnjeno Sibirijo, prazna vseučelišča mesta polna vdov in sirot... V Rusiji pripravlja se politična revolucija ima vreči absolutizem in donesti Ru¬ siji lepše dnove... Proti delavcu se združujejo nazadnjaki naših dnij, kri¬ čeči : «Tudi mi smo za svobodo, za napredek, za dobro ljudstva))... * * * Cela Evropa je gledišče manjših in večjih parcialnih stavk. Trst, Firenca, Geneva, Rim, Marsilija, Holandija, so videli generalne stavke. Zakaj stavkajo delavci ? Ker je štrajk ostro orožje v boju proti kapitalističnemu izkorišča¬ nju. Zakaj se izvršuje splošne stavke ? Ker je moč kapitalista velika in nima parcialna stavka več nekdanjega us¬ peha. Danes pa tudi splošna stavka ne o- siguri delavsko zmago. In zakaj ? * * * Tako stoji delavec skoraj brez oro¬ žja v boju proti močnemu nasprotniku. V Trstu, Marsiliji ifd. je podpirala vlada kapitaliste in jim dala. mornarje vojne mornarice. Izgovor je cenin : v nevar¬ nosti so bili pošta, regularne linije, to¬ rej največje potrebe kapitalistov. Odpor proletarjata omahne. V republiki Švici kakor v Rimu, glav¬ nemu mestu monarhije ter v Holan¬ diji preskrbi vlada zadoščenje vsakda¬ njim potrebam. Odpor je zaman ! Vla¬ da podpira ((svobodo dela», odpor je ubit, štrajk izgubljen. * * * Kaj storiti ? Zahtevati nepristranost vlade v boju med kapitalom in delom ? Tako bi prišlo, da prosimo tajne po¬ moči vladine. Kaj storiti? Delati parlamentarno? A Holandija je uresničila zakone proti delavcem : štrajk je le teoretična ne¬ varnost... Italjanski senat hoče , da praša delavec, ali ima pravico do stav- kovania.-.. Delati zakone, da se vlada ne vmešava v stavke? A Szell zaključi zbornico, kadar nočejo poslanci sprejeti vladine predloge... * * * Videli smo vojake-kmetje, vojake- mornarje, vojake-kurjače, vojake-peke, vojake-železničarje. Duhovniki so prov- zročitelji socialistom nasprotnih orga¬ nizacij, duhovniki mešetarijo s kru- mirci, vojaki streljajo na delavce, sa¬ mo zato, ker prašajo po kruhu in ne molčijo kadar so gladni... Videli smo neverjetne stvari, slišali nezaslišane stvari: Zgodovina je tu... A. kaj nam koristi zgodovina? Za¬ pomniti se, učiti se. Koga? Da je člo¬ veštvo zapeljano, da ne bode delavstvo nikoli svoje ((utopije)) uresničilo? Ne, to nas ne uči! Uči nas, da pridemo z današnjimi sredstvi boja do neke go¬ tove meje. Li naj ne rabimo več sred¬ stva, ki so nas privedla do toliko nev- spehov ? Ne vem, ali da ali ne... In torej ? Kaj storiti ? Učiti se zgodovino ! Več čujemo na prihodnjem interna¬ cionalnem kongresu. ^ SPOMINI.... (Venec na gomilo umrlih tovarišev.) Kako hitro so pričeli padati v grob, — vsi »stari« našega slovenskega gibanja, ki so stali ob ziboljki sedaj tako krepko razvite stranke. Smrt je nabrusila svojo krvavo koso in ako bi ne bilo mladega naraščaja, bi postale naše vrste nevarno redke.... Vbogi Frane Železnikar!.... Vidim ga še pred mojimi očmi: Prijazni, mili obraz s tisočerimi linijami, katere je zarisala trda roka dolgega trpljenja, v okvirju rdečkasto-sive brade.... Na griču sv. Katarine pri Ljubljani sem se sezna¬ nil z njim. Prišli smo trije tovariši iz skalnate Grmade in ga našli ležati v duhteči zeleni tra¬ vici. Naravo , je ljubil z vso strastjo svojega milega srca. Vsak dan po 4. uri zutraj je na¬ pravil svoj sprehod pod zelenim drevjem Ti¬ volskega parka ali Rožnika. Komaj se je pri¬ kazala prva zarja prihajajočega solnca in že se je kopal v mrzli Glinici in se veselil kakor otrok sveže mokrote.... Ti sprehodi, brez kate¬ rih ni mogel biti tudi v najhujši zimi, so bili njegovo vsakdanje veselje. Čez dan je sedel v svoji delavnici in pravil vedno navzočim znancem dogodke in razmere ljubljene francoske republike. Kolikokrat sem sedel pri njemu in poslušal resne, monotone besede. V takih hipih me je poprijelo hrepe¬ nenje po veliki zahodni republiki, ki zamore človeka tako tesno objeti in ga obdati z ne¬ pozabno gloriozo svoje lepote .... stalo mi je pred očmi veliko središče sveta: moderni Ba- bel Pariz, katerega sem poznal iz romanov po¬ kojnega Zole .... spominjal sem se Heinejevih slavospevov Franciji in njenimi velikimi si¬ novi.... In Frane je govoril mirno in edno- stavno; le njegove v obče plašne oči so se svetile. Francoska republika mu je bila vzor in nikoli ne pozabim, s kakim navdušenjem je zapel semtertja: »Allors enfants de la patrie.... contre nous la tirannie....« V Franciji je vsesal v sebe republikanski duh, na barikadah fran¬ coske komune je gledal ta slovenski proletarec nevstrašeno smrti v obraz, za to v svobodni državi pridobljeno naziranje je sedel osem dolgih let v ječah avstrijske trdnjave Suben. Kadar mi je pravilo svojih spominih, sem imel vtis, da stoji pred menoj človek kakor Auguste Blanqui. Znaki dolgoletne ječe, pripogneno truplo, zamišljene globoke oči, so ta vtis še povečali. Kakor da bi bil rojen francoski ko- munard, tako je čutil in. govoril naš vbogi Frane, naš «papa», kakor smo mu rekli mlajši soclrugi, — katerega so pokopali zadnjič v skri¬ tem kotu sv. Krištofa kakor zločinca in hu¬ dodelca. Tudi o svojem procesu je rad govoril. Pra¬ vil je o gotovih gospodih, ki hodijo še danes po ljubljanskem tlaku in ki so ga takrat z lah¬ kim srcem izdali. Znano, je da je bil obsojen »radi anarhizma« v Celovcu. Da označim to v dobo absolutističnega zatiranja spadajočo raz¬ pravo, naj omenim da je trdila n. p. neka pri¬ ča : Železnikar je hotel »spustiti v zrak« celo Ljubljano... Na temelju lakih izvajanj se je iz¬ ročilo mladega moža ječi. V ječi se je seznanil z raznimi političnimi jelniki in je veliko delal: Čital je, pisal in tudi risal; do zadnjega časa je ostal zvest svojim nazorom, da, še več: medtem ko si pred ječo še ni bil svest, kaj je pravzaprav cilj njegovega naprednega hrepe¬ nenja, je postal v zaporu izrecni socialni de¬ mokrat. In socialni demokrat je ostal vso življenje. Morda mu je manjkal znanstveni temelj — saj je bil navaden delavec brez šol — a socializem mu je postal to, kar je religija dobremu ver¬ niku, socializem mu je bil dovolj in nobene druge religije ni potreboval. Bil je velik čust¬ ven socialist in socializem je v veliki meri čustvena stvar. Verige avstrijskega pravosodja so pa zapu¬ stile svoje znake. Iz mladega, krepkega človeka je napravila avstrijska pravičnost bolnika, za¬ mišljenega in trudnega. Truden si bil, Frane, in ti privoščim mir, katerega si se pridobil... A deloval je vkljub tej utrujenosti in le v zad¬ njih letih, ko mu je duševna utrujenost omra¬ čila duh, je postal sovražnik ljudij in nikdo ni videl več smehljaja na njegovem obrazu. Veliko bi bilo še govoriti. A pustimo. Spo¬ min na pokojnega nam sili solze v očij.. Po¬ treboval si počitek in druzega cilja nisi več imel kakor ravno gomilo, a srce se nam krči v bolesti, ko premišljujemo Tvoje bolečine, Tvoje trpljenje, Tvojo vročo ljubezen za bedni narod in Tvojo iskreno sovraštvo za mogotce sveta... Človeške hijene so hotele Tvoj grob omadeževati; a proletariat čuva na gomili. Treba je, da se ločimo od Tebe, nepozabni so- drug, — Tvoj spomin pa ne mine nikoli 1 Spavaj mirno, — pokrit z rdečo zastavo, ka¬ teri si žrtoval vso življenje. * * * Skoraj še bolj kot Železnikarjeva smrt meje pretresla novica o koncu sodruga Roka Drofe¬ nika. Kdor je videl Železnikarja zadnje čase, je, čutil, da ne okreva nikoli več, da mu stoji mrzla smrt za hrbtom, smrt, kateri je konečno sam duri odprl... A Drofenik je bil še mlad, močan in krepak mož v najlepši dobi. Nikdo bi ne pričakoval, da bode la visoka resna postava tako hitro padla. . In vendar je tako prišlo. Isti dan kot Franja so nesli tudi Roka k sv. Kri¬ štofu v Ljubljani. In bil nam je veliko, naš Drofenik. Četa pro¬ tiklerikalnih bojevnikov na Slovenskem nima morda nobene tako karakteristične postave kot Drofenika. V časih, ko še ni bilo strast¬ nega boja mej liberalci in klerikalci, ko je stalo meščanstvo v združeni, tesni koalacija proti prvim začetkom socialističnega gibanja, — je povzdignil, Drofenik svojo inteligenco, vse svoje talente je žrtvoval temu boju. In ta inteligenca je bila velika. Pomisliti se mora, da je bil na¬ vaden nešolan proletarec, da je bil hišni hla¬ pec, ki še v moški dobi niti čitati in pisati ni znal Šele pozneje si je pridobil la sredstva za razvijanje svojih zmožnosti, — iz nekdanjega hlapca je postal dober žurnalist in pisatelj. Največ je deloval na Spodnem Štajarskem; bil je tam strah nemških šovinistov, ki so hoteli zlorabiti mladi delavski pokret v svoje proti¬ slovenske namene.. A kaj bi ponavljal vse to kar vč itak vsakdo, kdor se zanima za naše gibanje. Vsakdo pozna Drofenika kot urednika »Delavca«, izdajatelja« Svobodnih glasov«, pisca po celem Slovenskem razširjenih brošur. Vsak¬ do ve njegovo delo ceniti 1 7 Rok Drofenik je žrtva družbe.. Družba, ka¬ teri je napovedal v proletarski jezi večni boj, mu je obrnila hrbet, odtegnila kruli, izročila ga bedi... V tem boju je padel. In ako ravno ni bil zadnji čas aktivno v naši stranki, — kot so¬ cialist je umrl. Saj je bilo vso njegovo življe¬ nje socialistično, vso njegovo hrepenenje so¬ cialistično, vsa njegova ljubezen je veljala be¬ dnemu ljudstvu, vso njegovo sovraštvo nazad- njašlvu... Dobro vem, kako se je zanimal za vsak pojav napredujočega duha, kako si je držal najpomembnejše spise in knjige še v času ko so ga vrgli kapitalisti na ulico, ko je trpel . glad... Iskreno veselje je žarelo iz njegovih resnih očij, kadar sva govorila o uspehih de¬ lavskega pokreta. V zadnjem času je postal pač pesimist, — kdo bi to ne postal na Slo¬ venskem ! A vkljuh tamu pesimizmu je bil pre¬ pričan o končni zmagi naše ideje Sedaj so ga pokopali.. Počivaj mirno, ti ne¬ mirni prijatelj. Tudi ti ostaneš nepozabljen... Eden za drugim padajo. Koliko časa še in tudi mi položimo trudne glave v naročje večne matere zemlje... A kaj to ? Življenje ne umre nikoli in za idejo večnega napredovanja in za . hrepenenje po večni sreči veljajo besede veli¬ kega Nitscheja: »Sterben, sterben kann ich nicht.. « L. K. Utriirikii Koliko ijudi in denarja velja voj¬ ska. *) Di'. Julij Richard je izračunil, da je francoska armada v francosko- pruski vojski 1. 1870-71. imela sledeče izgube : Število umrlih zaradi ran. 80.000 „ ,, „ bolezni, nezgod sa¬ momorov , . . 3). 000 cm r\r\n . Skupno število mrtvih 136.000 Število ranjenih v bitkah, ki so ostali živi 138.000 >, „ na marših, pri nezgodah itd. 11.421 ,, zbolelih za navadnimi boleznimi, mrazom itd. 328.000 Skupno število ranjenih in zbolelih, ki so se ozdravili. 477.421 Po računu dr.a Pogeta je baje zna¬ šalo število mrtvih na francoski strani 155 000, po računu dr. Chenuja 158 871. Na nemški strani je padlo po urad¬ nih poročilih generalnega štaba skupaj 43.877 mož, izmed katerih jih je bilo 17.255 usmrtenih na bojišči, 26.025 umrlo v ambulancan; 18 545 je bilo ranjenih, pa so ostali živi. Koliko denarja je veljala ta vojska Francijo, predočujejo nam številke iz poročila bivšega finančnega ministra francoskega Bodeta: O tem, kar je Nemčija izdala za to vojsko, so različni podatki. Blrnck trdi, da niso znašali stroški niti celih 5 mi- liard, Meizen pa pravi, da več nego 8 miliard. Skupaj je torej zahtevala samo ta vojska od obeh držav 179 878 do 200.000 *) »Sbornlk Mlddeže* let III. št. 2, 1903., pre- vedel-n-a. mrtvih, skoro 170.000 ranjenih, ki so sicer ozdravili, a večina izmed njih je za vedno oslala pohabljena, in okoli 15 tisoč milionov frankov denarne izgube. Tu pa še niso oštete škode, ki jih je provzročilo to, ker je produkcija in tr¬ govina ostavljena in škode, ki so na¬ stale za narodno produkcijo zaradi uničenja navedenega ogromnega števila delavskih moči. Tak je blagoslov vojsk! In kaj če bi sedaj mi mogli v številkah izraziti tisto neizmerno bedo, ki je prišla po vojski žalost rodbin, ki so izgubile svoje ljub¬ ljene sine, obupnost rodbin, ki so jim bili odvzeti redniki, in vse druge bede, katere je ta vojska navalila na prebi¬ valce obeh dižav ! In vendar je še toliko mladeničev, kateri si s ponosom postavljajo na glavo vojaško čepico. — — — Modrdček. * * * Misli. Prijetno — zadnjič na posto- vanju v Trevizo : nekaj izobraženih Ve- necijanov v vozu; tudi en pameten,ja¬ sen človek, zanimiva izjema Okno vo¬ za odprto ; zuaj sedi koščeni pop. Mi govorimo o samostanih, o celibatu in drugih nezdravih ustanov katoliške cerkve; čisto resno, mirno. Pop zunaj posluša z pripognjeno glavo. Voz se ostavi za nekaj minut. Nakrat pogleda pop skozi naše okno, z ostrimi pogledi in zakijiče z donečim glasom: «Mon- signore, la morte ! (Gospodje, smrt!). -Mislil je, da potrebuje le besedo ziniti in spreletelo nas bode kakor ne¬ vihta po črevesju. — Ni bilo mogoče, da bi se ne sme A dogodek je poaucijiv: tu se r.JL, Kje ujemajo ti igralci vbogo, strahopetno ljudstvo. — — Ne boj se smrti in noben pop ti ne pride blizo! F. Th. Vischer. * * * To storite I Ljubite zemljo in solnce in živali, zaničujte bogastvo, dajajte podporo, kadar vas prosijo, branite neizobražene, darujte vaše dohodke in vaše delo drugim, sovražite trinoge, ne prepirajte se o bogu, bodite potrpe¬ žljivi napram ljudstvu, ne odkrivajte se nikomur, ni znanemu in ne neg- namenu; bodite prijazni z nevedne- žem in mladino, premislite še enkrat vse, kar se vam je reklo v cerkvi in šoli ali kar ste čitali v knjigah, odslovite vse, kar žali vašo dušo... To storite! Walt IVhitmann. * * * Albanski pregovori. Mirni soprog praznuje svojo zaročitev vsak dan. — Bolje smrt nego bojazen. — Pomanjklaj glave se plača z glavo. — Ako se ne da mački ničesar za jesti, se rede miši. — Bolje rdeči plamen na strehi nago črni dim v hiši. — Star pes ne posta¬ ne lovec. — Besede so ženske, dejanja možje. — Govori malo in redko. — Kdor ne vboga svojo mati, bode vbo- gal svojo taščo. — Mož, katerega piči kača, se boji martinčka. — * * * Resnica. — Resnica, resnica ! Še nikoli jo ni ljubil tako strastno. Vedno mu je bila potreba, kakor zrak, kate¬ rega je dihal, brez nje ni mogel živeti trpel je nezmerne muke, kadar jo ni mogel doseči. In sedaj, ko je videl, ka¬ ko je sovražena, zanikana, z debelo lažjo pokrita kakor mrtva, ki se ne zbudi nikoli več, — sedaj je veroval še močneje vanjo, je čutil tembolj njeno nepremagljivo moč ; ako pokoplejo res¬ nico pod zemljo, mora svet razstreliti. Delovala je naprej brez odmora, na¬ daljevala je svojo pot k luči in ničesar jo ni zamoglo ostaviti... Kadar pride trenutek, se dvigne resnica, razžene nasprotnike kot prah in vlada v svet¬ lobi po zemlji... Emile Zola. * * * Bodočnost leži v socializmu; on nosi kali novega življenja v sebi. Aleksander Herzen. * * * Kadar poneha nekega dne protiego- izem interesov, kadar pridejo narodi tako daleč, da bodo vsi interesi soli¬ darni, potem padejo tudi meje stanov¬ ske domovine, patriotizem izgubi zad¬ nje, zidovje za kateremu se danes še skriva. Pedro Dorado. * * * «Katoliška» je nadomestitev boga na zemlji. «Katoliško» je posredovalstvo, ki stopa med boga in človeka. ((Kato¬ liški« je imenitni, aristokratični bog, ki se skriva za oblaki. Katoliški je či- novni red bitij tega boga, razdelitev od njega vstvarjenih ij udi j v one, ki se razveselujejo neposrednega občevanja z njim, in one, ki niso v neposredni zvezi z njim. ((Katoliški« je oddaljeni bog, ki ne pozna sam grehe ljudij in jih ne odpušča sam, ki jih potom po¬ sredovalcev izpoznava in odpušča. ((Katoliški« je duhovnik-bog na zemlji, bližnji duhovniški človek, ki zastopa stališče in moč oddaljenega boga. ((Katoliška« je nadomestitev boga z duhovnikom. Sabine Mahr. * * * Kadar se razširi splošno blagostanje čez to zemljo, kadar odstopijo izkoriš- čevalni sloji iz igrišča svetovne zgo¬ dovine, kader ne bode več elementov, katere se mora potom bojazni pred plameni vic in trpljenjem pekla v red posiliti, potem, da potem pride smrtna ura za razodete religije. Paul Kampffmeier. * * * Aristokracija deluje po svoji naravi na tihem in je tembolj sigurna, čim manje se o nje govori. Goethe * * * Velike misli pridejo iz srca. Vauvenargues. * * * Uživanje je čednost, čednost uživanje. Multatuli. * * * 8 Hultatuli: V Samojediji. V Samojediji — ne vem, ako se de¬ žela ravno tako imenuje, in ako ne, bi morali to pomoto popraviti, — v Samojediji vlada šega, da se namaže človek od glave do nog s smrdljivim ribjem oljem. Nek mlad Samojedec ni ravnal po tej šegi. Sploh se ni mazal, ne z ri¬ bjim oljem ne z drugimi ingredenci. «0n se ne ravna po naših navadah« je dejal samojedski modroslovec..- «on je nenraven... on je nen^alen.« To je bilo jako lepo rečeno. Kakor se lahko misli, so mladega nemoral¬ nega Samojedca hudo mučili. Vlovilje več rib nego vsak drugi, a to mu ni nič pomagalo. Vzeli so mu ribe, dali so jih namazanim Samojedcem, on pa je moral biti gladen. A še pohujšalo se je. Ko je mlad Samojedec v tem povsem nenamaza- nem stanju živel, se je pričel končno umivati z Eau de Cologne... «On ravna proti našim šegam«, je dejal modroslovec«, on je pokvarjen! Torej mu moramo zapleniti i nadalje vse ribe in ga poleg tega tepsti«. Tako se je zgodilo. Ker pa niso poz¬ nali v Samojediji ne hinavščine ne o- pravljivosti, ne prenapete ortodoksije, ne laži-liberalizma, ne korumpirane politike, ne podplačane ministre in Delavci In delavke! Edini slovenski delavski list je Delavec glasilo jugoslovanske soc. dem. stranke. Izhaja tedenske v Trstu Naročnina za celo 1. 5 K 44 « pol leta 2 » 72 « četrt » 1 « 36 Naslov : Ulica Bosehetto 3 Čitajte in ralzšlr- jajte Vaš list! strankarska sodišča... zato se je teplo mladega Samojedea z oglodanemi ko¬ stmi rib, katere je sam vlovil. Moralna pridiga. Stari Koppelmann je imel fllozofične občutke in je dejal : «Moj sin, pazi bolj na tvoj govor ne¬ go na dejanja in vedno ti bode dobro šlo v prodajalni, katero ti zapustim z alkovnom, v katerem si se porodil«. «čisto vse jedno je ali je sadje, ka¬ tero prodajaš, dobro ali ne; reči, po¬ navljaj večkrat: to sadje je izvrstno«. ((Misli o pastorju Teokratu kakor ho¬ češ, moj sin, in odrčeci mu kredit, ka¬ dar pošle iz novega po sladkor. Vrži ga skozi duri, ako te ob času grozdja preveč dolgočasi, a pazi, moj sin, in ne reči nikoli : Ta pastor je tepec, ali po resnici: to grozdje je od lanskega leta«. «Daj tvoji ženi brce, moj sin, ako si prepričan, da suvaš močneje nego ona. Ali moj sin, ne reči nikoli, želel bi, da mi umre, ali pa: bolna je«. ((Iztrgaj kateremu oko, ako mora to biti, a ne reči nikoli: Ta mož škili«. ((Zaničuj one, ki se na javnem grdo vedejo in pojdi daleč krog njih moj sin. Ali reči: Jaz grem tukaj, da izvem, kako se ženi godi, ki je danes porodi¬ la«. In ako ni v tvojem okraju nobena Delavci in prijatelji! Edina slovenska socialna revija so 77 IŠTJkSl ZAPISEI“ socialna revija. Izhajajajo mesečno v Ljubljani Naročnina za celo leto 2 K 80 vin. » pol leta 1 » 40 » Posamezne številke po 24 vin. Naslov: «Naši Zapiski® Lju¬ bljana. Ražsirjajte Vašo revijo porodila, reči, da si šel v to ulico, da se prepričaš, ako je morda atera poro¬ dila«. «In ako srečaš na ulici človeka, ki pade pijan na tla, potem reči: ta mož počiva«. «Iz ako vidiš blato na ulici, potem reči, danes je bilo veliko rib na trgu,, ali: deževalo bode, kadar poneha sapa ali pa: sapa bode ponehala, kadar prične dežovati, ali kaj sličnega. Ali pa ne zini ničesar; moj sin, na noben način pa ne govori o umazanosti, ka¬ tero si opazil«. «Kajti, moj sin, tako je človek vstvar- jen : veliko umazanega prenaša lahko, a tvoje besede o umazanosti ne«. «In zato, moj sin, ako imenuješ razne stvari z neprimirnimi imeni, ali jih sploh ne imeffuješ . .. radi teh stva- rij bodeš veliko grozdja prodal, in ako je prav od preteklega leta, in posrečilo se ti bode v tvojem življenju vse, ka¬ kor sem ti to povedal ob priliki teh fliozofičnih občutkov«. (Iz nemškega prevoda R. Speyerja v Soc. Monatsh.) Cena 15 novo. Izdal tu zalaži) tzvrševalni odbor jugo¬ slovanske socialno demokrasične stranke v Trstu (odgovoren JOSIP KOPAČ). Ti po Litografia Emilio Sambo Trieste. Dalmatinski socialisti! V Trstu izheja vsakega 1. in 15. v mesecu „ SOCIALISTA “ Organ stranke medjunarodnih radnika v Dalmaciji List izhaja v hrvaškem in italjanskem jeziku. Naročnina: Za leto 2 K 40 » J / 2 « 1 » 10 Na delo za Vaše liste !