83
K. ANDREJEV:
Legenda o polžu.
ilo je jesenskega dne, mrzla sapa je pihala čez poljano. Kraj pota je lezel polž, ves žalosten in potrt, tresoč se mraza.
Po cesti  prideta   Kristus  in  sv. Peter  in  ugledata polža.
,Kaj pa ti jc,   polžek,   da  si  danes tako otožen?" vpraša Peter.
,,Zima prihaja," odgovori polž, nin ves dan že hodim okrog tcr pro-sim živali, naj me sprejmcjo k sebi na svoj doni, toda nihče me ne mara . .."
.Zakaj te nočejo sprejcti k sebi?" vpraša zopet Peter. .Pravijo, da sem nesnažnež, da jim ves stan prevlečem s slino." ,No, ali nisi nikoli zagodrnjal nad stvarstvom,  ki te je ustvarilo tako prcziranega ?"
,Ne," pravi polz, ,rad sem tak, kakršnega me je ustvaril Bog, le tega si želim, da bi me drugi tako ne zamelali iii podili iz svojih hiš."
^Tako je prav," rečela sveta moža in odideta dalje. Polž pa dobi v tislem trenutku hišico, ki jo tako ljubi, da ostane v nji vse življenje.