tŠolstvo v Drav. banovini. —š Šolstvo v Dravski banovini. Pod tem naslovom bomo objavljali razvoj šolstva v naši banovini predvsem otvarjanje vzpored^ nic, razširjenia obstoječih šol in ustanavljanje novih šol Ustreženo bo učiteljstvu posebno v slučajih kompetence na dotične šole, služilo pa bo tudi pregledu napredka in šir= jenja narodnega šolstva pri nas. Na narodni šoli v Dobu pri Domžalah je otvorjena k 3. nazredu vzporednica. Z odlokom ministrstva prosvete se otvori na dosedanji petrazrednici v Mirni, srez Novo mesto 2. razred višje narodne šole. Na sedanji štirhazredni narodni šoli v Dolnji Nemški vasi, srez Novo mesto se otvori I. razred višje narodne šole. Štirirazrednica Sv. Jurij pod Kumom, srez Krško se je pretvorila v štirirazredno osnovno šolo s 1. in 2. razredom višje narodne šole. Na štirirazredni osnovni šoli. v Preski, srez Ljubljana = okolica je otvorjen z odlo= kom min. prosv. 1. razried višje narodne šole. Štirirazredna narodna osnovna šola pri Sv. Andražu, srez Ptuj je razširjena z odl<>kom ministrstva prosvete na 1. nazred višje narodne šole. Z odločbo kraljevske banske uprave je ustanovljena enorazrednica v Cajnarjih, srez Logatec. Novi šolski okoliš obsega vasi Be= čaje Cajnarje. Hribljane, Hruškarko, Gara Gošič, Kremenca, Hrušca, Milava, Pirmane, Ponikva, Reparje, Štrukljeva vas in Slugovo, upravne občine St. Vid nad Cerknico. V smislu čl 164 zakona o narodnih šolah je ukinjena privatna 'rimsko - katoliška šola v Fikšincih, srez Murska Sobota in ustanov^ ljena enorazredna nemška manjšinska šola. —š Otvarjanje razredov višje narodne šole v Dravski banovini. Kakor je razvidno iz objav pod naslovom »Šolstvo v Dravski banovini« je prdčelo ministrstvo prosvete iz= vajati člcn 158. zakona o narodnih šolah z otvarjanjem razredov višje narodne šole. Posledica izvajanj citiranega člena bi morala biti, da izvršimo na naših šolah preimenovanje prestopnih razredov v tem pravcu, da sma* tramo šole, ki imajo štiri prestopne razrede, to je naše sedanje štirirazrednice v smislu člena 7 za osnovne šole, a vse prestopne razrede, t. j. 5., 6., 7. in 8. razred za 1., 2., 3. in 4. razred višje narodne šole Formelno bi torej bilo treba to preimenovanje takoj izvršiti, da se izognemo dvoimenskim narodnim šolam, to je našim sedanjim 5, 6, 7 in 8 razrednicam. Do tukaj bi bila zadeva izvršljiva, če bi ne imeli v Dravski banovini vpeljanega 81et= nega obveznega šolanja. V naše podeželske šole, zlasti v bivši ljubljanski oblasti poha= jajo otroci 6 let obvezno v vsakdanjo šolo in po uspešni završitvi 6. šolskega leta uživajo v 7. in 8. šolskem letu skrajšani pouk po čl. 11. in 12. Otroci, ki obiskujejo 6 let naše eno razrednice, dvorazriednice, tri- in štirirazrednice, dosegajo po učnih uspehih z ozirom na učne programe ,v katerih se poučuje na ome= njenih vrstah šol, najmanj učni uspeh, ki ga predvideva drugi razred višje narodne šole. Po določilih čl. 65 pa bo izdati za učence omenjenih šol izpričevalo o dovršeni osnovni šoli, ker smatra ministrstvo prosvete z iz« vajanjem čl. 158 vse navedene kategorije šol za osnovne šole in naše sedanje šole od petrazrednice dalje za višje narodne šole. S tem pa bodo oškodovani učenci, katerim se bodo izdajala izpričevala o dovršeni osnovni šoli, čeprav so faktično po učnih črtežih naših podeželskih šol od eno= do štinirazrednice z uspehom završili z zakonom predvideni učni program 2. razreda višje narodne šole. Izpričevalo o dovršeni narodni šoli pa bo prejel tudi učenec v sosednih banovinah, kjer obiskuje vsakdanjo šolo le prva štiri šolska leta. Navedenim nesoglasjem se bo mogoče izogniti le na ta način, ako smatramo našo narodno šolo t. j. od enorazrednice dalje za popolno narodno šolo z osnovno in višjo na= rodno šolo po čl. 7, kajti čl. 8 določa, d-a traja osnovna šola štiri leta, višja narodna šola istotako štini leta. Temu č^nu ustrezajo vse naše šole v Dravski banovini, ker imamo osemletno obvezno šolanje. Pouk na naših šolah je usmerjen po uč= nem programu čl. 44 odst. 2 tako, da je pri* lagoden življenjskim potrebam kraja, v katerem se nabaja šola. Predvsem se po deželi razvija smisel za kmctijstvo, v trgih in mestih pa za obrt, industrijo in trgovino. Iz navedenega sledi dejstvo, da je vse šole v Dravski banovini smatrati za popolne narodne šole z osnovno in višjo narodno šolo. Z ustanavljanjem razredov višje narodne šole po ministrstvu prosvete pa bi bilo sklepati, da so vse naše šole od sedanje enorazrednice do štirirazrednice le osnovne šole brez višje narodne šole. Da se izognemo tem nejasnostim bi bilo potrebno, da preimenujemo vse narodne šole v Dravski banovini v smislu zakona o narodnih šolah z ozirom na pričeto izvajanje čl. 158 po ministrstvu presvete tako. da tvori n. pr. na sedanji štkirazrednici 1. razred (prvo šolsko leto) drugi razred (drugo šolsko leto) 3. razred (tretje in četrto šolsko Ieto) osnovno šolo, četrti razred (peto do osmo šolsko leto) pa višjo narodno šolo. Analogno se tudi na manjrazrednicah od četrtega šol. leta dalje osnujejo za vsako šolsko leto od= delki višje narodne šole. (V lažje razumevanje se je rabil izraz razred za oddelek v smislu čl. 61 zakona Zadevo naj bi razpravljal šolsko upravni odsek. Organizacija naj opozori merodajno šolskq oblast na neenako tolmačenje zakona o narodnih šolah z ozirom na navedene člene. Predlagalo naj bi se gori navedeno preimenovanje naših šol, kot posledica izvajanj čl. 158. zakona o narodnih šolah po ministrstvu prosvete.