70 kW. Peč je možno kuriti z žago vino, ob lan- ci in sekanci in drugimi lesnimi odpadki gra- nulacije do 30 mm. Tudi letos smo gozdarji odhajali s sejma verjetno ne preveč zadovoljni. Predstavljena je bila tačas najaktualnejša tema v gozdar- stvu o umiranju gozdov,* vendar smo še ved- no premalo storili za predstavitev naše stro- ke širši javnosti. Veliko uspešneje kot mi, so svoje stvari predstavili razni kramarji. V bo- doče mora organizator pritegniti k sodelova- nju čimveč proizvajalcev gozdarske opreme (drobne in strojne). Ti bi morali biti skoncen- triram na enotnem prostoru z osrednjo infor- macijsko službo za gozdarstvo. Gozdarji pa bi morali sejem izkoristiti za informiranje, predvsem zasebnikov, o možnostih in zahte- vah za delo v gozdu, o varnosti pri delu, teh- niki dela. Tako bi lahko ta sejem gozdarji iz- koristili za enoten nastop in pristavitev pred slovensko javnostjo. Mirko Medved, dipl. inž. gozd. * S strani Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo. OXF.: 971 Mednarodni posvet o ohranjanju naravnih teritorijev in njihovega genetskega fonda Informacija Letos poteka petnajsto leto delovanja mednarodnega, interdisciplinarnega pro- grama Človek in biosfera (Man and Biosphe- re, MAB), katerega je novembra 197 l. osno- val Unesco. Obsega 14 področij, ki raziskuje- jo posledice nenačrtnega izkoriščanja zemlje in neustrezno ravnanje človeka z bogastvi biosfere. V zadnjem času, v obdobju naraščajočih in zastrašujočih vplivov človeka na življenjsko okolje ima Unescov načrt št. 8 (»Ohranjanje naravnih teritorijev in nfihovega genetskega fonda«) vedno večji pomen. Raziskave v ok- viru osmega načrta potekajo v biogenskih re- zerva tih. Njihov namen je proučevanje meha- nizmov poteka in vodenje procesov v eko- sistemih, kakor tudi proučevanje optimalnih metod ohranjanja genetskega fonda rastlin- skega in živalskega sveta. Prerez celotne problematike ohranjanja biološkega ravnotežja je omogočil medna- rodni posvet, ki je potekal od 23. 09. do 28. 09. 1985 v Blagoevgradu v Bolgariji. Organizirala sta ga Bolgarski nacionalni komite MAB pro- grama in Raziskovalno-koordinacijski center za ekologijo in varstvo okolja pri Bolgarski akademiji znanosti. Udeležilo se ga je 209 strokovnjakov, predvsem iz vzhodnih socia- lističnih dežel, Kanade in Jugoslavije. Delo je potekalo v štirih sekcijah: a) Ohranjanje naravnih teritorijev: Problematika ohranjanja naravnih teritori- jev (nacionalni parki, biosferski rezervati, biogenski rezervati) je bila obravnavana teo- retično-metodološko (proučeni so bili princi- pi ustanovitve in delovanja mreže naravnih zavarovanih teritorijev). Prikazani so bili tudi rezultati konkretnih meteoroloških, fliristič­ nih, fitocenoloških, zooloških, ekoloških razis- . kav, ki so potekali v biosferskih rezervatih. Predstavljene so bile izkušnje razdelitve bio- 205 genskega rezervata na središčni (strogo za- varovani pas) in nevtralni pas, ki obkroža pr- vega. V zadnjem nemoteno potekajo tradicio- nalno izkoriščanje zemlje, skrbno nadzorova- ne športne aktivnosti (ki ne škodujejo okolju niti ga ne onesnažujejo), vzgoja nekaterih rastlin v nadzorovanih okoliščinah. Opazova- nje okolja vključuje stalno spremljanje pada- vinskega režima, temperaturnih sprememb in stopnje onesnaženosti zraka. Novost je predlog o vključevanju vodnih ekosistemov v mrežo zavarovanih naravnih območij. b) Genetski fond - naravovarstveni as- pekti: V tej sekciji so obravnavali vprašanja ses- tavljanja nacionalnih in regionalnih »Sezna- mov« in »Rdečih knjig« redkih in ogroženih živalskih vrst. vprašanja programa in meto- dologije spremljanja stanja vrst, vključenih v »Rdeče knjige« in demekološki pristop pri proučevanju ogroženih in redkih vrst. c) Ekološki monitoring: V oviru sekcije ekološkega monitoringa je bila predstavljena teoretična in metodološka problematika: - spremljanja antropogenih sprememb, · - talnega monitoringa, - ekološko-biološke spremljave vsebno- sti herbicidov v tleh, - ocenjevanja kvalitete deževnice v okvi- ru regionalnega monitoringa, - izkoriščani strukturnih analiz združb makrozoobentosa kot osnove monitoringa. Obravnavani so bili tudi rezultati konkret- nih raziskav vsebovanja radionukleidov in težkih kovin v organskih snoveh populacije insektov v zavarovanih območjih. d) Ekološko-osveščevalna vzgoja in kultu- ra. V zaključku posvetovanja je bil poudarjen poseben pomen raziskav v biosfersk:ih re- zervatih, ki se izvajajo po enotni mednarodni metodologiji, kar omogoča primerjavo rezul- tatov. Te raziskave so pomembne za razvoj teorij o globalnem ekološkem monitoringu. Udeleženci so ugotovili, da je nujno razširiti in poglobiti raziskave preteklega in sedanjega stanja genetskega fonda varovanih območij. Te raziskave bi v bodočnosti omogočile pro- gnoziranje sprememb in vplivanje na genet- ske spremembe v naravnem okolju. Poudari- li so velik pomen pripravljanja kriterijev sta- nja redkih in ogroženih vrst rastlin in živali. Oceniti bo treba njihov delež v skupnem ge- nofondu zaščitenih in nezaščitenih teritorijev. K temu naj bi pripomogla priprava nacional- 206 nih »Rdečih knjig« redkih in ogroženih vrst rastlin in živali in mednarodna izmenjava in- formacij o stanju teh vrst v posameznih deže- lah. Zato so predlagali, naj bi za Balkanski po- lotok izdelali »Rdečo knjigo« redkih in ogro- ženih vrst rastlin in živali ter »Zeleno knjigo« izginjajočih, ogroženih in redkih ekosistemov (biogeocenoz). Udeleženci so se obrnili na mednarodne organizacije s prošnjo, naj pospešijo nasta- nek mrež biosfernih rezervatov in drugih za- varovanih teritorijev. Ohranjevanje pomemb- nejših ekosistemov in njihovega genetskega fonda v Evropi bo pripomoglo k nastajanju na biogeografski osnovi temelječe mreže na- ravnih rezervatov. Povečanje in povezava naravnih območij bosta pripeljala do global- ne zaščite genetske osnove in preprečila prehitre in usodne genetske spremembe v naravnem okolju. Avtor: P. L. Gorčakovskij Ekologija, Moskva, 1985, 1, str. 90-92 Prevedla in prireclila: Maja Šku1j, dipl. inž. gozd. IGLG, Večna pot 2, Ljubljana