223
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Dunaja 10. julija. —a— Presvetli cesarje blagovolil na prošnjo patriarha Raja či ca na novem prostora mestnem pred vrat mi Sotenskimi odkazati tudi prostor za cerkev pravoslavno z bogočastjem v staroslovenskem jeziku posebno zavoljo Serbov, ki jih živi na Dunaji veliko, zlasti kupcov.
Iz Gradca. * Svilorejna družba štajarska je unidan razglasila, da po gospodu T. Rochel-u et Comp. v Gradca nakupuje na Staj a rek© m pridelane in umorjene kokone (svilne mešičke) po sledeči ceni: funt plačuje po 1 fl., ako so kokoni tako težki, da jih ne gre več ko k ve če m 300 na en funt, — po 55 kr., če jih gre čez 300 do 350, — po 50 kr., če jih gre čez 350 do 400, — po 45 kr., če jih gre čez 400 do 450, — in po 40 kr., če jih gre več kot 450 na en funt. Če kokoni ali galete niso umorjene, se odbije desetina od imenovane cene.
Iz Vidma na Laškem se piše od 4. t. m. Grojzdna plesnina se pri nas čedalje bolj razširja; z limasto vodo spirani grojzdi pa se precej zdravi kažejo. Kokonov je do-sihmal še malo prišlo na sejm; cena jim je visoka.
Iz Gorice. * V našem izrejališču mutastih je fante, ki sta ga pred 3 leti žandarja v istriških gojzdih našla. Ko sta ga pervikrat zagledala, je nag po vsih štirih okoli lazil, tako, da nista vedila, kaj je to; berž pa, ko ju tudi on zagleda, beži kot plaha zver v bližnje germovje. Ona gresta hitro za njim, ga izvlečeta iz germovja, in ko vidita, da je človek, ga peljeta v bolnišnico. Imel je takrat dolge kremplje in se živil od trave, ki jo je z rokama ali naravnost z ustmi ruval. Pozneje so ga dali v izrejališče mutastih. Sedaj že zna po koncu hoditi in se čedno der-žati; s svojimi tovarši vred rad je karonijedtf, pa po travi ga še zmiraj mika. Čeravno je že 10 ali 11 let star, vendar še nič ne govori, sliši pa precej dobro in razume, kar mu gospod vodja po slovensko reko ali storiti ukažejo. Verjetno je tedaj, da je sin slovenskih starišev. Kako dolgo se je po gojzdih klatil, je težko prav za gotovo povedati, vodja mislijo, da eno leto, in da ni po kaki hudobii zapušen bil, ampak da se je sam zgubil. Dosihmal ni bilo še mogoče njegovih starišev izvediti. Sicer je pa fant tako suh, da ga ni druzega kot kost in koža; navadni živež mu nič kaj ne tekne, in iz vsega se vidi, da ne bo starosti dosegel.
Iz Braslovč 1. julija. St.— Nesreča, ki je danes štiri tedne več sosesk blizo nas zadela, so „Novice" že nekoliko naznanile. Bil bi jo bil rad ročno sam naznanil, — vendar je preteklo nekaj časa, prej ko sem bil v stanu, resnico v celi obsegi oznaniti. Govorilo se je namreč tako in tako, toraj sem raji celo molčal, ko kaj ne zavsem gotovega povedati. In zdaj naj častiti bravci zvedo, da je toča na svoji poti po naših bližnjih soseskah tako škodo naredila, kakor še jaz enake nikdar vidil nisem, pa tudi cel6 stari možje pravijo, da enake vidili niso. Sreča v nesreči je, da ni silno na široko segla; na širokem polji slabo uro, po hribih in gričih pa precej ožje. Tudi ni bila v celi ši-rokosti enako huda; po sredi, slabe pol ure na široko, je vse do čistega pokončala — tu ne vidi oko na celi poti, kodar je tolkla, ne enega klasu sternenega, čisto po sredi še kositi ni kaj bilo; ni se razločilo, kje je pšenica, in kje rež stala, sternišče je pustila, kakor bi otroci bili žito poželi, stebla pa ne enega; četert ure (na vsaki strani pol) so žito pokosili, in ob konceh te strašne rajde, spet četert ure (na vsaki strani pol), bojo še želi, toda komaj seme dobili. Ta strašna sredina zadeva od krajnske meje — v Smeklavški soseski, Loben v Reški fari, ene hiše verh Grajske vasi Šen-Pavlske fare, Selo, vštric Grajske vasi, Občino ob veliki cesti, Ternovo in nekoliko Šeut-Rupret v Gomilski fari, polje med Orlo vasjo in Topovljami, ki lastnikom teh dveh soseskv sliši, v Braalovski fari, unkraj Sa-vine, Breg, Polzelo,  Šarek,  Zaiože pri Novem  kloštru v
224
Polzelski fari — potem je storila svojo grozovitno pot po ravni cesti po južni strani Sent-Andrejske fare, prišla na Šent-Il, zadela nekaj Šent-Janžke fare, in pravijo, da bi bila še v Vitansko faro segla. Na tej poti (slabe pol ure na široko) ni sternenega stebla. Postranske soseske te steze, Grajska vas, Rezana v Gomilski soseski, Sent-Rupret in Orla vas na spodnji strani, Topovlje na gornji gorni strani, bodo deloma še nekoliko, toda silno slabo žetev sternenega imele — blizo sredine so tudi te soseske jo pokositi morale; precej škode pa še imajo soseske ob krajih te poti: Go-milska, Kapla vas v Šen-Paviski, Zakel v Gomilski fari, Polče in Parižle v Braslovški fari, vendar le lastniki, ki so bližej sredine, bojo kje seme zgubili, dalejni teh sosesk so že brez škode odleteli« Cisto po sredi je tudi travnike, deteljo in sploh vse pokončala, še celo krompir se obotavlja in ne more na kviško. — Sirote so hitro zasejali prosa, nasadili fižola, — med turšico, ki je tam pa tam steblice še ostalo« — Zaupanje stavijo zdaj v ajdo, Bog nas varuj slane, da bi tudi to upanje ne bilo zastonj! Drugače se pa vidi sploh volja sosesk okolj, ako one odletijo, poškodovanim siromakom pomagati, da bodo zamogli ozimino sejati.
Iz Horjula. V sredo zvečer 11. t. m. proti devetem se je od severja bliskati jelo in černi oblaki so se prav naglo proti burji valili. Stali smo ravno proti jugu oben-njeni, kjer je bilo pa vse jasno; na enkrat se posveti, kot da bi mesec posvetil, in vidili smo lepo belo kroglo, ki je počasi od burje proti jugu letala. Bila je viditi tako debela, kot precej debelo jabelko; od začetka čisto bela in popolnoma okrogla, na sredi pota je zadnji konec se potegnil in vedno daljši in tanjši prihajal, sprednji pa se razpoči že bolj rumeno in poslednjič rodeče v iskre, ki pa kraalo zginejo. Zdelo se nam je, kot spušena raketa *"). Vse to je terpelo kakih 10 do 15 sekund. Svitloba je bila tolika, da so stvari senco delale. — Mora biti že zlo dve leti, kose je ravno tako visoko pa sama krogla, tudi tako svitla vidila.                                                                         Janez.
Iz Ljubljane. V četertek zvečer je sestra gosp. mi-sionarja Pirca zapustila krajnsko deželo in se s svojim možem in 4 otroci po železnici čez Dunaj podala v Ameriko; ž njimi je šel tudi mladi kmet Pogačnik, prihodnji ženin starejše hčere. Noč — tako se imenuje mož gosp. Pircove sestre — je imel v Podbrezji nad Krajnom #ruut, ki ga je, ker žena ni imela več ostanka v svoji domovini, na vrat na nos prodal in komej toliko za-nj skupil, kolikor jim bo za pot v Novi Jork potreba. Ker imajo gosp. Pire veliko zemljišča v Ameriki in precej dobre dohodke, bojo že živeli, — al gosp. Pire so že stari in če jim jih Bog vzame, kaj pa potlej? Kaj bo prosti krajnski kmetic začel samotež v Ameriki? a čim bo svoje pravice branil? Sicer pa mora v ženinu precej velik plamen ljubezni goreti, da gre za ljubico celo v Ameriko! Bog daj, da bi se preselniki prezgodaj ne kesali! — Gosp. Schmidt v Šiški jim je dal 3 od gosp. Pirca za 3 nove cerkve naročene in po gosp. Langas-u malane altarske podobe seboj, za ktere so darovali milostljivi škof ljubljanski 50 fl.; 40 še na dolgu ostalih gold. čaka še druzih dobrotnikov.
*) Tudi v Ljubljani smo vidili to prikazen (svetinjo), o kteri so ravno poslednji listi „Novicw več povedali.                        Vred.