Več požrtvovalnosti je treba za Narodni Dom GLAVNI tajnik korporacije ZA narodni dom opominja društva in posameznike, da se j bolj marljivo lotijo agitacije in dela za i narodni dom. . \ —Dva dobra meseca sta minula, odlkar se je vršila konvencija 42 clevelandskih slovenskih društev glede Narodnega Doma. V tem času je članstvo raznih društev prispevalo nekaj nad tisoč dolarjev za Narodni Dom. Povdarjati pa moramo, da je treba še vse večje požrt-j vovalnosti za Narodni Dom. j Glavni tajnik nam je poslal glede tega sledeče obvestilo. / Tem potom se opozarja vse za-' stopnike za prodajo delnic zn j S. N. D. da oddajo pred prvim junijem ves denar, kar «0 ga v mesecu maju nabrali za proaa-/ ne delnice. Dosedaj je 24 za-f stopnikov pooblaščenih za pro dajo delnic. Je še nekaj dru , štev, ki ne dajo nobenega gla-\ su od sebe kij uib temu, da je bilo že pafkrat omenjeno v li-j stu, da so društva prošena, da [ si volijo zastopnika, da bo pro-I dajal. delnice 4 pri članih. Zato se prosi vse tajnike, kateri so prizadeti, da naznanijo na glavni tlrad, kaj je temu vzrok? Ali 'k društvo sploh ne bo volilo za-tttfopnika? Koncem meseca ma^ Wt pride imenik zastopnikov in ilbjednem bodejo tudi društva Ariobčena, ki še niso volila za-Ktopnika- (Malo več zanimanja Ko treiba, pa bo šlo vse v redu. [Pozdrav F. Hudovernik, tajnik P —Vse naše naročnike, kakor v tudi druge rojake opozarjamo I na našo številko v pondeljek, 29. maja. V tej številki bo pri-obČena velika mapa vseh jugoslovanskih pokrajin, kakor jo 1 je izdelal dr. Niko Zupanič ter jo predložil zavezniškim vladam, da slednje sprevidijo, kje prebivajo Slovenci, Hrvati in JSrbi. Mapa je natančno delo l^rokovnjaka in kaj enacega .'*Wno dosedaj še imeli. Pripo-IJVr^iti je rojakom, da si to ma-yip spravijo za poznejšo upora- V —.Pevsko dr. Zvon priredi 4. »unija piknik v Randallu. To ■ društvo, bivajoče v Newburgu. i, navadno prireja jako dobre ve- IfDr. sv. Antona Padovan-Kkega priredi 25. junija na Phi-I llipovih prostorih v Randallu I izlet, kamor se posebno vabijo K newbursiki Slovenci, p' i—Sledeče slovenske družine so dobile ta teden ' naraščaj; < Stariši Fr. Kuhar na 64 cesti / deklico, stariši Bsdoh na W. 9. j cest; deklico, stariši Hren 173. cesti dečka, stariši Kadunc na 61. cesti dečka, Stariši Kap-/ lan na 47. cesti dečka, starimi J žuižek na 156. cesti deck?, sta-riši Oblak na 61. cesti dečtca. stariši šiška na 161. •cesti dek-j lico, stariši Vesel na 64: cesti I dečka, stariši Jereb na Saranac I Rd. deiklico, stariši Turk na 02. ' cesti deklico, stariši Kotič na j Bridge ave. deklico, starimi Lin-] do von Buelow baje novi nem šlki poslanik pri ameriški vladi Govori se tudi, da prinese von Buelow s seboj posebne nemške pogoje, pod katerimi bij Nemci sedaj sklenili mir s svo-, jimi nasprotniki. 2000 topov proti Italijanom, j Rim, 25. maja. Laški vojni 1 urad trdi, da imajo Avstrijci sto topov na vsaki mil ji vojne j fronte. To znači, da so Avstrijci na vsaJk način odločni, da na' daljujejo z ofenzivo proti Ita j 'lijanom. Strašr>o bombardiranje o t strani Avstrijce«' jo pr'-sililo laškega vrhovnega poveljnika, da je umaknil svojo fronto, ker ni ihotel brez potrebe žrtvovati moštva. Bulgari na soški fronti. Laško uradlno poročilo, pri-občeno 24. maja, naznanja, da je laška armada vjela mnogo stotin Bulgarov na soški fronti. kar ddkazuje, da je prišlo več polkov bulgarske armade na pomoč Avstrijcem. Bulgari so se izjavili, da so že pred enim mesecem se mudili na soški fronti, in da Avstrijci v Albaniji nimajo sedaj skoro no benega vojaštva Avstrijci rabijo steklo v krogljah. • Petrograd, 25. maja. Uradno sporočilo ruskega generalnega štaba od včeraj se glasi: Južno od Krevo smo eksplodirali mino in zasedli vzdolbino. Pri Kusadka Volja smo odbili na-ipad nemškega polka in pregna li Nemce preko reke Voselubu ter jim uničili vse strelne jarke, katere so v zadnjem času zgra dili. Ob reiki Stripi so Avstrij ci bombardirali naše postojanke s krogljami, v katerih je bilo mnogo steklenih zdrobcev. - Zavezniki na Balkanu. Pariz, 24. maja. Zavezniki so se polastili železniške postaje v Florini, južno od Bitolja, kot se poroča iz Soluna. Nemci so bombardirali zevezniške postojanke južno od Doirana. Novo nemško vojno posojilo. Kodanj, 24. maja. Kot pišejo nemški uradni listi, bo nemška vlada tekom meseca juni ja zahtevala od nemškega dr žavnega zbora novo vojno posojilo v znesku 10.000.000.000 kron. To dokazuje, da niti Nemčija ne računa, da bi se vojna v kratkem končala. Delovanje submarinov. London, 25. maja. Grška trgovska ladija "Adamatios Ko rais", 2947 ton, je bila tor-pedirana in potopljena od neke ga avstrijskega submarina. Laška jadrnica "Fabricotti" je bila potopljena v Sredozemskem morju. Angleška ladija "Rhenas", 289 ton je zadela na mino. Sedem mornajev jo bilo 1 ubitih. Norveški parnik "Tjor-: ma" je bil torpediran od neke-'ga avstrijskega cubmarina pri Malorca otoku. Protest proti angleški vladi. Washington, 25. maja. Anic-: riška nota, katero je spisal predsednik Wilson, je sedaj 1 tova in bo odposlana angleški vladi. V tej noti se ameriška vlada pritožuje proti angleški vladi, ker slednja pleni nevtral no pošto. V noti se jako živahno protestira proti nadaljne-mu plenjenju nevtralne ,pošte Želje po miru v Avstriji. Dunaj, 25. maja. Avstrijsko časopisje na široko razpravlja vse novice o bližajočem se mi ru, in iz pisave avstrijskega ča sopisja se posnema, da nobena druga dežela ne bi taiko rada začela z mirovnimi dogovori kot Avstrija. Avstrijsko časo pisje je mnenja, da bi predsednik Wilson imel največjo zaslugo v zgodovini sveta, če bi posvetil sedaj vse svoje delo, da se naredi mir v Evropi. O-čividno je Avstrija jako pri slabem, da tako željno pričakuje miru. • Bryan je kandidat Chicago, 25. maja. Tempe-renoniki se resno posvetujejo, da bi pridobili William Jenn ings Bryana za predsedniškega kandidata. Wm. Bryan je pre tekli teden govoril v Saratoga Springs pred' metodistovsko konferenco, in se je izjavil,-da je prišel do zaključka, da mu ni mnogo več pripadati nobeni politični stranki, če dotična stranka ne postavi v svoj pro gram popolne narodne prohi bicije. Temperenčniki so mnenja, da če demokratična stran ka na ipredlsedniški konvenciji meseca junija v St. Louis ne sprejme splošne profyibicije v program, da se bo dal Bryan pregovoriti, da kandidira na strani temperenčnikov za predsednika. Konvencija temperenčnikov se vrši 19. julija v St. Paul, Minn. Pred konvencijo se vrši ogromna parada, pri kateri bodejo nastopili oni ljudje, ki so se zavezali, da pridobijo, pet milijonov državljanov, d'a volijo samo za takega kandidata za predsednika, ki je absolutno proti pijači. Drugi kan Nov spor sCarravrzo i Washington, 24, maja. Začasni predsednik Meksike, Car-ranza, je odposlal ameriški vladi noto, v kateri grozi Zjed. državam, naj pokličejo svoje vojake ali naj se borijo z Mek-sikanci, ker meksikansko ljudstvo ne more dalje trpeti navzočnosti ameriških vojakov na meksikanskih tleh. Toda ameriška vlada se ne ozira na to »noto in bo še nadalje drža la vojaštvo v Meksiki. Da, ge neral Funston je celo zahteval, da hoče še več vojaštva za Me-ksiko, toda Zjed. države n* morejo poslati več vojaštva v Meksiko, kot ga je tam. Zato zahteva general Funston, da se pokliče milicija treh nadalj nifb držav v vojno službo na meji. didatje za predsednika prohi bicijonistični stranki so: Wm. Sulzer, ex guverner države New York, Eugene Foss, ex-guverner države Massachusetts Richard Hobson, kongresman, general Nelson Miles iz Wash ingtona. - Submarinj v Ameriki (Poroča se, da je na potu v A-meriko velikanski nemški sub- marin s potniki in blagom. New York, 25. maja. Tu se je danes splošno razširila govorica, da je na potu v Ameriko ogromen nemški submarin najnovejšega tipa, ki bo izkr cal v /N'tw Yorku 50 ton tovor nega blaga, največ kemikalij, nemške pošte in 10 potnikov iz Nemčije. Istotatoko se je izja vil tudi neki zastopnik neke nemške ' parobrod.ne črte. Ta submarin dospe prvi v A-meriiko, nakar bo Nemčija u-peljala redno prometno službo s submarin i med' Nemčijo in Ameriko. Nemčija hoče na vsak način imeti eksportno tr govino, in ker zavezniki ne pustijo njenih ladij na morje, s« je Nemčija zatekla k submari-nom. Nemčija bo izvažala v Ameriko samo tako blago, k! zavzame malo prostora, toda je mnogo vredno. Glasom poročil so ti nemški submarini 450 čevljev dolgi in nosijo lahko 500 ton tovora. Newyorski župan trdi o zaroti katoliške duhovščine j ' * newyorski župan je obtožil katoliške duhovne javne zarote IN revolte proti mestni vladi. duhovni so podkupovali price za krive ipirisege, trdi župan. New York, 25. maja. Zupan Mitchell, eden najbolj priljubljenih županov, kar jih je imelo mesto New York, je prišel včeraj pred državni odbor za preiskavo raznih obdolžitev proti mestni vladi, in se tu jav no izrazil, da obstoji med ka toliškimi duhovni zarot% da strmoglavijo njegovo vlado, da preprečijo pravilno izvrševanje njegove službe in da celo pravici zapirajo pot. iN'ewyorški župan je javno obdolžil Rev. William Farrella in monsigno-rja John J. Dunna, kanclerja newyorske nadškofije, da sta plačala gotovo sroto denar i bivalstva bili sigurni. 1P0 šimteršičevih mahinacijah dobilo je v 120.000 koroških Slovencev samo enega poslanca, dočim je Su- 1 šteršič preskrbel, da je dobilo 18.000 Kočevarjev istotako enega poslanca- r Ta izdajalec domovine pripeljal je v ljubljanski občinski { svet sedem (Nemcev, dočim prej ni bilo nobenega v naši beli ,{ Ljubljani, seveda samo zato, da bi mu pomagali Nemci Meti ( občinsko upravo iz rok narodno-napredne stranke. Isti Sušter- > šič je denimciral župana Ivan Hribarja pri poveljniku tretjega t kora, Potjoreku, da je slab Avstrijanec in -da ne bi bil zanes- j ljiv v času vojne vsled česar Franc Jožef I. ni potrdil Hribarja t za župana, čeprav je bil ponovno voljen, ampak je suspendiral t občinsko upravo ter namestil na ljubljanskem rotpvžu c. Ikr. ko- 1 misarja. Seveda je vse to izpeljano po receptu J. Sušteršiča, vo- ] ditelja duhovniške ali SI. Ljudske Stranke. Obsegalo bi veliko r knjigo, ko bi hotel navesti vsa izdajstva šušteršičeva, ki jih,je zakrivil na domovini naši, on in njegov pobratim Evgen Lampe, s ki ga je sam Bog zaznamoval. Prosim vais, možje, in za zmago i takih ljudij se je izpostavljalo sv. Rešnje Telo in se je narod ; strašil raz leče in v spovednicah t Ali ni to slepota, ali ni to per. £ verznost, ali ne znači to degeneracijo krščanske vere, pa bi bila \ ona katoliška ali protestantska, če se zlorablja cerkev v profa- i ne, v blatne politične namene \ Sam Krist je dal razumeti, ka* r fcor se čita v evangelijih, da ni njegovo cesarstvo od tega sve- a ta in je izgnal iz tempelna trgovce in špekulante, Katoliška ve- č ra ima sama v sebi dbvolj moči in se ni treba opirati niti fia ^ zlate trone niti na bajonete, samo če je v rokah poštenih du- s hovnikov. Zelo značilen je v tem pogledu stari belokranjski pre- c govor, dla pridejo slabi časi, "ko bodo popi trgovci in sodci go-lobradci!" Slovenska Ljudska (Stranka ima tfkoro deset let vse j politično vodstvo v rokah, in kaj je naredila, kaj je storila? Le-1 1 to za letom je zapravljala, kar je bilo prej pridobljenega v na- i rodnostnem oziru, tako da so Nemci pričeli ponemčevati vže r trge in vasi na Kranjskem, kakor n. pr. Jesenice. Zapravili so s vseučiliščni fond, ki je znašal blizu enega milijona, ter ga razdelili kot pomoč faliranim klerikalnim -posojilnicam. Okoli 10.- -000.000 kron slovenskega kmečkega denarja je klerikalna stran- ' ka potrošila v Dalmaciji, da bi po zapovedi iz Dunaja pridobila prebivalstvo za črno-ižolte namene, in to bo enkrat vse trpela grba slovenskih kmetov. In šušteršič je tudi vže počenši od leta U912 neprestano blatil v "Slovencu" Srbe in sejal tnržnjo proti našim bratom, seveda ker so se na Dunaju bali, da pridejo S Srbi tudi k nam in nas osvobodijo od Nemcev, kakor so osvobo- j dili svoje brate izpod turškega jarma. Tega se je Dunaj bal in ž se je ta'koj obrnil na svojega hlapca šušteršiča, da«eje prepir in v sovraštvo med brati za nagrado lepe plače in lepili naslovov. Šu- !i šteršič je tudi špekuliral z denarjem, ki so ga naši kmetje nalo- li žili v kmečke posojilnice in je postal tako sam večkraten mili- d jonar, mesto, da je šel dobiček v prid našega ljudstva. Johann š Schusterschitz ni neumen, ampak neumen je narod in tisti kali- ,p ni, ki ga poslušajo in mu gredo na litnanice. (Pazite mi, dragi n poslušalci, kaj ima ves ta posel Ivan Sušteršiča in njegove poli- ji tike skupnega s katoliško vero? Ali sevam ne zdi kakor bogo- ti skrunjenje, če se izpostavi najsvetejše za srečo denarnih špeku- ji iacij Šušteršičevih, in zato, da pridejo Nemci v občinski odbor č ljubljanski, da nam poncmčtijejo mesta in trge, da more zazna- l movani Evgen Lampe nastaviti v 'deželnem muzeju muzikanta s H. Mantuani-ja mesto n. pt\ mene, ki sem se zate priprav"- v ljal deset let, in sem bil menda edini Slovenec sposoben za mu- ,p zejske stroke? Ali se vam ne zdi, ameriški Slovenci, to poče- t njenje, kakor da bi nekdo metal biserje svinjam? Gotovo se s t tako politiko katoliški veri ne dela nika'ka usluga, ampak se ji o samo škoduje, a njeni svečeniki, njeni poklicani nositelji kom- a promitirajo sebe in vero. d Da, to so spoznali tudi duhovniki na Kranjskem, ali ne mo- n rejo se niti ganiti sedaj v času vojne. Oni so prišli do prepriča- j< nja, da jih je šušteršič prekanil, in da ima v žepu i škofa i du-' d hovništvo, ali kaj si hočejo siromaki, ko pa je šušteršič. zaupnfK v dvora in vlade in vojnega ministerstva. Če še ne veste, večjidel b duhovnikov v stari domovini obsoja svojega voditelja Sušterši- k £a v prepričanju, da je slovenska politika na krivem potu, da je v vera zgubila upljiv pri narodu, in da je mogoče delovati le v -sporazumu s posvetno inteligenco. Sedaj je namreč slovenska d politika doma v razvitem neugodnem stanju, šušteršič kot vod- b jaS. L. S. vodi narod v prepast, a narodna stranka se niti ganiti C ne more, ker je še od poprej denunciruua, a-mi, posebno naduti eficirji Franc Jožefa in podivjani nemško-nacijonalni uredniki na Korošikem in štajerskem. Menda so \>&-J" li na glavo udarjeni od zaslepljenosti, ko so zgrabili že v začetku vojne okoli dvajset duhovnikov in nekatere držali celo zaprte ' celo leto in pol. Iz med ostalih sta v ječi- zdihovala župnik Fr. Ks. Meško in Jurij Trunk, prvi je poznan kot imeniten sloven-■ ski pisatelj in zlata duša, drugi pa se je mudil tudi v Ameriki in je napisal knjigo "Amerika in Amerikanci". Kaj so zakrivili ti blagi nedolžni možje Krivi so, ker živijo. Krivi so, ker so Slovenci! Zakličimo, drtft-i bratje, tem mučenikom duhovskega stanu:,čast in slava jim! (Klici: Slava jim! Živeli!") Ne mislite, dragi rojaki, da niso imeli možje Jugoslovanskega Odbora v Ivondonu nobenega stika s staro domovino, da niso vedeli, 'kaj se doma godi in da niso izmenjavali s tamojšnji-mi tpolitiki misli v korist naše skupne bodočnosti. O da, mi smo ' iiVieli vezo, četudi je to bilo nevarno in večkrat zvezano s smrt-" no nevarnostjo za naše prijatelje na starem domu. Ali za rešil- ■ no delo demovine je treba tudi življenje postaviti na kocko. S t kom in kje smo se dogovarjali, o tem vam ničesar ne povem, > 3koda da sam vem. Ali kar je važno povedati, je to, da sta vže 1 , leta igi4 prinesla dva slovenska duhovnika neke vrrte memoar lijo biti svobodni avstrijskega jarma,, da hočejo stopiti s Hrva-1 ti in Srbi v eno»državno skupino e. c. Ta memoar je bil predan • po nekem nevtralnem konzulu predsedniku Jugoslovanskega Odbora, g. fjr. Trumbiču, a ta ga je poslal v Niš srbski vladi. Le- 1 ta 1915 so se vršile dve skupščini hrvatskih in slovenskih du- i hovnikov skupno z možmi drugiih strank glede stališča k delu < Jugoslovanskega Odbora. Nam seje izrekla zahvala in popolna soglasnost z našim programom. Tudi nekaj denarja 'so žrtvovali naši v stari domovini ; misleči, da se bo vojna kmalu končala, ^ dali so g. dr. Gregorinu nekaj tisoč frankov, ki pa so postali na londonskem kolodvoru žrtev pikpoketov ali žepnih tatov. S tem vam hočem samo povedati, dragi moji Slovenci, da se stara domovina soglaša z delom Jugoslovanskega Odbora, a kar je vaz- ' no in zanimivo, da je tudi dober del duhovščine z nami. Potres j vojne je vzdramil tudi njih in spregledali so, kam plovenio. Čast in spoštovanje zavednim narodnim duhovnom v stari do- 1 movini. Čast in spoštovanje in pozdrav tudi vam, slovenski duhov- ( niki v novi domovini,'ki čutite in delate za narodno bodočnost, ( ki prispevate na žrtvenik osvobojenja. Pozdrav in spoštovanje pa tudi tistim, ki iz raznih razlogov ne segajo v politiko, ampak obvršavajo svoje dolžnosti kot svečeniki katoliške cerkve, Bogu v čast in v zadovoljnost naroda. Tudi jaz sem član te vere, ka- J teri se nisem odrekel nikdar, in ki me spominja s svojimi lepi- . mi obredi ob Božiču in Velikinoči na mladostna leta, prebita tam d'aleč ob Kolpi. 'Nikdar ne pozabim glasu velikonočnih ju-tranjic, ki so je oznanjevali glasovi zvonov s sv. Vida v Gribljah lin. Zvonove so sneli iz zvonika biriči apostoljskega kralja Franc J Jožefa in jih prelili v topove, ali njihov »glas mi ostane v sporni- g nu, dokler bom živ. , A vas, slovenske duhovnike v iZjed. državah Ameriškiili", ki j ste zapeljani ter v tej svobodni zemlji nadaljujete blatno politiko dr. Johanna Sušteršiča, ki pišete v liste tržaškega Lahona Zotti-ja, ki ste se združili z individuji obtoženimi večkrat radi goljufije, vi ki -rte se združili z izvrški iz človeške družbe, jaz vas pozivam, da ustavite izdajalsko delo zoper svojo domovino ^ in da se razstanete s to plačano bando. Jaz vam prinašaiji pal- * movo vejo miru in sprave, da se pobotamo in da skupno delamo ali pa da se omejite na svoje vzvišeno opravilo v cerkvi, Če nočete a'ktivno posegati v politiko. Gospodje, jaz vam kličem s psaltmstoin: Blagor možu, ki ne hodi po svetu brezbožnih in ne stopa na pot grešnikov ter se ne nahaja v druižibi zasmehoval- I cev; temveč veselje njegovo je v postavi Gospodovi in po- I ^tavo njegovo .premišljuje noč in dan. Je namreč drevo, zasa- / jtno ob potokih voda, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu 4 listje ne uvene, in karkoli počenja, se mu posreči. Ne tako I brezbožni, ampak kakor plevel so, ki jih veter raznaša. Zato- . rej ne obstoje v sodbi, ne grešniki v zboru pravičnih; kajti Go- 1 spod pozna pravični pot, pot pa brezbožnih izigine! I (Dalje prihodnjič.) . 1 ---—- r Za Slovensko Ligo. Mnogo rojakov je za idejo Slovenske Lige vkljub rovar-jenju proti njej. Ogrevajo se ž a Slovensko Ligo zato. ker ta ideja vsebuje vzvišen čut morale. Ideja Slovenske Lige vsebuje ljubezen do naroda, do domače grude in do bratov naših po krvi in jeziku; ona predpisuje dolžnost Slovencev braniti, kar je naše, obsojati, kar je krivično in razširjati prosve-to med našim ljudstvom. Kar je krivično, ostane krivično in če bi cel svet trdil nasprotno. Najsibo cela oborožena sila sveta proti pravici, krivica se vsled tega nebode prelevila v pravico. Tatvina je in ostane tatvina, če je bila storjena pred1 tisoč leti, ali včeraj; krivica ostane, naj jo je storil cesar, ali potepuh, vlada ali roparska druhal. Naša dolžnost je braniti, kar je naše in pustiti, kar je ptuje. Naša dolžnost je tur-di obsojati krivico in to nele v svojih mislih, ampak tudi v besedah; kdor bi pa zagovarjal krivico, ali one, ki delajo krivi-v-ico, je sam tat ptuje lastnine. — To so tako poznana, dejstva, da si ne bode pač nikdo upal z besedo ali jperesom obsojati jih. Onim Slovencem, ki so za ljubezen do naroda, do domače grude, do naših Krvnih oraiov vso čast. Oni branijo, ali vsaj hočejo braniti našo narodno lastnino, in oni obsojajo krivice, 'ki se gode in ki so'se godile našemu narodu s strani raznih "veličanstev"- in "slavnih" vlad. Slava zvestim Ligašem! Ame-rikancem so se pred 1776 letom godile manjše krivice, kakor pa se gode našemu narodu že stoletja in vendar so proglasili svojo neodvisnost potom svojega kongresa, 4. julija, 1776. — Ali smo mi kot narod moralno tako propadli, da si neupamo pogledati pravici v oči, da si neupamo povedati resnici in obsoditi krivico, ki se nam godi! Ali je furor teutonicua popolnoma prežel naša srca! Ima-mo med seboj takih, ki zagovarjajo tatove naše svobode, ' jednakopravnosti, našega narodnega imetja in jezika; da, oni zagovarjajo tatove narodne vesti. Ali ni zgodovinska res niča, da je bila Avstrija krivična proti nam tako pred sto leti, kakor včeraj! Zato pa, kdor zagovarja Avstrijo, tatico našega narodnega prava, je" sam tat našega imetja. Nečudil bi se, ako bi* bil kdp nasprotnik Lige vsled osebne mržnje napram njenemu odboru; osebna nasprotstva se najdejo povsod; toda čuditi se mora vsak pošten človek, da se morejo najti ljudje, ki z nesramno, drz- ra noatjo obsojajo idejo in načela it Slovenske Lige, ter Ligo kot organizacija — iNekateri pra- e- vijo: "Nemci so močni." Ali in more njihova "moč" posvetiti 1- krivico, ki jo delajp? Drugi od i- govarjajo: "Saj tudi Angleži > in Rusi delajo krivico." Bodisi; 3, toda, ali-'se zmanšuje naše pra-a vo do življenja? Tretji se zo-1- pet vdajajo narodni apatiji, )- češ, "na vsak način bodemo tr-1- peli". Toda, ali tako proroko-)- vanje vniči našo dolžnost bra-1- niti pravico in obsojati krivi-t- co? Stori vsa'k svoje, in pridi e karkoli! — • r. Slovenci, ali se bodta našli v t- podružnicah Slovenske 'Lige n možje, ki si upajo zagovarjati i naše narodno pra.vo pred celim 0 svetom s tem, da obžive delo a za načela Slovenske Lige in za organizacijo Lige? Ali je tali- - ko moralne sile v nas, da! Vsta- ; a nemo in storimo svojo dolž- , - nost? Pomislite, da kdor mol , 3 či pritrjuje, in ikdor pritrjuje < - delu Avstrije na našem naro < - du, odobruje krivico in nepo- < > stavnost- Pomislite kje -hočete < , stati, na strani pravice, ali na < ; strani krivice! — < r Ako hočete zastopati naše i - narodno pravo, tedaj na delo! < 1 Pri tem ipa ne pozabite, da le i 1 v organizaciji je moč, da deset- < . tisoč organiziranih ljudi več < - stori, kakor trije milijoni ne- < 1 organizirane mase. M. K. < 1 --o--i Red prismojenih dvornih i svetnikov. Temeljita nemška i L . .. « . » ! znanost je spravila zdaj na dan, i da je v Frankobrodu ob Majnu i pred sto leti še obstajal "RedM prismojenih dvornih svetni- ^ kovČlani so morali biti samo ^ možje, ki so imeli kake izred- ^ ne posebnosti. Vsak član je do- ^ bil diplomo. Tudi Goethe je ^ •bil član "reda prismojenih 1 dvornih svetnikov." Novi turški koledar. Turki A so se sedaj tudi v koledarja: približali ostali Evrotpi. tS i. A marcem so namreč uvedli na > Turškem gregorijanski koledar 4 na ta način, da je 16. februa- > riju sledil takoj 1. marec. Let ^ ipa Tu»r1ci tudi v bodoče ne bo- ^ do šteli po Kristusovem roj- j stvu, temveč po Dedzu. to je 4 begu preroka Mohameda iz 4 Meke v Medino. Turki pišejo 4 torej 4. marca 1334. { O 1 A Spremembe pri krajevnih dru- ^ štvih SDZ meseca aprila 1916.. * ASESMENT št. 30. 4 ZOPET SPREJETI. 4 "Slovenec, št. 1. — cert št. 5 i Fr. Žibert, 13 Ig. Smuk, 67 Fr. ^ Hribar, 91 Mike Jalovec, 99 4 Ant. Femec, 159 John šikvarca, 4 481 (Martin Rožnik, 642 John 4 Pajk, 702 Jdhn Hrovatin, 968 4 Ant. Keržič, 994 John Tramte, 4 1120 Geo. Krištof, 1263 Fr., Rant, 1285 Jak. Mesojedec, ~ >493 Jo8- Sterle, 1463 Ig. Lias- j nilk, 1502 Leopold Pecek. ; "Slovan, št. 3. — crt. št. 755 | Frank Podobnikar. Sv. Ana. št. 4. — cert. št. 269 ! Mary Novak, 285 Mary Krašo- J vec, 441 Fr. Stare, 416 Rozi Ja- j lovec, 435 Ang. Žibert, 437 Jo- ; žefa Jalovec, 1105 Alica Jaklič, * /IT48 Mary Urbancič, I2-JB Ma- S ry Gorenc, 1230 Ivana Roje, J 1245 Ana Pirnat, 1301 Ana llrh, 1406 Jožefa -Čuk, 1414 A. ~ Erbežnik, 1490 Al. Pakiš, 1492 I Jera Skubic, 1526 Fr. Debevc, I 1546 Jožefa Samsa. "Napredni Slovenci", št. 5 — I cert. št. 189 Filip Smrdel, 545 I Jos. Tekavčič. "Novi Dom" št. 7. — cert. št. I 350 John Suhadolnik. ^ \ "Kras", št. 8. — cert. št. 375 Fr. Globokar, 947 Jos. Demšar ' "Glas Clev. Delavcev," št. 9. — cert. št. 1168 Jos. Peterlin, 1169 John Zakrajšek, u'170 Jos. Ltvnder, 1182 Jak. Srebot, 1196 Jos. I*etrič. "Mir", št. 10. — cert. št. 632 . John Mauisar, 634 Jos. Rogel, "Danica", št. u. — cert. št. ' 533 Rozi Gombač, 1268 Ana Tekavčič, 1509 Fr. Brus. "Clev. Slovenci", št. 14. — cert. št. V21 Mihael Kirbiš, 520 d Fr. Rožič. jI "France Prešeren," št. 17. — I cert. št. 765 MShaeL^Drenšek, -I 1400 Jak. Remigar. jI SUSPENDIRANI. "Slovenec", It. 1. — cert. St. I 34 Martin* Sin-tič, 152 John | AL Brulc, 830 Jos. ^Tose, 979 Fri Sentea, 996 Ant. Sernel, 1&50 John Sadeč, 1092 Ant. Gomhač, ,1206 Jos. Lušin, 1212 Al. (Fermoser, 1257 Fr. Zakrajšek, "Svob Slovenke," Št. a. — cert. št. 1465 Mary Sežan, 1558 Ivana Pekolj, 1720 Fanny Gor- janc. "Slovan", št. 3. — cert. št. 733 Fefd. Cankar. "Sv. Ana," št. 4. — cert. št. 452 Ivana Umdc, 477 Fr. 'Ko-zoglav, 777 Jos. Podobnikar, 1079 Mary Stiipič, 1147^Mary Unetič, 1229 Ana Maver, 1275 Mary Knau?, 1293 Ter. Mav-sar, T375 Mary Vičič, 113183 Mary Rogel, 1391 Maggie Bizel, 15^2 Mary Srebrnjak, 1605 Jo-hana Miklaučič, 1638 Jos. var. L "Napredni Slovenci," št — Cert. št. 183 Anton Debeljak, 195 Al. Kral, 547 Ig. Slapnik, 1355 Ant. Stražišar. "Kras", št 8. — cert. št. 362 Jos. 'Mrgole, 364 Eg. Klemen-čič, 374 Ter. Klemenčič, 944 Mihael Plesničar. "Glas. Clev. Delavcev," it. 9. — cert. št. 142 Al. Kurent, 1174 Al. Adamič, 1537 Ant. Tomšič, 166n Leo. Milostnik. "Mir", št 10. — cert. št. 851 Tomaž Glavič, 1611 Al. Perho-vec, 1629 iRozi Perhovecv "Danica", št. 11. — cert. št. 718 Mary Dolest, 1106 Mary 2ele, 1248 Fr. Turk, 1481 Ivana Hlad, 151(5 Ivana Pu/celi, 1696 Mary l>?ose. ' \ j Dalje na tretji strani. £ . ► Tra^Oe deJrfje obleke. ► the May Co. $5 posebne, dva ^^ ! ► * para hlač, so ene največjih pri- fj \ \ f. j ► vlačinostij. Matere, ki rado vidijy f/ r » W / ► svoje dečke, da so dobro opravlje- [ \\ \ t/st^A ► ni po nizki ceni, naj bodo prepri- V I 1 U* ► čane, da ne morejo nikjer $J" AA \ \ l|\l L)\ * ► drugje dobiti takih oblek 0= V \ Deske refeer suknje i my\ ' double brested, s pasom, Kjk * žepi, fino blago, mere 2Vz-10 !. .1 I $3.95, $4.45, $5 in $6 W m[J l mase akademičke obleke, dva para hlač W H " dajejo novo vrednost oblekam Cleveland- WfowR, i i skih dečkov. $8 vrednost, 100 procentov su- fa 4 . knjo, največja izbera in fine barve, $ A QQ < ► naprodaj v petek po.....^ * Naše akademične obleke $8f $10, $12, $15 in $18 Razprodaja staje \ ► t. i.... 1 i,, m. < ; $1.50, •Vredne po 85c.\ \ — 24.685 srajc, od Fergusoti-MclCinney Mfg. Co. ki ] to prodali Elder Mfg. Co. A J&mM 85- V^ikanski nakup od i •trabi The May Co. i sta dva glavna vzro- i ka, zakaj moretno da- i jati te $1.50 in $2.00 i srajce tako poceni Ma- i d ras, pTsales, soieset- i tes, svilene in druge i fine srajce na izbero J n.tUtropj. ^^^^^^^^^^^^ OaUrf« J Princel.n 1944 W BRATA KUNSTEL new y«rk Dry €ieaniNg go. Priporoča** m cenjenem občinstvu u čiičenj«, likanj« in popravljanj« fMOSKlH IN ŽENSKIH OBLEin Vsa delo s vrtimo t popolno zadovoljnost. Fino delolNizke cene. Pridemo iskat in pripeljemo na dam. 6220 ST. CLAIR AVENUE Varno in zanesljivo Ml POŠILJAMO denar VAVSTRO-OCSKO POTOM HRANILNICE NA DUNAJU ' ' ..............— Vsak, ki pošlje denar, dobi potrdilo prejemnika. Hitra in poltena postrežba. Odprt urad ob nedeljah mm pokanje jv I ^^ ^ od 10-12 dop. *nmrim > VU ^p)j)} rLnmdtt- LEOSCHWALB 6131 St. Clair Ave. 1 1 Slovenska Dobrodelna Zveza. (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASS'N.)/ Ustanavljena 13. no*. Inkorpor. 13. marca ▼ driaVl Ohio gfeg v državi Ohio Sedež: CLEVELAND, OHIO nirii i__,,„_ :: :■:■::::z : ■ ■ - ^ ; VRHOVNI URADNIKI: PREDSEDNIK: JOHN O ORNI«, 6106 »T. CLAIR AVENUE. PODPREDSEDNIK: PiRIMOž KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNIK: PRANK HUDOVERNIK, 1&62 EAST 62nd ST. < ' BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1062 EAST 62nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. SE LIS,K AR, 6127 ST. CLAIR AVE. ODBORNIKI: Frank M. JAKSIC, 1203 Norwood Rd. Joa. RUSS, 6712 Bonna ave. ! Frank ZORie, 6909 Froeaer ave. Frank CERNE, 6033 St. Clair ave. Anton GRDINA, 6127 St. Clair ave. Ignac SMUK, 1061 Addison Rd. i Anton OSTIUR, 1168 B. 61st St Sede vrhovnega odbora se vrMJo vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada. Piaarna vrhovnega urada IL062 E. 62md St drugo nadstropje, daj. Cuyahoga Telefon Prlpceton 1276 R. Val dopisi, druge uradne stvari In denarne nakaznice, naj ae pošiljajo na »vrhovnega tajnika. Zvezino glaello: "CLEVELAWDJ3KA AMERIKA" m ■ ■■ — ----------- Nadaljevanje iz a. strani. 0 - ... - "Clev. Slovenci, št. 14- — cert. št. 578 Fr. Ban, 583 Jdhn Volcanšek, 1155 Fr. iSpeck, 1595 John K/ižanič. "France Prešeren", št. 17. — cert. št. 455 F. M. Jakšič, 468 Tohn Tomšič, 681 Bernard Miš-Jej. NOVO PRISTOPU. "Slovenec/' št. 1. — cert. št. 1750 Gre,gor škiljan,. 1751 Ig. Hočevar, 1752 Frank Baraga, 1753 John Fajnic, 1754 Fred Dellis, 1755 Ignac Zupančič, «756' Joseph Sajovec, 1757 Joseph Volk, 1758 Rudolf Bene-dičič. "Slovan", št. 3. — cert. 5t. 1765 Rudolf Otoničar. "Sv. Ana", št. 4. — cert. it. 1742 Marv Novak, 1743 Ana t Turk, 1744 Mary Tomažin, / 1745 Rose Erste, 1746 Frances Kukec, 1747 Ivana Petrinčic, r 1748 Avguština Belnigar, 1749 W Fr. Leben. **Napr. Slovenci", št. 5. — cert. št. 1764 Frank škutfca. "Novi Dom", št. 7. — cert. št. 1775 P«t«r Fortuna. "Glas Clev. Dalevcev", št. 9. — cert. št. 1776 Tomaž Arko, 1777 Jos. Lunder. "Mir", št. 10. — cert. št. 1778 Anton Kočevar, 11779 Jos, Mer-vič. "Danica", št. 11. — cert. št. 1759 'Mary Jakomin( 1760 Ter. Doljnalk, 1761 Mary Gornik, 1762 Mary Hočevar, 1763 Marv Križman. * "Ribnica", št. 12. — cert. št. I, 1780 Frank Kastelic, 1781 Ka-v rol Krašovec, 1782 Ma-tija Pa-I ki i, 1783 Frank Zarfnik. "Clev. Slovenci", št 14. — cert. št. 1766 John žnidaršič, 1767 MiJce Birtič, 1766 Tomaž Štrekelj. "A. M. Slomšek", št. 16. — cert. št. 1772 Rudolf Novak, I 1773 Rudolf Tashler. "France Prešeren", št. 17. — cert. št. 1769 John Jamnik, 1770 Tomaž Laurič, 1771 Tos. Pralh. "Sv. Ciril in Metod", št. 18. — cert. št. 1774 Frank Rude. PRESTOPLI ČLANI. , "Slovenec," št. 1. -«- cert. št. 122 Lovrenc Kolman k št. 5. "Glas Clev. Delavcev, št. 9. — cert. št. 793/ jos. Černe k št, 12. "Dobr. Slovenke", št. 13. — cert. št. 504 Ivana Preskar, 507 Rozi Šlaj«pah, 508 Ivana Vidrik, 509 Antonija Kaušelk, 510 Jožefa Bajt, 5i|i: Ang. Ivančič, 512 Louise Rechar, 514 Frances Lavrin, 515 Ivana Cečelič, k it. 6. Cert. št. 505 Ivana Koprivec 513 Matilda Jalovec, 'k št. 4. IZOBČENI. "Slovenec," št. 1. — cert. št. 290 Gregor Marolt, 758 Al. Prijatelj. "Svob. Slovenke", Št. 2. — cert. št/619 Cecilija Črnivc. "Sv. Ana", št. 4. — cert. št. 1576 Frances Serfk. "Slovenski Dom", št. 6. — / cer. št. 13218 Blaž Ploj. "Glas Clev. Delavcev, št. 9. — cert. št. 1187 Jernej Mohar. "Clev. Slovenci", št. 14. — cert. št. Mike Razboršek, 1369 * Anton Slapnik, 1432 Jernej Bervar. "France Prešeren", št. 17. — cert. št. 772 Franlc Vicič-Cleveland, O. 19. maja, 19x6. Fr. Hudovernik, tajnik. Dobro delo dobi slovensko de- • kle, ki zna angleško, za hišna " dela v mali, dobri družini. 1770 1 Crawford Rd. vzemite (Payne » ave. karo. (63) . Proda se dobro ohranjen stroj j za kopiranje pisem, in proda . se tudi jedilna miza prav po nizki ceni. Mrs. J. Jarc, 1358 Marquette Rd. (66) -' "i »I a^iftg— POZOR! Opozarjam člane . dr. Z. iM. • B., da se gotovo udeležijo ko-' rakanja v nedeljo, 28. maja, od ' dr. Clevelandsiki Delavci, št. 9. " SDZ. Zbirališče je v Knausovi dvorani ob 12.30. Vsalk član npj gleda, da se gotovo udeleži, Louis Mrhar, tajnik. POVABILO. L Naznanjam prijateljem in • znancem, da priredim v torek, ' 30. hiaja na dan Dacoration » Day domačo vrtno veselico, na > katero vabim vse prijatelje lepe narave in dobre zabave. Vsi ' dobrodošli. Louis Redhar,' Euclid, Ohio. POZOR! ' V nedeljo, 26. maja bo velika ' odprtija zopet otvorjene proda , jalne letenskih nedeljskih okre pčil, kakor sladkih pijač, pa tudi dobrih cigar in druzega. Priporočam se Slovencem, da me obiščejo ob nedeljah za dobro zabavo. Ignac Rotter, stopi ' 125y2 Shore Line, Euclid, O. Jako dobra ponudba. 5 lotov in mala hiša se proda za samo $800 na lahka odplačila. Druga dobra ponudba je: 10 lotov in velika hiša ter druga poslopja, cena samo $2500, na lahka odplačila. Imam naprodaj tudi izvrstne lote po 50x140, blizu kare, cena samo $450 lot. Vplačate takoj $25, drngo pa po $9 na mesec. Slovenci, to je za vas najbolj ugodno, in če hočete res T LUJNIK MALrlri UuLAoUV. llflE SE DELAVCE VSE VRSTE, do 28 bwed all S vrat 1. krat po.......................40c. 3 krat po.<.....................35c. 6 krat po.......................30c. vsaka nadaljna vrata po 6c. DELO IfttEJO V8E VRSTE, do 25 besed ali 6 vrst. 1 krat po.......................20c 3 krat in več po.................17c. vsaka nadsljna vrsta po 3c. SOBE SE ODDAJO IN NA HRANO 8E SPREJMEJO, . do 2S besed ali 0 vrst. I krat po.......................25c. 3 krat Ln v«; po.................20c. Vsaka ; nadsljna vrata po 4c. ii j V NAJEM SE ODDA, HI6A, STANOVANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HIAA, TRGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUGO. T6CE SE OSEBE, ZGUBLJENO, IN URUGO NEOZNAČENO, do 25 besed ali 6 vrst II krat po.......................BOc. 3 krat po.......................42c. 6 krat ln več po............«...35c. vsaka nadaljna vrsta po 7c. IŠČEJO 8E TRGOVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO jsnri.. do 25 besed ali 6 vrst. 1 krat po.......................60c. 3 krat la* vač po...............fl.i50 1 Vsaka nadaljna vrsta po 10c. ZAHVALE IN MRTVAŠKA NAZNANILA. Vsaka vrsta po..................Gc. Za večkrat se ista cena pomnoži. DRUŠTVENA NAZNANILA. 1krat po ...................4c vrata Za veCkrat po..............3c vrata 4 do 5 besed bo računa ena vrsta. Pozor, Barberton, O. Naznanjamo 'Cjenjenim naročnikom v Barberton, O. da je naš tamojšni zastopnik MR. JOHN BALANT, 436 — 1st St. ki je popolnoma opravičen pobirati naročnino, oglase in tij skovine za naš list. On je pošten in se vsselej lahko z zaupanjem obrnete na njega. Uprava "Clev. Amerike". Dve čedni hiši ste naprodaj v Eiuclid, O. in se prodajo po jako nizki ceni. V slovenski naselbini, samo dve minuti od mestne meje, ena hiša 5 sob, na vogalu, druga hiša 4 sobe, tudi na vogalu. Samo $200 takoj, drtigo na lahka odplačila. Vi podvojite vrednost tega posestva v dvefli letih če taJkoj kupite. JaJko pripravno Vprašajte pri Louis Rechar, Euclid, Ohio. (58) POZOR, LORAIN, O. Vsem Slovencem v Lorainu naznanjamo, da je MR. LOUIS BALANT, i 1633 E. 31st St. naš polnomočni zastopnik za Lorain, O. pooblaščen sprejemati naročnino, tiskovine in oglase in sprejemati plačilo za to. Priporočamo ga rojakom kot poštenega in zvestega zastopnika.. Uprava "Clev. Amerike." IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIII POZOR t Prodajamo sledeče fine pijače: Siivovka, tropimjevcc, brinje-vec, $2.50 HBIHI3IIMiMMaO(>DttM>W(iWIMMIHIIHHL j CHARLES ARMBRUSTER] MESNICA PRVE VRSTE NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. .............................———/ KRALJ MATJAŽ. (ZGODOVINSKA POVEST 12 ŽIVLJENJA SLOVENCEV) —A vendar hočete, naj se vam vrjame, se je smejal prijor. Pomislite, gospod Strniša, vi ste bodoči tast iz samostana mbeglega Erazma, vi ste eden najboljših prijateljev Antona iMagajne, tega najhujšega sovražnika našega samostana in sploh katoliške cerkve, vi ste luteranec in hočete, da naj se vam veruje, ne da bi svoje trditve dokazali. Oprostite, gospod Strniša, ali to vam moram že reči, da nekoliko preveč zahtevate. •Stari Strniša je bil globoko užaljen in jezno je odgovoril: Erazem pl. Obričan in Anton" Magajna sta častivredna moža, a kar se tiče mojega verskega prepričanja, nima to ničesar opraviti z umorom prijor-ja Celestina. Vidim, da nisem tu ničesar opravil in da me celo sumita, da sem vamA vedo-' ma neresnico povedal, da sem samo prišel, da,bi vaju speljal na led. Vzpričo takemu1 sUtiwi je nepotrebno, da bi se še dalje tu mudil, k; Strniša je vstal in vzel klo-bulk, ne da bi mu bila sodnik in prijor to branila ali ga kako dirugače zadrževala. —še nekaj, predno grem, je rekel Strniša. Povem vama v naprej, da izve deželni glavar še danes vse to, kar sem vama povedal in da jaz resnice sploh ne bom prikrival. Naj izve ves svtft, da tu trpinčita in morita nedolžne ljudi. Pri teh besedah seje Strniša obrnil in je odšel, s trdnim namenom, da stori 'kar je mogoče, da pridobi vkljub iprijor-ju in ljubljanskemu' sodniku resnica na dan. Erazem je čakal Strnišo blizu samostana in obšla ga je silna jeza, ko je izvedel, da ni bodoči njegov tast v samostanu ničesar opravil. v —iZa sleparja me smatrata, je pripovedoval Strniša. Toliko da nista rekla, dla sem jima nastavil past., i?. —'Boj i ta se ljudske pravice, je menil Erazem. Če pride na 'dan, da so nedolžni vsi ti vbo-• gi ljudje, ki so v samostanskih ječah in ki so jih grozovito trpinčili ali celo že umorili, nastane tak vihar, da bo groza. Na Verdu sta Erazem in Strniša vprašala 'za Magajno, a ker ga ni bilo doma, sta se polj al a na Vrhniko in tam v tesni a (prijazni pisarni trškega sodnika pojasnila Završamu vse to, kar je bil povedal dolgi Laban in kar je Strniša doživel v samostanu. Strme je poslušal Završan ta razkritja in njegovo presenečenje je bilo toliko večje, ker je imel o Simonu Kozini najboljše mnenje, in ga včasih ce- | lo vabil v svojo hišo, dasi goa- , pa Regina sladkega Kozina ni<; mogla trpeti. i —Tu se ne sme ničesar od- « lašati, je rekel Završan, ko sta j Erazem in Strniša končala svoje pripovedovanje.- Če prijor j ne vrjame, kak sum da leti nanj 1 in mož ima časa, da pobegne. } —Kaj torej misliš, da naj v se stori? je vprašal Strniša- —Ti, Strniša, pojdi nemudo- t ma v Ljubljano in naznani - stvar deželnemu glavarju. Era- j zrnu dam dva moža in naj gre < ž njima v Lesno brdo ter pazi < na tisto ogljarsko kočo, kjer [ ima Kozina skrit svoj zaklad, jaz pa izvršim pri Kozini hišno č preiskavo in ga na vsak način } zadržim, dokler ne pride sod- s nik iz Ljubljane. Završanovim nasvetom sta < Erazem in Strniša takoj pritr- \ dila in kmalu nato se je Strniša odipravil proti" Ljubljani, Era- t zem ^.pa z dvema možema na ( Lesno brdo, dočim je šel Zavr- j šan sam iskat Kozino na njegov i domr . , ] Na domačem vrtu na Vrh ni- < ki je sedela gospa Regina in je < potrpežljivo poslušala goslobe-J* e sedno pripovedovanje trgovca Kričaja o malenkostnih dbgod-i kih vsakdanjega življenja. Po-a slusala je s siklonjeno glavo ali i slišala ni skoro ničesar, kajti a njene misli so blodile v daljavi, - in naposled je zapazil celo Kri-i čaj, ki ni bil ravno preveč bi-e stroviden, da njegovo pripove-e dovanje gospe Regine čisto nič - ne zanima. * Trgovec Krkzaj je bil pa za-i merljiv človek in ko je uvidel, - da ta dan's svojimi novicami ne doseže posebnega uispelia, > je iliotel gospo Regino kaznovati s tem, da se je pripravil na - odhod. Tega bi seveda niti v i sanjah ne bi mislil, da s tvo- • jim odhodom gospej Regini - u streže. | —Kar sem vedel »sem vam. ) povedal, je rekel Kričaj in si - potisnil lovski klobuk na čelo. • O preiskavi zastran umora pri-i jorja Celestina vam bo pa ve-1 del povedati kaj, več Magajna, i saj leta ves dan po vaseh, tola- - ži žene in otroke, deli podpore in obeta pomoč. Gospa Regina je povzdignila : glavo in s svojimi velikimi jas- > nimi očmi pogledala Kričaj u naravnost v obraz. : —Kaj se vam to ne zdi prav, ' kar dela Magajna, je vprašala ' resno, tako da je prišel Kričaj i nekoliko v zadrego, i —'No, prav je^že, a čemu se i toliiko peha za druge ljudi. Lahko bi živel veselo in brezskrbno, užival življenje, tako pa živi kakor kak samotar in se podaja celo v nevarnosti. —Lahko bi užival življenje! ■ Seveda! Ali pa mislite, da je i Magajna rezljan iz takeg lesa kot vi drugi? In kakor bi govo- • rila sama s seboj skoro polglasno, je dostavila gospa Regina: Mož, tki ima dušo polno plemenitimi misli, srce polno ljubezni do bližnjega, roke, ki so ustvarjene da delajo in da dew do- 1 brote, tak mož nima časa in veselja za uživanje, ko vidi, da je njegov narotj, pptreb&j^ tolažbe, poduka, zgledov in pomoči. Tolsti Kričaj se je smehljal, da prikrije svojo stisko, kajti besede gospe Regine so se mu zdele nespametne ali ugovarjati ni znal in se tudi ni upal. —No, je končno rekel in segel gospej Regini v roke, vsak po svoje — jaz želim Magajm obilo sreče. —Človek ima lahko jako mnogo sreče in vendar ni srečen, je šepetala gospa Regina za odhajajočim Kričajem in naslonila glavo ob steno lope, v katerem je sedela. Tako je slonela dolgo časa in igraje trgala cvetke, ki jih je dihala v rokah. Njene trepalnice so težko, kakor bi bile < utrujene o"d ljubezenskih sanj, zasenčile njene blesteče oči in njeni gosti lasje so v toplem i svitu zahajajočega solnea izgledali kakor teman baržun. I Trdi moški koraki, prihaja- j joči od hiše, so gospo Regino I vzbudili iz njenih sanj. Ozrla i se je proti v• končno vprašala gospa Regina li in polpžila svojo roko na Mati gajnovo ramo. Vem, da so čas i, težki in da imate dela in skrbi, i- ali kako, da vas je to tako po-i- trlo? —Motite se, gospa Regina, č je odgovoril Magajna. Res, da je prišel čas velike sile in da ni i- več mogoče, odlašati z odločit-1, vijo. Kmetski punt proti staro-ii davnim krivicam je neizogiben, i, Vse je pripravljeno, ne le toc »- okrog Vrhnike, tudi daleč na a j okrog, po Notranjskem in po vj Dolenjskem, notri doli do Kr-►-škega in še onstran hrvatske ii meje. Kakšen bo izid, ni goto-I vo, ali to mi ne dela skrbi in to n. me ni potrlo. ' ;i Gospa Regina je sedaj sltt->. tila, kaj da je Magajni na srcu, i- a sedaj ni imela moči, da bi pretrgala ta razgovor. l, —Čez nekaj tednov, je na-.- daljeval Magajna, udari na dan e plamen kmetskega ustanka in , jaz pojiti e m v hoj za pravico in a svobodo. Stara pravda bo - naše geslo, zmaga ali smrt bo li naše vodflo. —Moja duša bo pri vas in če bi molitve pomagale, bi ležala a noč in dan na kolenih in molila j za vas in za zmago stare pravde. e —Vaša duša bo pri nas! In - vaše srce gospa Regina? Glej- - te, mož sem, ki išče ženeMNe - hlede ali poltene, nego žene, - ki ima sveže ustne in zdravo kri. Njena ljubezen bi me vz- ! podbujala, bi krepila mojo vo-e Ijo, podžigala moj pogum, poji večevala mojo moč in mojo - vztrajnost. —Magajna — : —Gospa Regina, jaz vas Iju- - bim. Recite mi le eno samo be-i sedico, samo to, da naj ne oh- - upam, in vriska je pojdem v boj - in veselega srca tudi v smrt. i Gospa Regina je zatrepetala i po vsem životu; in zakrila za - trenutek z rokama svoj . obraz, - jHitem pa se je obrnila k Magajni in rekla tiho a sigurno: —Jaz vas ljubim Anton Ma-i gajna, vroče in z vso strastjo i svojega srca, io. od prvega dne- - va, ko sva se sešla pred samostanom v Bistri! —Regina! Samo to je vzkli-; knil Magajna potem pa se sklo* r nil in poljubil roko gospe Regv ne. > —Jaz vas ljubim, Magajna, • in da sem omožena, da sem ne-i ločljivo vezana na drugega mo-i ža, to le še povečuje mojo lju-, bežen do vas. Tudi moje srce vas bo spremljalo v boj za sta-. ro pravdo, ne samo moja duša. —-Torej si moja, Regina? Magajna je položil svojo roko okrog njenega pasa in je poskusil, jo priviti k sebi, a ona mu je branila in se rahlo odmaknila od njega. —Slušaj, Magajna! Najprej ti moram povedati, kaj sem svojemu; možu, in kaj hočem biti tebi. Poročila sem se s svojim možem na željo in po ukazu svojih staršev. Njemu sem gospodinja in žena. Ali to, oljši lekarni. (45) 7 I . 6101 St. Clair Avenue t — Tu se dobi dobra in pristna pijača POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA. * * . . Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno denarje v staro domovino. Pošiljatve ne pridejo t sedanjem času tako brzo naslovniku ▼ roke; pač pa v teku 20 do 24 dni. 100K velja sedaj $14.00 s poštnino vred. Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom br^ojava. Frank: Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, O. ' Moški dobijo delo. Takoj dobijo delo rnozje za navadna dela. Dobra plača. Laike Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. sevrno od St. Clair ave. (67) in timptrti' dtlcil nj*i*r r*c«tpt attu-imm ut«Jm in od a«jfbUjUh idrarii, d« m a« m.r. udrtfili. Vail sdr.TnUlti Mcapti m«r*jo prHl r MtoUktiM, kjtr bodtj* iiltlui utub* p. I.lji t^nnOu. him tudi popolno saJo-wm Bvmii.Tih pr*din«loT, toaWtalk potrab. Kia, dišav, ci*ar la •ladkwja. Guenthers Sloven. Lekarna, Addiaon Rd. Toga! St. Clair At^ ■ i-i--