10
Odkritoserčna misel zastran vinskega daca.
Veliko se govori in piše o zadevi novega vinskega daca. Naj bo tudi tedaj nam Belim Krajncom pripušeno, v tej reči svoje misli razodeti, ker prijazno pa odkritoeerčno pretresovanje takih reči vsem v dobro služi.
Rojen pod terto se pečam vse svoje žive dni s pridelovanjem vina; zato so mi potrebe in zadeve naših kmetov dobro znane. Moram pa reči, da nobene dežele našega cesarstva, razun Krasa, ne bo ta dac huje zadel kot naše gorice. Operam pa te svoje besede na te posebnosti svoje domačije:
1)   Obdelovanje vinogradov, to je, donašanje zemlje v koših, trikratno okopovanje, količenje itd. je tako težavno, da naj se skrijejo pred njim vse druge kmetiške dela. Naš kmet večidel se le enkrat zjutraj kuhe naje, preden gre v tertje; potem vtakne kos kruha in poliček vina v torbo pa preterpi s tem celi ljubi božji dan. Poznam ljudi, kteri so ob samem kruhu in vinu brez kuhe prebili celo zimo in pri tem zmirom pridno delali. Vino namestuje kod nas vsakdanji živež, s kterim nas je naš ljubi Bog pičlo previdil, da skor vsi na kupički živimo. Ta dac bi tedaj našo hrano zadel.
2)   Vsak, kteri je naše kraje prehodil, zna, da je tu grozno pomanjkanje studenčine. Greš eno, dve uri deleč, ne vidiš nikjer ne kapljice vode iz tal solzeti; tudi kapnice večidel ne derže vode v jami z ilom zagaženi ob kraji cest, v ktere se blato   odceja in žabe  svoje krake nanašajo,   da
je ta vodica zeleneja od trave. Zato razsajajo kod nas po-gostoma hude bolezni, zlasti merzlice, izhajoče od pitja kužnih mlak. Mi ne pijemo vinca, prijatii! kot vi iz pre-šernosti, ampak iz potrebe.
3)   Dasiravno so naši vinogradi v hribih med gerdim skalovjem, in bi bili, ako se tertje opusti, samo za ovčje in kozje spašnike pripravni, so vendar višje od njiv in travnikov zaštibrani; zato bi se, da se novi dac na-nje pade,   po moji slabi glavi previsok davek od   njih plačeval.
4)    Naša dosedanja čud: veseljnost, dobrodušnost in gostoljubnost, po kterih smo od nekdaj priznani, bi po tem dacu kmali izmed nas zginila; naše serce je prirašeno na vino; ono stori, da svoje reve in ubožnosti zabimo. Vzemi nam vino ali ga nam krati, dojde tuga in obupnost.
Zato nam naša kmetiška pamet tako veli. Novi vinski dac utegne morebiti primeren biti za druge dežele, ki so premožne in prodajajo svoje vina drago; za naše kraje pa ni, ker so revni in pridelujejo le nizke vina.
Z Radoviee.                                        Martin Kramaric.