Številka 276
r> c ^ « ho i .
v ponedeljek 5 oktobra 1908
Tečaj X X X t i f
IZHAJA VSAKI BAK
»t rsdnjuft I* praziišili« eb 5.,	s* a. z|atr»|.
^Muci^s« iter. «a j>rod«;ajo po S nvd. (6 stotj r meog-ik
•»Mk&rmh v Tr-tn in okolici, Gorici, Krs/ga, št. ^•»iojni. Soiaui, N&brežini, 8v. Luciji, Tolminu, Ajdor-Dorabergu itd. Zaalar?!« iitr, j>o 5 (tO rtci.*. ♦ •LASf 6E RAĆ UKAJO NA MILIMETRE ▼ fcr^kos' r 1 Ai.ote. CtNE : Trgovinske in obrtne ogli** po g »t. mm, laJmd«, poslanice, ogi&>e denarnih /svodov po a ti rt mr.. Zx oglase ▼ teksta list* do 5 rnrt 20 K, rnkt -^Sii^i.«, rret* K 2. M&Ii oglagi po 3 stol. beseda,
p« 40 »to*. Oglase ?prejema Inavr&uu oddelek u it rt* a V^Mjrti*. — Plačuje se ilkjjučno le aprari „Kdiaosti*.
Qla«ilo poUtldnesa društvi
ifCdlnost^ za Primorska*
V Mfitnos« >• mod 1
£ABCČNljfA ZNAŠA
a T«e leto a* K, pol leta i2 K, 3 tueeece S R; u a*
rofiva bre* doposi&Le naročnice, s* nprarfc se ozira. •aretelaa aa M^ijik* islanje <rESIKCŠ?I" stane: »U i..	K 5-a«, I*t» s eO — ■
▼■i dopisi aaj m pofiiljajo na nrclniUvo lista. Nefracko
▼aoa pisma «• et cprejeos;* ts rekapitl «e ee vrcSa}» Naročnino, oglase in reklamacije j* pothijati na upravo '»t*
UREDNIŠTVO: rita fiierglo Caiatti !S (Nsraist 6 IzdajateIn odg^Totni uredni s STftFAN GODINA. konaorcij list* „Edinost". - Nntisnilft ckkan» kousoi^D
lifta .Edinost- ▼ Tr«tu. «L Giorgio GaUtli It lfi Pe$in«-fcruliHKnl rafcn It 64)152. TELEFON 11 }\n
3RZOJAVNE VESTI.
Cesarjev god.
IX'NA J Cesarjev god se je po vsej monarhiji praznovat slovesno.
Peklenski stroj.
P K'J R OGRAD 4. Bivši pomorščak O^taskov ;e p red m nočne m veslal (Jo oklop-njače „Slava*4, usidrane v Libavi ter je pritrdil na ladij o moćan peklenski stroj. Straže so ga pa zapazile m v je le. Včeraj mj Ostaškova odvedli v Petrograd
Bolgarski knez se vrnil v Bolgorijo.
SOFIJA 4. I »oltarski knez Ferdinand prispe danes zvečer v Ruščuk, kjer ga bodo pričakovali vsi ministri. Se danes se bo baje pod kneževim predsedstvom vršil ministerski svet, na kateremu se bodo reševala tekoča preporna vprašanja.
odkloni Andrassvjevo reformo, sledi gotovo pad ne le grofa Andrassy-ja, marveč vsega ministerstva. Komu poveri cesar potem sestavo vlade, ni še znano, ali utegnil bi to biti Fran Košut ali neki drugi člen neodvisne stranke, ki se je doslej bavil z literaturo. Košut je baje že poklical k sebi nekoliko poslancev neodvisne stranke ter jih o stvari informiral. Ti so pa morili obljubiti, da bodo o tem molčali.
Veliki trenotek.
moči zoper Slovence in minister Prade se j spodarskih zadevah. K.dor »nm <loi>r>) ■ ',"t je postavil na čelo vojni, ki se je začela j mora pripomoči, da se to uresniči brez fra-
zoper nas. Proti Slovencem so se zdmšile\ zerstva in slepomišenja in z ozirom na vse nemške stradke, liberalci in nacijonaici, I realne razmere. Vsi se zavedamo, da e klerikalci, krščanski socijalisti, plemenitaši - j politično diferenciranje kot posledica sofe vdalci in Vsenemci so si bratsko segli I dobnega gospodarskega in kulturnega Av-
v roke in vodijo boj zoper Slovence z vso vehemenco in brezobzirnostjo na celi črti, političen in naroden, gospodarski in socialni hoj.
Kako naj Slovenci kljubujemo takemu navalu bogatega in številnega naroda, ki ga podpira birokracija in vojaštvo z mogočno svojo roko, kako naj si mislimo celo na zmago, če bi pri nas ostalo vse pri starem in če bi se ne mogli združiti niti na skupno obrambo skupnih narodnih
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je imel ta teden sejo, na kateri
je soglasno sklenil, naj stopi dr. Tavčar interesov in slovenske narodnosti u obče. v njegovem imenu v dotiko z dr. S u-	Nihče ne zahteva, naj bi se klerikalci
steršičem in izve, če se da doseči odpovedali svojim načelom in svojim tež-
H r vatska.
: sporazumljenje med narodno-napredno in | med klerikalno stranko v svrho skupnega soboto ie v ■ postopanja r narodnih stvareh.
Madjarski list v Osjeku. - ________ ^ , f
O-jeku izšla prva številka madjarskega j S tern ie storjen praktičen korak /.a sta „Szlavoniai Magvarujsag*. V članku uresničenje tega, kar je danes želja vseh i iše list, da se morajo Madjari učiti hrvat-' orodnih Slovencev, ki so dobre volje, ki 1 ki in da žele s Hrvati živeti v miru in' spoznavajo kako velika nevarnost preti prijateljstvu.	; Slovenstvu, in želja tudi vseh tistih, ki so
jim šele krvavi dogodki jo. septembra
! odprli oči.
Kkstremni ljudje so v vsakem taboru,
njam ali opustili delo za njih uresničenje. Na dlani leži, da je sporazumljenje mogoče samo, će se respektira svoboda vsake stranke v tistih stvareh, ki niso skupne. Narodno-napredna stranka je pripravljena na to in ne zahteva od klerikalcev nobenih žrtev /.astran skupnega dela v skupnih stvareh, kakor se samo ob sebi umeje, da kaj takega ne bodo od nje mogli zahtevati klerikalci. Kdor bi zahteval, naj klerikalci ne pobi vajo svobodomiselnosti, naj puste šolo v miru. naj prenehajo s
ljenja dozorelo tudi pri nas tako dale , la se popolno zedinjenje med obstoječimi strankami ne da doseči. Klerikalni ne bolo postali svobodomiselci kakor svohodomi-selci ne bodo postali klerikalci. In tudi to je gotovo, da bi realno življenje kmilu spodkopale tako popolno združitev strank, s katero bi se ena teh strank odpovedala svojim načelom. Toda mogoč je kompromis, mogoče je medsebojno respektira nje ne le prepričanja, nego tudi svobode n delu za histno stranko in njene 'Uje, mogoče je skupno delo v skupnih stvareh. Tako skupno delo in skupno postopanje rodi vedno tudi v dragih ozirih dobre sadove, ublažuje nasprotja, napotuje na obzirnosti drugega proti iru« gemu in jemlje eventuvalnim nasprotjem in bojem sovražnosti in osebnosti.
Narodno-napredna stranka je s -»kle-pom svojega izvrševalnega odbora pol>: zaia, da ima■ voljo storiti kar je mogoče, da se doseže sporazumljenje v svrho skupnega, dela, da se omogoči kompromis » obrambo slovenskega naroda i u njegove domovine. Zdaj imajo besedo klerikalci, živimo v 't '>kem trenotku — upajmo, da se klerikalci v um
jtib razmer Orij;:ntu in posebej inte- ■ obema slovenskima .strankama.	formuliranje za skupno delo jo bilo kav-
r sov Avstru-Ogrske. Pismo namigava | Še več! Sporazumljenje^ je neizogibno ćukastega značaja. Zahteval je »spoštovana evcr.tuelito potrebo, da ustvari Avstro- ; potrebno, ker je sieer velika nevarnost} da nje verskega čuvstvovanja našega naroda*.
Ogrska v zasedenih pokrajinah definitivne odnošaje v formalnem posestvu, kru.-ri oi-nosaji bi pa n-^ menjali sedanjega stanu "»stoječega /e 30 3ct.
Kriza ogrske vlade.
1 iuditnpeštan-ki list „A Nap" je pri-senzacijonalno vest o predstojeći k i-iinetn i kr /.i radi volilne reforme, ki stoji zelo >Uibo, ker noče cesar nanjo pristati. t»otovo je, da reforma ni še dobila pred--nnkcije. < "esarjeva želja je, da bodi vo-* ma pravica po vzorcu avstrijske volilne i'forme. Potemtakem bi morala biti volna pravica splošna in tajna. VVekerlova .^Kida pa noče na to pristati. Ako cesar
»
——
Prsmo cesarja Frana Josipa predsedniku FaMieresu olede ansksiie Bosne i \	-i - •	,
3 vmv »n«>jv HW9HV ah v tako kritičnih casili, kaKor so sedanji,! in Hercegovine.	j ne morejo in ne smejo o vitalnih vpraša- strankarskim organizovanjem -ali z agita- trenotku ne izkažejo kot majhni.
Avstro-ogrski poslanik v Parizu grof njih tičočih se vsega naroda, odločevati \ cijo za njih stranko, bi zahteval preveč, t	„Slov, haroa"
Khevenhuiler je iinel v soboto razgovor ekstremnosti. m. rveč mora priti do veljave ' kajti realno življenje je tako, da klerikalci x mini. trom za unanje strani Pichonom v trezna preudarnost.	'od tega ne morejo in ne bodo odnehali,
balkanskih vprašanjih in v vedenju Avstro-; Spora:umijenjr j'- vsekako moguće, že kakor tudi narodao-napredna stranka ne IJgrskt*. Popoludne je posl. KhevenhiUlerja zato mogoče, ker j" nadvse potrebno, mo- • bo i:i ne more doprinesti enakih Žrtev. - •-prejel predsednik Faliieres. Avdijenca je f goče toliko lagije, ker to potrebo uvide-I Ur. Susteršič se je minolo nedeljo na trajala eno uro. Grof Khevenhuller je iz-; vajo vsi krogi, ker je vsa tsežela prešinjena ; Viču izrekel o skupnem delu obeli slo-rt^iil predsedniku lastnoročno pismo ce-' spoznanjem, da je sdruiiti ose slovenske moči venskih strank sicer neugodno, vendar z sarj.1 Frana Josipa, ki vsebuje opis spioš- 1 v dosego vsaj tistih ciljev, ki so skupni (neko izredno previdnostjo, in njegovo
zmagajo narodni nasprotniki. Nemštvo na	To je pojem tako širokega obsega, to je
Slovenskem in zlasti na Kranjskem je	povedano tako splošno, da se da v tak
sicer maloštevilno, a slepili bi same sebe,	okvir stlačiti vse, kar kdo hoee. Na pod-
ko bi ne priznali, da ju* njegova moč ve-	lagi tega pojma da doseči sporazum-
lika. Med številom Nemcev in njih vpli- (	ljenje, pa tudi ne — kakor je pač d i spc>- vojaških zborov,
vom ni nobenega razmerja. Nemci imajo	zicija pri klerikalni stranki, ta pojem je
namreč na svoji strani skoro vse, kar ima	lahko most zbližanju in barikada zoper
vpliv in veljavo v državi. Sami bi nam	vsako zbližanje — kakor se bo pač deti-
- * .i. Drobne politične vesti.
Hrvatska zastava v lludiui-pesti. Povodom bivanja Španskega !-:r i!ja v Budimpešti seje na zgradi miniiterak'ga predsednika poleg tnadjarske vila udi hrvatska zastava.
Novi poveljnik reške vojne pomorske akademij e. Vojno mini-sterstvo je imenovalo novim poveljnikom akademije c. in kr. vojne mornarice podadmirala Alajosa Kunsti-ja.
Mobilizacija turške vojske* »Dailv Telegraph* javlja, da je mobilizirano 250.000 turške vojske anatolskih
Dnevne vesti.
Nemci pač ne bili nevarni, toda za nemštvo niral v posamično>tih. Na podlagi te izjave 1 Slovenska ŠOla V mestll. Nuzuu-delajo najvišji funkcijonarji na dvoru, naj- bo klerikalna stranka lahko zahtevala! njamo dotičnim starišem. ki so upisali višje oblastnije v državi, vojaštvo in biro- popdno kapitulacijo ali pa tudi ustvarila! svoje deklice v prvi in dru^i razred
slovenske sole v mestu, naj pripeljejo
P O D L I S T £ K.
kracijs., sploh vse to, kar ima v rokah podlago za skupno delo v skupnih rečeh, kak del državne moči. Zato je boj zoper j Korist in čas* slovenskega naroda zahte-nemštvo tako težak in zato rodi le pola- vata vsekakor, da se najde modus vivendi goma sadove.	in da se ustvarijo pregpogoji uspešnemu
/daj je nemštvo osredotočilo vse svoje skupnemu delu v skupnih narodnih in go-
iste jutri v t« »rek oh S.
ulico Acquedotto st. 22.
začne redni pouk.
uri v šolo v Ta dan -e
odšla spat, je mož zamrmral : »Gospod ! Poslal sem po doktorja. f3ejal je, da
; ima ona nekaj na jetrih. Tedaj sem ku-
Najemnik.
Francoski spisal GUY de MAUPASSANT.
Tedaj sem naenkrat zvedel, da je L~.;za umrla na jetiki. Moj oče in moja mati sta umrla v istem času, in pretekli : ta še dve leti. pred no sem Žana zopet j videl.
Slednjič, jeaeni koncem oktobra, mi je prišlo na misel, da bi šel enkrat na 1 v tu-sem na svoje dobro-oskrbovano posestvo, kjer je biio veliko divjačine, kakor mi je pisal najemnik. In nekega večera — bil je grd deževen večer s*.-m prišel.
Začuden sem opazil, da je bil nekdanji strežaj mojega očeta popolnoma osivel, da-si je moral imeti kvečjemu petin petdeset ali šestdeset let. Večerjala sva skupaj pri mizi, kjer zdaj midva sediva. Iz oblakov je lilo. Slišala sva udarjati dež or> streho, ob zidove, ob okna in curljati na dvorišču; moj pes je tulil v hlevu, kakor zdaj-ie naša-dva.
Naenkrat, potem ko je stara dekla
' poval zdravil, vedno zdravil in zdravil — -
baron ..
j,Kaj pa je, boter Žan ?-
„Imam Vam nekaj povedati."	! za več ko tristo frankov. A jih ni hotela
, No ? Kaj pa je	5 jemati in rekla je samo: Ne trudi se to-, A mi je . . . mi je strašno mučno". liko, ljubi Žan. Saj ne bo nič pomagalo.
,.Nor le korajžo, kaj je ?'*	5 Mislil sem si pač malo, kaj bi uteg-
,,Ali se še spominjate Luize,	moje-nilo biti za tem... enkrat sem videl,
kako je jokala; nisem vedel več kaj za-i četi. Kupil sem ji klobukov, oblek, po-made za lase, uhane, nič ni pomagalo, in videl sem, da bo morala umreti.
Nekega večera, bilo je koncem novembra, imeli smo že sneg, in ona ta dan; moje ni bila vstala iz postelje, me je poklicala in rekla, naj pošljem po župnika. Storil sera to.
Komaj je prišel, tedaj mi je rekla: »Žan, je rekla, moram se ti izpovedati, kajti to sem ti dolžna. Poslušaj, Žan. Jaz te nisem nikoli varaia, nikoli. Ne pred
zdaj mori. Ko ga več nisem mogla vi ieti, sem vedela, da moram umreti. D • st m ga mogla videti, bi tudi lahko živela, samo videti sem ga hotela, drugega nič. In hočem, da mu nekega dne, ko mene več ne bo, to poveš. Povedal mu boš. Prisezi mi, /an, prisezi mi pred gospodom župnikom 1 Potolaži me, ako vem, ia bo nekega dne izvedel, zakaj sem umrla..
Obljubil sem ji, gospod baron. In svojo besedo sem. kakor se za poŠten> ga človeka spodobi, tudi držal«.
Umolknil je, svoj* oči trdno upr- v
žene ?''
,,Seveda se je še spominjam 5 ,,Ona mi je nekaj za Vas naročila . . . kar naj Vam povem ..
,,Kar naj mi poveste ?"
.,Ona je, predno je umrla. . . kako naj se izrazim . . . ona se je izpovedala...4* l/povedala ? . . . Kako to
,,Ona ie ... ona ie . . . ne povem Vam rad sam ... a moram . .. moram. Torej ona nikakor ni umrla na jetiki . . . nikakor ne na jetiki ... od bridkosti je umrla, a to je dolga zgodba."
Cim sva prišla sem, je začela hujšati, j poroko in ne po poroki. Gospod župnik vsa se je izpremenila, tako da je po j ti lahko pove, da je to res, kajti on pozna ! Moj vbogi Zan !► šestih mesecih kar ni bilo spoznati več. {moju- srce. Torej poslušaj, /an. Ako' Tn on je mrmral «lo je torej stvar... Ni bilo več spoznati, gospod baron, iiilo umrjem, potem je to, ker se nisem mogla nihče mi mogel za to... ne ona ne ja » je z njo ravnotako kakor pri meni, predno potolažiti, da nisem več na gradu, ker Prijel sem njegove roke nad miz , sem se z njo poročil, natanko tako, samo sem . . . ker sera imela . . . preveč prija- in solze so mi zalile oči. daje biio pri njej ravno narobe popol- teljstva za barona Rene. Preveč prija- Vprašal je: «Ali ho-, noma narobe.	teljstva, slišiš, nič ko prijateljstvo. To me J grob ?>
Strela, ljubi moj, ne morete [si prt- i-stavljati, kako razburjen sem bil, ko sem poslušal tega siromaka, kateremu .vm usmrtil ženo, ne da bi vedel za to — '*tJ sem ga poslušal takrat v deževni noči,
tukaj v kuhinji.
Zajceljal sem /golj: «Moj vbogi / in
hočete videti njen
Stran II
►EDINOST« štev. 270
V Trstu, dne 5. oktobra 1908
Povodom cesarjevega goda je bila včeraj dopoluđne v baziliki sv. Justa pontifi-kalna maša s zahvalno pesmijo, na kateri so bili načelniki civilnih in vojaških oblast-nij. Na uradnih poslopjih in na konzulatih so bile razvešene zastave.
Narodne dolžnosti slovenske duhovščine na Koroškem. — Pod tem naslovom piše zadnji «Mir> : Dolžnost slednjega duhovnika, ki še čuti vsaj nekoliko s slovenskim narodom je :
i. da vrne takoj <Karntner Tagblatt-, list, ki je pisal v težkih sedanjih časih isto-tako sovražno o nas. kakor razni židovski šmok*. ( emu naj redimo gada na svojih
prsih ?	____ ___
istotako vrne duševno mater «Tag-hlatta*, dunajsko «Reichspošto>. to zagrizeno nacionalno glasilo ;
j. vrne vobče vse nemšk » liste, ker imamo Slovenci dovolj svojih, boljših, ki pa dobivajo le premalo podpore:
4. vrača vse nemške cenike, ki jih pošiljajo razne firme dan na dan, s pri-; pom.io, da ne kupi zaradi Ptuja in Ljubljane ničesar več pri nemških tvrdkah :
s. pokaže vrata vsakemu nemškemu j agentu, posebno zastopnikom raznih tvrdk z.a paramente. Boljše in polovico cenejše 'ago se dobi pri «Družbi vednega Češčenja* v Celovcu, ali pri slovenskih tvrdkah v L j ubijani :
6.	ne govori in ne dopisuje z nikomur I
nemški;	j
* , i
7.	da daruje po svojih močeh kaj /.a
narodne mučenike v Ljubljani, za Ciril-; Metodovo Družbo* ali ^a šolo v Št. Jakobu ;
se spominja v molitvah nedolžnih žrtev razdivjane nemške soldateske, s pro- ; šnjo, naj Bog, čigar je maščevanje, po- j gleda tudi na naše gorje in ga kaznujej in maščuje nad krvoločnimi krivci ;
> da nima z Nemci, ki so nam brez izjeme smrtni sovražniki, nobenega stika, 1 n-- zasebno ne politično. Zob za zob!
V	letu jubilejev, ko je zavrela v plam-učern srdu vpričo vnebovpijočih krivic in ob nedolžno preliti krvi tudi naša sicer, lako mirna in ponižna slovenska duša.
Slovenci, ne bodite sužnji !
Zabavni večer v čast k vojakom odhajajočim pevcem, priredi „Čitalnica" pri sv. Jakobu danes ob 81/* uri zvečer v iruštvenih prostorih. Vabljeni so vsi udje, pevke in pevci in prijatelji društva.
Odbor pevskega društva ..Kolo" ima jutri ob 7, uri zvečer sejo v navadnem j prostoru.
V	slovo, Radi nenadnega premeščenja na uružbino šolo v Korrnin mi ni bilo mo- ■ -.oč.,' osebno posloviti se od mnogih prija-! teljev in znancev, zato storim to tem potom. — S>pecijelen pozdrav veljaj dragim j tovarišem in tovarišicam, posebno onim! zbranim v priljubljenem mi pevskem zboru i »Učiteljskega društva- in kličem vsem j skupaj prisrčen »Zbogom« in »na svide-; nie« mogoče črez leto dni.	j
Rudolf Reja l>ivii učitelj u h družbini Soli pri sv. Jakobu.
Nase gledališče.
Sinoćnja druga predstava v sezoni ni privabila one mase občinstva, kakor se je pričakovalo za prvo nedeljsko predstavo. Krasno poletno vreme, ki vlada letos še vedno pri nas in ki rajše vabi ob praznikih ljudi na zabave sredi matere narave, je brezdvomno najbolj poglavitni vzrok.
Kar se pa tiče umetniške kakovosti sinočnje predstave, moramo reči s kratka : to je bilo nekaj., na kar sme biti naše gledališče ponosno in mi vsi z njim. Taka izborna predstava kakor včerajšnja nam odpira zlate perspektive v bodočnost.
Igralo se je dunajsko ljudsko igro »Omikanci« od Leona. Igra ima mnogo vrlin, živega humorja in pa veledramatič-nih prijorov, kakor tudi ostro naznačeno tendenco. Zato je ta igra morala ugajati občinstvu.
V ostalem prepuščamo besedo našemu kritiku. Radi kronike omenjamo poleg prisrčnega pozdrava našima dvema »starse tudi aplavz, ki ga je priredilo občinstvo g.čni Janovi ob njenem nastopu. Pohvale sicer ni zmanjkalo tudi drugim igralcem, /lasti na koncu predstave.
Tržaška mala kronika.
Smrtna nezgoda v montuškem tunelu.
Prižigač Rudolf Pizzinin, star 27 let, je včeraj zjutraj ob 11. uri čistil svetilke v montuškem tunelu, stoječ na lestvi. Voz, ki je pridirjal mimo, je zvrnil lestvo in prižigač je prilomastil na tlak. Dobil je težke notranje poškodbe, bržkone se mu je /lomilo hrbtišče.
Hotel je iskati spanec, a našel je smrt.
Predsinočnjem je mesar Alojz Pierobon, stanujoč v Rocolu, zlezel v neke svisli, da bi tam spal, a spodrsnil je in padel tako nesrečno iz visočine približno 6 metrov obležel mrtev.
Aurelio HerMS
Civilni geometer. — flvtorico van i zapriseženec
Trst, Copso štev. 30
sprejme merenja, ekskorpuracijo, intalacljc lt<l. •plofiuo vsa geometrična Jela.
GOSTILNA
„Rll'antica Pompei"
lastim se naznaniti slav. občinitvu da sam odprl v
ulici giovanni Joccaccio št. 14
zalogo olja. istrskega vina in zmesi e prodajo ua drobno in debelo, da uetrežein cenj. družinam s po- j sebno komoditeto in pribrano.
Posebno se pečam s prodajo na dom najfinejšega olja v vrčih od 5 litrov naprej, vina v steklenicah od S, 15, liO in 30 litrov in zmesi od 5 kg naprej.
Cene zmerne.	Uzorci na zahtevo.
TRST
Piazza Carlo Goldoni 4
MT Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kuhinja italijanska ln nemška. Pristno vino
Zdravnik in ranocelnik
Dr. Dinko Tecllnzić
K
K $
K
K
Citaife „Edinost
U
specijalist
ZA OTROŠKE BOLEZNI
v ulici Stadion 6, I. n Telefon 18. IV (gledal. Fenice)
ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne. ^
Večerni krojaški tečaj za
«spopolnjevanje 3-krat na teden, od 7—9 ure za "gospodične, ld so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli — Trsi ulica San Lazzaro štev. 16, III. nadstr,

LL
m*mmmmmmmmmmmmm
■ 9 JL
%
0

Trst - ulica San ^ntonio štev. 8 - trst
---. (vojral ulice Nuova)	— -
Novi doili otipala za moške, ženske in otroke
Izbera 51ap za sezono po najzmernej-ih cenah. jj/fT Preprodajalcem veliki popa*tki. ulica S. Anfonio štev 8 (vogal ulice Nuova)
%
/fe
%
I ;
■■■■■■ ■■■■■■■

■ m a
Koledar in vreme: — JJanes: Piacicl in tov. inuč. — Jutri: Bnino sp. — Temperatura včeraj ob 2 uri popoludne -j- a Cels. — Vreme včeraj: lepo.
■ ■ . . _ ______ ■ 11
Vesti iz Štajerske.
Shod avstrijskih mesarjev se je vršit 29. in 30. m. m. v Gradcu. O izvozu živine iz ' Avstrije je poročal predsednik zadruge' prekajevalcev mesa na Dunaju Fr. Schin- j dler. Poročevalec pravi, da so edino le ] agrarci odgovorni za neprimerno visoke cene mesa v Avstriji, ker se jim je posre- ! čilo zaprečiti vsak uvoz žive živine iz bal- | kanskih držav. Iz Avstrije se izvozi do j
1 oc.ooo pitane živine na leto in se ne sme J{090lf0 COtltrO, IlllCa 8cllc j/klJUC 5.
kot nadomestilo vpeljati na jedne glave j iz tujine, zato ni čuda, da so cene živine .
Tvornica za izdel. zaves in avtomatičnih zagrinjal vsake kakovosti in obsežnosti
■■ G-IUS. FBHEATil mm
Tovarna: Tref, ulica Sfonfecucco 13. — Prodajalnica : Corao 36
Izdelovanje avtomatičnih roulettes za prodajalnice, kavarne, restavracije, verande. okna in izložbena okna. Storer s posebnim aparatom. Kljuke vsake velikost.
Izbera malih zaves lastnega izdelka iz posebnega angleškega platna v vsak: barvi, navadnih, v oljnatih barvah, in pisanih. Navadno platno, batist s čipkam-slama, jaluzija in nepremočljivo platno.
— Aparat ,.Voltorsw za trdne zavese. -
Sprejme se vsako popra vijanje, pranje in pohrana. Cene zmerne Ceniki zastonj
VELIKA ZALOGA
furlanskih jajc
j. _ vedno svežih -----
Najtineje alpsko Oajno maslo znamka - zvezdi. — ' Dnevni dohod. — Sir in slanina. — Specijaliteta . ..LIFTAUERJ. Postrežba na dom. Crne zmerne. Frodaja na drobno in debelo.
xxxxx3oaaoooio«x)o<:
Podpisani časti se naznaniti cenj. odjemalce-<> iu P. N. občinstvu da se je premolila z dnem .'4 avgusta t. 1. čevljarnica
Jfuova Calzoleria 'd!8 Triestina
v istoimencvaKO ulico štev. 2<
Ob toj priliki preskrbelo se jo prodajalnico z novimi i/delki toliko tinih kolikor navadni!; - vrl j > po naj zmernejših cenah.
UJani Josip Hrsich fa Giorgio.
iz št. 1 5 ul G. Carducc
Pokimal sem da. kajti nisem mogel govoriti več.
Vstal je, vzel le&čerbo in stopala sva sko/ dež, čigar podolgaste kaplje so švigale kakor pšice mimo luči.
Odprl je neka vrata, in videl sem črne, lesene križe.
Naenkrat je rekel: »Tukaj jec in pokazal na kamnito ploščo, na katero je postavil le'ičerbo, da sem mogel čitati napis : Luisa Hortcvcn Marine* Zrno Z nun Frana Lebrument kmetovalca.
Bila je zvesta žena ! Mir njeni duši v Rogu!	j
Pokleknila sva v blato, on in jaz, le- : .ši.erba je stala med nama, in videl sem. kako je dež udarjal na beli marmor in i razj.rađeno odskakoval, da jc potem cur- j lial dol ob straneh neprodimega iti mrz- i lega kamna. In mislil sem na srce, ki je ie/alo tu mrtvo pod menoj ... na to vbogo srce ! To vbogo srce . . .«
Od tega Časa prihajam vsako leto bt m. ln ne vem zakaj, ali čutim se napram temu možu tako krivega . . . možu. ki se mi vedno zdi, kakor bi mi hotel nekaj odpustiti.
i Konec i.
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog oziroma oče
FRRMJO SEME
po dolgi in mučni bolezni, previden sveto-tajstvi za umirajoče včeraj popoludne v starosti 6i let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnega bo v torek ob i. uri pop. iz hiše žalosti ul. Salic e g. TRST, 5. oktobra 1908.
Žalujoča soproga Marija in hčeri Albina in Marija. Brez posebnega naznanila.
Tovarna cementnih ceul In plošč, teratov, betona i artif. kamenja ARISTIDE GUALCO - TRST
ulica S. Servolo št. 2.
telefon 21-42.
Samo „Knjeke"
zamore obvarovati otroke pred drisko, boleznijo na živčevju i t. d.
Podučni zvezek »Dojenček« dobiva se zastonj povsodi, kjer se prodaja moka .. Ku-feke" ali pa pri tvrdki
R. Kufeke, Dunaj III.
1 u
o
0
1
pJS „Antidernpnnt"
iz usnja in gumija obloženih z jeklenimi žeblji pateutovanega
žistema A. 6ARC0NNET & R. VEZIEL M Rue de Pariš, Clichi (Seine). Posebne poprave' „Antiderpant-ov pueornatikov' in aapnih erev vsake znamke. ===== Delo uatančuo in zajamčeno	'
v Trstu ulica S. Lazzaro št. 15.
i!
Gostilna „Al buon ritrovo
z lepim hladnim vrtom
(6
TRRT — Ulica Stadion št. 19	«. .......................
Toči »e Utr« k o, dalmatinsko, vipavsko pristno vino ; PIVO DREHER prve vrste DOMAČA KUBIVJA. KRAŠKI TESAJf.	ABDBXJ FURLAK,
urar in
zlatar
Cesare Levi
TRST - KORZO št. 41
D.HznRujft vsein svojim cenjenim klijentom, tla je odprl novo prodajalnico (blizo etaie). Danes ima t zalogi veliko izbero novih zlitih, srebrnih, nikeltstih, jeklenih ur itd. za mo&ke in ženake. Tudi ima veliko izbero zlatanine, kakor n. pr. dolge zlate verižioe, prstane z dijamanti ali brez istih. {Specijaliteta pr ■tr.ni iz noveza zlata, moderno izdelani in po zmernih oennh
TOVARNA POHIŠTVA
Alek§and. Levi Min/J
tr%\ - ulica dclla Ccsa II. 46
Zaloge:
Ptazza Hocsarlo St«v. i.
Uika Lazzarotto vocchio &tev. 36.
Trajna zaloga pohlštv«
ulica delta Sanita Sto, . 14.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecohlo Atov
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70; 6-B8. (Za informacije rpra&ati 6-70).
3tJ.
Trsta, dne 5. oktobra 1908
»EDINOST« štv. 276
Stran ITI
/isoke. Koncem je predlagal resolucijo, s -zatero se vlada poziva, naj odpre srbsko icjo za uvoz žive živine kot kompenzacijo ;a izvoz avstrijske klavne živine za meje, -:ar je tembolj potrebno, ker bi avstrijski nesarji radi vsiregli želji konsumentov ter :m dajali dobro meso po nižji ceni.
Gospodarstvo.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu •eptembru 1908. je 235 strank vložilo K ^6.605 83, 101 stranka vzdignila K 26.162'06. j strankama izplačalo ee je hipot. posojil K 100*— Stanje hranilnih vlog K 1,730.048'24, -tunie hipotečoih pcoiil K 1 }282.038'64. anami promet K 207.o92'67.
Vinska letina na Hrvatskem Iz mnogih «:rajev Hrvatska in Slavonije prihaiajo ne-zgcdite ve3ti o tetošnji vinski letini. V mnogih irajih je toča hudo pobila vinograde, ali jih *e popolnoma uničila. Sploh bo letošnja letina %!&Ma nogo lanska. — V nekaterih krajih je grozdje zelo dobro obrodilo, ali kvaliteta je ?.abejfl ker ima grozdje manje sladkorja in več vinske kisline.
Svetovna produkcija žita.
Po zadnjih poročilih o žitnem pridelku i-tošajega leta se računa, da bo znašala letos 7čtovna produkcija pšenice 921 miliionov »netcrskih stoto v, dočim se ie lani pridelalo -•<6 stotov. predlanskim pa i'92 stotov. Kc-,:kor je znano, lesi sedaj po evropskili skla-Hsčih 15 in v Ameriki 7 in pol milijona metrskih stotov pšenice, pšenične moke pa ■•s v Evropi tudi 15 milijonov stoter. Letos 3C Evropa potrebovala okolo 140 milijonov -lotov zunanje pšenice. V Zjedinjenih državah a bila setev zelo obilna in ee ondi nadejajo, i t bodo mnogo žita izvozi v inozemstvo. — Zimskega žita imaio okoli 426 „buehelnov" ^busheP 36 litrov). Koruzo cenijo, da j« ~ode okoli 2"7 milijarde bušljev v vrednost iveh milijard dolarjev. Pšenice bodo imeli za >0 milijonov aoiariev.
Cene govejega mesa
< na Dunaju vsled uvoza srbske živiae padle th 10. oziroma 15 stot. pri kilogramu.
Otvoritev novih železniških prog leta
1^07, V avstre-ngrski monarhiji se je lansko iato otvorilo 387*734 km. novih železnic proti 1,312 646 km. leta 1906). Od novih ?:t g odpade na Avstrijsko 124*104 km. in .a O arak o 263 630 km.
Nova podjetja. Leto 1907. je bilo leto alletiv V poročilu obrtnih nadzornikov be-. r>;o. da so lani ustanovili 3o8 tovarn, 42 T.ikih kamuolonov. 42 atrojnih opekarn, 101 iag. 63 električnih central, 3 plinarne in 2 .delo i-alnici za acetilen. Nove trgovske pogodbo so dale industrijalcem pogum in ped--teost. Nasveti obrnili nadzornikov so se p o vse d uvaževalf. Poslopja so v zdravstvenem o~ira popclna in prostor za delo tako urejen, da S"1 bodo lahko preprečile nezgode. Z mt-3mi izjemami se je upoštevala povsod skrb za 3?*gor delavcev.
Zadružni pouk pri vojaštvu. Ogrska igrama korespodenca poroča: Kmetska zveza je glede zadružnega pouka med vojaštvom posf-bno vlogo obrnila do ogrskega domo-rsri kega ministra. Vloga kaže na uspehe, ki so se že dosegii pri kmetijskem pouku vojaštva :n prosi ministra, da se v zvezi : ttm poukem vpelje tudi pouk o zadruž-..atvu. in sicer na ta način, da se med vo-fiki osnujejo primerne zadruge. Tako bi vo-'iki dejansko opravljali zadružno delo. — Kmetska zveza se sklicuje pri tem na Unione ilitarc v Italiji in različne zadružne naprave rancoske armade, ki cs&rbujeio vo;akom hrano r: različne potrebščine, u^tre^ajo njihovim .-creditnim potrebam, podpirajo doma ostale rodbinske člane i t. d. Dalje izvaja kmetska •V-:/-., da zadruženi pouk na eni strani krepi jba \ zajetnosti, na drugi strani pa nudi o jakom t*ike izkušnje, katere lahko kasneje porabijo v svojem življenju. Zreza pro« tudi oljedelskegp. in naučnega ministra, da naj viogo priporočata na pristojnem mesta.
Kmetijsko šolstvo v Srbiji. Ministrstvo kraljevine Srbske je nedavuo določilo, da se impreje osnuje na vseučilišču v Belemgradu akulta (oddelek) za poljedelstvo. Odredilo se v to svrho, da se del čistega dobička ■»:bsk? državne loterije podeli temu vseučili--":u. Dotična fakulttea bo zarasno imela tri »Idelke: poljedelski, gozdarski in kulturnoteh-ri ni oddelek.
Razne vesti,
L'o nedolžnem obglavljen. Iz Hacava na
.Vmikein poročaj : Leta 1906 so v Giessenu >K?avili nekega rokodelskega pomočnika. Isti - j bil ob^o;en na smrt. da je umoril in oropal župnika (iolla iu sicer na podlagi mnogih odicijef. Obsojenec se je do zadnjega rotil,
da je nedolžen in to tudi tik preden bo ga obglavili, rekSi, da so ga zamenjali z neko drugo oaebo. Sedsj, po dveh letih je neki na H<>land%ketn živeči Nemec na smrtni postelji izpovedal, da je on umoril in oropal župnika Golla in da so rokodelskega pomočnika popolnoma po nedolžnem obglavili. Izročil je tudi več predmetov, ki jih je bil vzel župniku. Od usmrtitve nedolžnega rokodelskega pomočnika ni imel več miru in Ie dejstvo, da si olehča vest, ga je pripravilo na izpoved.
Sadna razstava v Bovcu. Otvoritev sadne razstave v lepi od gorskih vel k »j nov obkroženi krasni bovfiki dolini, obnesla se je dne 27. sept. proti pričakovanju naravnost imenitno.
Na dan razstave je bil ves trg s slovenskimi zastavami okrašen.
Največje iznenađenje pa je napravila razstava sama. Ta je pokazals, da tudi Bor-čani nočejo biti v sadnem oziru zadnji, marveč, da hočejo tudi oni napredovati.
(▼lavni provzročitelj te razstave je začasni občinski tainik gospod Klavžar ki je, — ko je videl, koliko lepega sadja se nahaja tu — Bprcžil misel, da bi se v proslavo 60-letnice vladanja našega cesarja tudi tukaj kaj tacega napravilo.
Kakor čebele v panj so donašali marljivi Bovčani svoje sadne pridelke v občinski dom, tako, da je skoraj primanjkalo prostora. — Razstavljenega je bilo toliko, da se kaj tacega niti gosp. Kavžar niti povabljena komisiia, se-jtoječu. iz štirih gospodov deželnega odbora, ni nadejala.
Tu se ni gledalo na strankarstvo, marveč sodelovalo se je na prireditvi razstave mail ivo in složno : brat z bratom, roko v roki.
Po alavnostni otvoritvi bil je na čast došlim gostom ,.pri posti" skupni banket, na katerem so se govorniki kar kosali z na pitnicami. Tu in tam se je tudi kaj zapelo.
Med drugimi je gospod Klavžar napil gospodu nadučitelju.
Bratinu, kakor glavnemu provročitelju sadnih n^sadeb na Bavškem. Nikdo, kdor pozna gosp. Bratino, no more oporekati, da se ni z verni svojimi močmi trudil za pospeh sadjarstva, kakor tudi za provspeh splošnega napredka.
Komu tiče glavna zasluga za prospeh sadjarstva v Bovškem okraju, ve pač vsak Bovčan, kakor tudi okoličan. Kje io se cepila inzgojevala drevesca, od katerih se sadje nahaja danes na razstavi? Upam, da na to vprašanje odgovori sleherni Bovčan, oziroma posestnik bovškega ckiaja v c. k. drevesnici v Bovcu. NaroČevale so ae navadno pozno cveteče vrste cepičev od Klenerta iz Gradca, kar je tudi pimerno radi klimatičiih ozirov kraja.
Pred dvemi leti se je začelo zaznamovati vrate cepljenih drevesc. To se ie sicer že prej delaio, a ker drevesa prihaiajo po cepl eniu Šele od 5 do 7 leta k oddaji, pt-gubili so se vsled vsakoletne manipulacije zaznamki.
Ako ravno se je kmetu ob vsprejemu drevesa povedalo natančno ime tiste vrste, ai on tega ni zapomnil, in ko je je presadil, brigal so je največ za vzgojo istega ter gledal, da mu čim prej obrodi sad.
Kakor je torej razvidno, gledalo se ja na to že v početku, da se uvedejo kraju primerne vrste sadja, kar bi imeli k sadni razstavi povabljeni faktorji konstatirati in kar gotovo tudi store. Kdo je oskrboval to že več let obstoječo drevesnico v Bovcu, je tudi znano. <'. k. gozdno osobje moralo je razuu gozdnih opravkov iz malega divjaka vzgojiti plemenito sadno drevo, katero je vsprejel tukajšnji posestnik iz drevesnice, je veadil ca svoje zemljišče in od katerega vživa danes sad. To leto se je naprimer oddalo iz tu-kajšne c. k. drevesnice 1039 komadov žlahtnih sadnih drevesc in druga let oddajalo se jih je v v«'asi h še Teč. Cepi se vsako leto v drevesnici 1500 do 2000 drevesc in to vse pod nadzorstvom gozdnega osobja, katero mora skrbeti za t z50jo od malega divjaka pa do oadaie za presaditev zmožnega drevesa.
Ali ko je drevesce iz sadnoga vrta oddano posestniku ni še dovršeno delo gozdarja. Škodljivim mrčesom treba tudi priti v okom. Kdo oskrbuje to. da se pokončujejo sadju škcdliivi mrčesi. Zoprt gozdno osobje
Rekel bi morda kdo: saj gojzdar jo plačan za tc. Res je. da jo plačan; ali vendar za trud, ki ga ima razun z gozdarstvom tudi s sadnim drevjem, gotovo ni plačan. Gospod Klavžar. ki je v svojem govoru slavil druge osebe, naj bi bil omenil tudi c. k. gozdno drevesnico v Bovcu. Mesto tega je delal celo ironičae opazke, kar gotovo ni bilo umestno ob taki priliki, Bolje bi bilo. da je gospod Klovžar raje delovanje gozdnega osobja, kar se tiče sadjarstva, popolnoma ignoriral, za kor bi mu bili dotični faktorji gotovo bolj hvaležni. Nego tako, ko jim jemlje veselje do nadaljnega delovanja.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
*t. 7
Tei0fon.it. 847. . Via della Stazione Stv. 17. - T*uft>»
Fllljalko v PULI. GORICI, REKI In GRADEŽU. Prevažanj« pohištva na vie kraje tu- in inosematra v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
= (FoSiljaijs credmetoF, fl «2 jsaljejo is ratovanje ia mnlm film u m pnue.) =
Sprejema »9 tudi pohlštve in druge predmete v shramba v lastna za to pripravljena euba sfciad!46a.
mr Edini tržaški .»vod » == VACUM-CLEANER".
ff
ČIŠČENJE ln SHRANJEVANJE PREPROG
Točna, pomtrežba. in nixhe cene.
7\
Pozor Slovenci!
V dobroznani prodajalnici muških oblek
„Alla Oitta di Trieste"
: Trst, ulica Giosue Carducci 40 (prej Torrente).
novi dohodi za jesensko in zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za maske in dačke. Površniki In jope z ovratnikom astrahan ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu in ino zemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri.
Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah da se ni bati konkurence, samo v dobroznani prodajainici
ALLA CITTA' DI TRIESTE

Cilka Giosue Carducci št. 40 (e* ulica Torrente) Govori se slovensko.

Oglase treba naslovljati na Inseratni odd. Edinosti.
R. Gasperini - Trst
Telefon 1974 — Spedltei* — Telefon 1974
Prevozno podjetje
c. kr avstrijskih državnih železnic. :: Sprejme
razcarinanje kakoršnegasibodi blaga iz mitnic, dostavljanje na dom, pošiljatve. potega kovčegov.
Na.j d ogo vorn ejše cetie.
.. POLETNA SEZONA ..
V dobroznani prodajalnici
Maccari Sc Fross
TRST, ulica Malcanton št. 9
dobi velika izbera
črnega in barvanega blaga za moške obleke
po tako nizkih cenah, da se ni bati konkurence
(Na željo se pošljejo uzorci brezplačno}.
Direktni dovoz štajerskih kokosi is jajc. Specijaliteta: Graške Po»!arđ&. Cene degovorne. — Postrežba na dom
Ulica Campanile št. iS.
Edina zaloga kvasa
lastnega
izdelka
U
vsak dan svežega, garantirane vrste.
za izvoz absolutno konkurenčne cene JOSIP MURER — TEST
ulicu Karriera vecehia štev. 14. — Brs»jaTke: josip mTrek ~ na»r
Kdor hoče potovati hitro in lepo
v AMERIKO, naj ae vozi 8 parniki največje svetovne družbe
• < i • t • • •
Seuerno-nenMi Llovd p Bremenu.
Informacije glede cen, črt itd. itd.
se dobivajo vedno brezplačno.
Potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York
iT traja samo 7 dni. H
Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-nemškega Ltoyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi priliko potovati ceno in lepo. ===== CENE ZMERNE.	:
Na ladiji dobra poskrba. m^mm*
P«»tno listke se zamore dobiti v Trstu pri
F. Stu mpe. Piazza Giuseppina I
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI «xx«xitx«xxx«XKgXK«xxicxxxKi^x
Pariške prodajalnice obuvala
Crst ul. S. Jintonio št. 4 (hiša 7erni)
(Calzoteria parigina)
kjer najdete vsaki dati nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otreke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste
jtraii fV
EDINOST c štev. 27<;
V Trstu, dne ."> oktobru T.1
Odhajanje in prihajanje vlakov C. k. državne železnice.
(Izvleček iz voznega reda, veljaven od 1. oktobra 1908.)
(0«m za prihod, oziroma odhod e<j zaznanieni
v --rrdnjet vropejskem času.)
Odhod iz Trsta (Campc Marzio) Trst—Rovinj—Pula (DanaJ)
f-;. 0 Horpelje—(Kanfanar-ltovinj)—Pula il »irektn voz 1. in II. razreda! " S 0 Kerpeljr — Divača— (Gorica - Ljubljana - 1 )u-
uaj j-ž) ;: , . Tr t Herpelje—Pula (Direktni voz I. in JI. raz.) ».20 0 Herpelje—(Kanfanar-P.ovinj>—Pula (I>ivača-Gorica-Dunaj j. >. >■ (Direktni voz I. in IL raz.) 8 fQ 0 Herpelje (potem brzoviak) Puia (Direktni voz J in II. raz.)—Divača—Ljubljana—Dunaj j JE.

MALI OGUSI
je računajo po 3 stot. besedo; niaitno tiskane besede se računajo enkrat več Najmanjša pristojbina stane 40 stoti mmmm P!ač?. se takoj. — -

T 1* • *-.--i
Josip St&Ifa
i vsakovrstna mizarska dei«
mizarski mojster. Trst, uiics i r$i 38
'Odda se
j Edinosti.
j Prodaja
It*.. i!!fMi.jrt sotn>. IS kron ; Jmaia sobica 10 knn. NhhIov In=er. odd.
j 522
oblek. jK>vr«n:kov, paletota za mo?Ue in riečfce. Planilo na obruke. K o -I ? t o r i f, ulica H. <i:ovanni Iti ,.1 >iana'\
5 M ; v
Zal avna vlaka ob nedeljah in praznikih: 2.15 0 Ricmanje—Borit—Draga—Herpelje.
Trat—Boje—Pared.
"...0 M Koper— Huje—Poreč in medpostaj.
3.10 M fvoper—Boje—Poreč in medpostaj.
* tU M Koper in inedpostaje (le Jo Buj).
r-«: - fio'Jia — Jeseace—Celovec — Dunaj— Draždaae.
Berlin—Mooakeva
0 do Goric e fPrvačina—Ajdovfčina). 6 Gorica <P;v&čm*--Ajdovččina) Jesenice, Be Jjflk (Ditfktni voz I. in I J- raz.) Celovec, J'Unaj j. 2. (Dirk. voz L in II. raz.) Linec, Prjga (Direktni voz 1 , II- iu IIT, razreda) Draždane, B^rolin.
r/i5 0 Gorica— Jesenice—Ljubljana—Beljak—Fran-zen^feste—Bolcan— G-ries—Jnoinost —Mona-k<-<vo— Celovtc— Solnograd—Dunaj (zahodni ko!.)
n.tft. 0 Gorica ;Prv»£ina — Ajdo?MSca) Jesenice — T; biž— Ljubljana— Celovec.
3 50 0 Gorica—Jesenice- Ijubljana—Beljak—Fran-zrnsfeste— Bolcan — Gries—Inomoat— Mona-k vo—Celovec—Linec—Dunaj (čez Ljubno) 8 Gorica—Jesenice — Trbiž—Beljak, Celovec, Linec, Praga (dirk. voz I iu II. razr.) Dunaj ~ Mona ko ro—Draždane—Beroli n. 0 Gorica (in medporstaie).
0 Go.-ica—Jesenice (čez Podružnico * Beljak) » Dirk. voz I. in H. raz.) Tnomost—Monakovo.
/aba\r.a vlaka ob nedeljah in praznikih: 2.40 0 Goric« (in med postaje).
.o, nasprc.ti k&varui 1507
Vci ti nnctilnn v ulico Donatello (vis it-vis VOI V yU9UI«IU nove norišnice), kjer se tori vino iz Buj I. vrsie po U4 st.. za družine po 50 st., kakor tudi Puntigamsko pivo po 4S st. liter. il~> 'O
Glaso.u
cijak
Cena nizka
fSehnabel) kratek, jc n« proda i, uL l.flvatoio 1. I. „Delavska organita*
1523
Postransko službo
v popoldan, uraii od 4 ure dalje sprejme uradnik pod ugodnimi potoji. N nulo7 pove Ineeratni oddelek Edinosti.	1
35 Novo pogrebno podje
pisarna in prodajalna Gia Oincenzo geHiui št. 13.
Telsfon št. 1402 <polcy cerkve sv. Antonu Nove crn) Telefon st. 1402 Zaloga opravo ulica Magsimo D' Azegiio št. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantucjse vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
I mu bogato zalogo vseh potrebščin za mriiee, kakor: kovinaste in l<'p<< okrašene -en--
rakvo : čevlje, vence i/, uuie.tnih cvetlic, le«,vin. . porc^ cm in • r; Bogata zaloga: VOŠČENE SVKt'E.	Cene nizke. tla se ni bati konkurence
Za slučaj potsrbe se uljudno pri: •i:o» a,jo	STiBi:i J iu drugI-
"Hloo
Prodajo se
rabljena vrata in okna. — Au-•Irona išta. Eufemia 3. r!50S
Slovenska družina
13, vrata 14.
o*:da meblirano soho, ulica Pallini št.
1521
RnhrS prodajalka in blagajničarka. veš.-a, je-ft/Ulircft ^ikoi*, išče ine-ta v prodajalnici, gostilni ali kavarni. Naslov pri Insenttneni oddelku Edino%i.	1535
Prihod v Trst Pola- (Bovi«])—Trot.
47 fl iz Pule (direktni voz I. in II. razr ) Kovinja
-	Herpelje (Jesenic in Gorice),
" & 'Z i'aie (k. g.) Dunaja—Ljubljane, Divače—
iJfcrpelj in medpostaj. -*• f iz I'ulo (k. g.) (Rovinja) iz Dunaja—Ljub-S lj«ne—Divače—Herpelj in medpostai. • & Pule, (osebni vlak) (Rovinja) z z vezo m I ~	brzoviak iz Dunaja- Ljubljane j. i. Divače
-	Ueipelj.
vlaka ob nedeljah in praznikih: t'.(J iz Herpeij in medpoetaj.
ANTON SKERL
mehanik, Zapriseženi izvođene«
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. H
Zastopnik: tovarne toles ii niotoioles „Pacr
Nnjrf jiva, in saioj;* rlecrUuib croin!k»r,	In
mororor, r^jn-ifoiiaf, ic fouografor. Za!nga pri prti t u todti [Tio-Lmitui uelaTuica |x>pr»rlj3nje Al*-, rt rojev, kole*, rnoiokole* itd
Velika zatoga pripadkov po iovar. cenah.
TELEFON štev. 1734-.
Me pozabite na
Mirodilnico Tomaža Zadnika
TRŽAŠKA POLJEDELSKA DRUŽBA
nazii:tiija, bo v davčni občini Opčina (vas, katera je zvezana s Trstom potoii. električne, državno in južne železnice) vsako sredo
Živinski seme 11 j.
Če pade na sredo praznik, bo semenj dan pozneje.
Semeni se bo pričel ob tiri dopoladne in bo trajal <io ii. uro popul^-ln-.
Pred V. uro in pol ter p» uri ne bo prepuščeDO privesti živina lavinski trff.
Začetek kakor tudi konec semnja se bo naznanil z zvoncem.
Pri uhodu na živinski trg so bodo od živice pobirale sledeče pristojbine
Za 1 konja........vinai^ev
n 1 trebe.........20
1 govedo........24
„ 1 Junico........16
, 1 tale.........IO
. 1 kozo aH ovco .... S
, 1 praM6* odrasloga . .	12 „ 1 „ arodojega . . a „ 1 , aesaječega 4
Sesaiofie živali, kafere še privedejo skupno 7. materjo na Ut;. so op.-^če:.«' on njenih pristojbin.
Za vso* živino, pripeljano na trf.'. vitevši tudi ono z Opčine, j* treba nw.ti živinske potno liste.
Živina, katera ne bo imela potni!« listov, ali pa ne pravilno opremljenih. h>
odstranila iz trga.
Prav tako se ne bo pripu-čalo na trq premladih telet.
Predsedništvo.
Pareč —Buje—Trat.
* 0t> 0 U Uij, Kopra in medpostaj. • nO M a Poreča, Buj, Kopra in inedpustaj.
-- 4fj M iz J'oreća, Buj, Kopra in mecipuata;
«^aak«va— Praga--Celovca—Jesenic«— Gorica— Tr*t
f 4n 0 »z Dunaja — Solnograca—Celovca — .Moua-ko\n {direk voz I. in II. razr.) Inoinocta, Eolcana. Beliakn (k. g.). Ljubljane, Jesenic— il urice.
0 iz Gorice (Aidov£<:ine) in medpostaj.
•v00 0 Dunaja—Ljubi ane—J>ivaCe—Herpelj.
. 1 JO iS iz Herolina—Draž-tan—Prage—J.iuca —Duna-ia- Celovi-a—Beljaka — Jesenic—<4orice (in Aj iovSČine).
I Q.r> 0 iz Celovca — Trbiža — Ljubljane — Gorice— (AjdoT5iine> Berlina — Draidan — Prage — Dunaja.
C v. Celovca —Monakova—Inoinosta—Bolcan a
~ — (irief* Beljaka — Ljubljane—Jesenic — »iorce
B iz Borolnta, Draždau. Pra^e, ^direktni voz L, II. in III. lazr.) Lines, Dunaja j. ž. (dirkt. v,z I. in II. razr.) Celovca, Incmosta, Be-lj1 k a, Jeseait;, Gorice drž. žel. Ajdovščine.
0 50 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane
prej Skrinjerjeva v ulici Farneto itv. 33
«e dibi tsakovr^lne barve, petrolej, čopicov Id
pv^r'Lo» Kinina Salus
f. pertot
urar I. vrste
TrstuLPosteHuoue9
Novici
ne zamudite obiskati
in
dobroznano
Novice
slaščičarno
n
Matteo Stoppar. Trst
ulica S. Oiacomo št. 7 (Corso)
kjer najdete bogato in veliko izbero Konfotov bombouie:« iu sladičic po zmernih cenah.	Vina in iifcerji prav doori v
bofilkah.	Telefon 1464
^ % %
ŠT
S
s
:: Prodajalnica in pekarna ::
P. FESTERNESIi
ie preložena iz ulice Giulia 76
S^ v Vrdolo štev. 490
Pr jdaja tohnka. katera ic l»ila vzeta nd [-»rejSnjet:-la^tnika \Vran, Jos.je zopet duvoljfcua
• e danjem u lastniku P. P2TERNEL

Cm1
Stanke hranilnih vlog
nad 24'|2 milijonov K
Rezervni zakiad
nad 900.000 K
Zkhiivua vlaka oo nedeljab in praznikih:
G i 2 0 iz Gorice in mej puščaj.
Proga Tržič—Ćervinjan.
Smer Tržič—Červinjan.
5 45 iz TiHta j. ž. i,B 5t. 70I)V iz Gorice j. ž ">47, iz Trživa 6.4S, prihod v Červinjan 7.13, v Be-netke 0.45 s zvezo na Padovo. Verono. Milan, BuKinjo, Florenco, Kim (speIni voz*vi Dnnaj j. ž.. - Benetke).
-z Tista j. ž. \ ) 711), iz Gorice j ž iz Trfiča 10.4"», v l ervinjan 11.30. 2.15 iz Tnta j. ž. (O Št. 713), iz Tržiča 1,3, pri-
- hod v ' 't i vinjen 2.09, v Benetke 5.20, s zvezo
za Padovo. Verono in Milan. i 50 iz Trata j. L (B H. 703), iz Gorice j. ž. 5 33, z Tržiča 7.47, fpnhod v Ćervinjan 8 '3, pri- ■ bol v Benetke 10.35, s zvezo na Padovo,-Veio". Milan, Bolonjo, Florenco, Kini. l»> iz Tr>t» j. ž. (O St. 717), iz Gorice j. i. 9. 3. iz Iriiča 10.10, prihod v Červinjan (0.45
Smer Červinjan—Tržič.
■ iz i ervinjana (O ?tev. 712), prihod t Tržič •i.Hb, v Trst j. ž. 7.42, v Gorico j. ž. 7.16. i
«i 20 * " '* * ---- * "
Jffestna hranilnica ljubljanska
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifiJitične in kožne bolezni
ima svoj ambu!:tu>?i:
v Trstu, v ulici San Nicoio stbv. a
(ca' Jfaiiriflsko tiar.Vc)
t« U. «i*J 1- f^1	J"*"	'O !■»>• rop
cvet (špirit):
na debelo
Bgkof & Moller - Trst
Trikrat rtktificirani 95% v aodlb vsake količine. Denaturlrani 90°y izvornih sodih.
===== Lastna tvornica sodov.
Tvrdka ustanovljena 1837.
Milana. Verone, Padove. 2.43 iz reninjana St. 714), iz Tržiča 114, prihod v rret j. }.. 2 16, v Gorico j. ž. I 56 2.25 is Benetk (O 5c. 718). iz Červinjaua 5.C6 iz Ti ž fa 5.37, prihod v Trat j. ž. 7.10. v Gorico j ž. 6.21, s zvezo iz Florence. Btdonje, Milana Verono, Padove, (spalni voz Benetke—Durai j. ž.). v J fr 50 .z Hcnrtk (H St. iUi , iz C erviujaua 9.22. prihod v TriiČ 9.47, v Trst j ž. 10.50, v Gorico I t. 10.47. 8 zvezo iz Rima, FSorente, Rolonje Milana. Padove.
Direktni vozovi I., II. in lil razreda »o pri vlakih iiev. 701, 702, 703, 704, 7.3, 7IS, med i i Rtom j. ž —Benetkami in na/.aj.
P.S. Podčrtane številke znacijo popoludne — Mini vlak. — B brzi vlak. — II mečanec.
nQL;rq Joaipina Stok sprejme v lastno hišo DdlllLcI porodr>.e. FaniilijariCno ravnanje.— Preskrbi se vzdrževanje novorojenčkov. - Kjadiu 208, Sv Alojz	1539

VELIKA ZALOGA
PRAZNIH BUTELJK
Trat, via delle Ombrelle 5
TELEFON št. 18-49
OU1DO e 1160 eOEIf
iUO.OOil tMitfijk šiuiipaiijca
___za refošk.
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vr-te za refožk, šampanjc, bordc-aux. rensko vino, konjak i*d. Velika zalega buteljk od pol litra i11 i1 a Iitxa. Daiojane iz stekla opit'ene.
prevzamejo se dopošiljaive na deželo.
Kuauje rubit« stekla vsaka vrsta.
S/. ' LL> ■ ■"■'	• * •	r- <■•

ffiil?^ P -5 r 'J; i v r v •;" •
rrr*-'—t ;

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje ne vzdignjene obi sii vsacegjL pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti j»l?tčiij<' hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna obgna ijubljanska z 1'sem svojim premožegjem in vso	• ■
močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da tg^o hranilnico tudi sodišča "denar raal'detrTih otrok in varvancev.
Denarr.e vloge se sprejemRjo tudi f»u pešti in potom ces kr. Poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišču po 47/'.» na leto. L obrestmi vred pij plaća vsak dolžnik toliko na kapital, da znašojo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Xa ta način se ves dolg poplača v «;2 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplaćati dolg /. obrestmi vred, na primer v :»3 ietih, tedaj mora plačevati na ietu t>\, izposojenega kapitala. Dolžniku jc na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplavni.
Posoja se tudi na menjice in na vrednostne papirje.