-----    102    -----
Narodne stvari.
O Taterman-u.
Spisal Davorin Terstenjak.
Na verkovnico — tako se veli sredpostna sreda v celjski okolici, in ktero besedo sem že v „Novicali" razložil, rekši, da pomenjuje plužnico, ker so stari Slovenci v ti dobi praznovali praznik solnčnega boga, kot boga oranja in poljodelstva, zato se še pri prebivavcih slovanskih na  otoku   kerškem   (Veglia)   plug  veli   ver kan,   in  nas
pridni in marljivi jezikoslovec g. Janežič še ima v svojem slovniku verkeljca, die Pflugreute — grem na sprehaj v bližnjo ves studeniško, in tam najdem tri fantiče, kteri so slamnatega dedleka (Strohpopanz) v Dravo vergli. Vprašam jih: kaj delajo; odgovorijo mi enoglasno: Tatermana smov vodo vergli, da bode led raztolkel.
Že učeni dr. Hanuš J) je Tatermana imel za vodnega duha, in slovenski narodni običaj poterjuje, daje Taterman bil povodni duh,
Bral sem, vendar več ne vem, v kterih bukvah, da ni še sto let, kar so tudi Gradčanje na sredpostno sredo Tatermana metali z mosta v Muro.
Na Koroškem se veli cev živega studenca tudi Taterman, in to spet pričuje, da je Taterman po veri starih Slovanov bil povodni duh.
Tudi nemške narodne povesti ga poznajo govoreče od kobolta in tatermana, tatermennelin-a.
Učeni J. Grimm je hotel ime taterman iz angležke besede tatter, Lumpen, Fetzen, Zotten, razložiti; al ker bi se to ime moglo v visokonemščini glasiti Za ter m an, je tedaj spet to svojo misel zavergel. Mislil je tedaj na katerman od kater, cattus, maček, tudi na ogersko tatoš Gaukler i. t. d., vendar ni popolnoma prepričan, ali so Tatermana Slovani od Nemcov, ali Nemci od Slovanov prejeli. 2)
Po mojem mnenji je in»e Taterman ravno tako dobro nemško, kakor slovensko. V stari nemščini pomenjuje Ta ti i, Tater očeta; pa tudi v slovenščini poznamo tatej ir= tater, 3) ker r prelazi pogostoma v ; na primer: faj-mošter za farmošter, točaj, rataj, vozotaj = to čar, ratar, vozatar; primeri: italij. librajo za li-b r a r i o.
Tudi suflTiks man je slovensk, primeri: racman, purman, Zor man, in značuje to, kar nemški mann, toraj racman — Entenmann, Zorman se Morgenrothe-mann, tedaj Taterman = Vatermann; ko bi se dalo reči po analogii racman, das Mannchen von den Enten—Enterich bi taterman prestavil v Vaterih,
Sadaj gre mi dokazati, da so stari indo-germanski narodi vodne duhove imenovali tate in tatej e — matere in očete.
V staro-indiških spisih najdem, da se voda in mati poznamenujete  z ednako besedo ambu,4)   amba>
Tudi v gerškem basnoslovji najdemo, da vodni duh Nereus ima hčer The t is. Homer o njej pripoveduje, da v morski spelji sedi v družbi svojih sester.5) Učeni Welcker piše o imenu: „Die Bedeutung von Getig, der Tochter des Nereus ist vermuthlih dieselbe, wie von Orjrvg, der mit Okeanos verbundenen Mutter aller Dinge. Dass Mutter Thetvs den Namen vom Ernahren habe, vvie Tr^ von &aco, Amme, Alumnia ist nicht zu bezvveifeln. Sla-wisch ist tete Mutter, teti a Muh me, vvie Trj&eg, Trj&ia Vaters- oder Mutterschvvester i. t. d." 6)
VVelcker dalje dokazuje, da je v Thetidi osebljena voda, in ako se žensko vodno božansko bitje imenuje Thetis —itata, mati, tedaj smemo po vsi pravici misliti, da se je možko vodno božansko bitje velelo tatej, taterman, oče, očak, in Grki so Nerea zmiraj obrazovali kot starega serolasatega tatej a*) očaka. **)
') Dr. Hanuš „Slaw. Mvthol." str. 299. a) Grimm „Deutsche Mvthol." 2. Auflage, stran 469, 470. 3) Zato ime gor slovaško: T a t r a zzz očak gor, IVI a t r a zz: mati gor. Tam je tudi Babagora.
4)   Glej Nir. IX., 10 ambarzmati, in Nigh. I.,  13. ambu — voda.
5)  Ilias, 24, 78. 6, 136. 1, 538 i. t. d.   6) Welcker „Griechische Gdtterlehre" str. 617, 618.
*) Drug razlog, vodne božanstva imenovati oče in mater, so stari
narodi našli v rodivni in redivni lastnosti vode, saj se tudi
po svoji  redivni moči  potoki  velijo  kakor,   na priliko,   pri
Gerkih Alfa o s, pri Slovencih Žir i. t. d.                      Pis.
**) Primeri Horat. Ode I, 15, 5. Gerhard j,alte Vasengem. t. 8.
------    103    ------
Da Tatermana na sred postno sredo v vodo mečejo, ima svoj naravni razlog. O ti dobi se znebijo potoki in reke večidel svojih ledenih verig, zato slovenske povesti mu pripisujejo moč čez mer zli, terdi led, kterega Taterman raztaja.
Gotovo se še bode med Slovenci dosti povest o Ta-terman-u našlo, posebno na Koroškem, kjer sem besedo „Tatermanu v pomenu: „cev živega studenca" cul. Poslušajte domoljubi, in poberajte kosce, da konca ne vzamejo !
Koliko lepih narodnih povest smo že  pozabljivosti oteli!
Gosp. prof. Valjavčeve povesti o volčjem pastiru opominjajo na slične pri Rusih znane, na nemške Wer-w 61 f e =r M a n n w 61 f e; in celo H e r o d o t opominja takšnih povest pri severnih N e u r i h, ktere Safarik za S1 o v a n e ima.
Naš visoko učeni rojak, profesor dr. Klun, namerava na svetlo izdajati slovenske narodne povesti v nemškem jeziku. Da je on ves mož zato, in da ume s slovenskimi povestmi srečno in ostroumno primerjati povesti inorodnih ljudstev, nam je porok njegov važni pretres o Rojenicah. „Noviceu in „Giasniku bodejo rade odpirale svoje liste; tudi naš slavni rojak dr. Fr. Miklošič bode rad prejemal slovenske narodne povesti v bukve svoje „Slaw. Bibliothek."