Glasilo Občine Foto: Dani Turnšek Letnik 13, številka 1 Cirkulane Maj ‒ Veliki traven 2019 MAJ 2019 Drage občanke, dragi občani! Skupaj z vami želimo deliti veselje ob 12. prazniku OBČINE CIRKULANE, zato vas vabimo na osrednjo slovesnost, ki bo v soboto, 1. junija 2019, ob 18. uri v večnamenski turistično-prireditveni dvorani v Cirkulanah. Vabljeni! Lana Kobe, 2. a Antonija Žumbar, županja Dragi mi, Cirkulančanke, Cirkulančani in vsi, ki ste s srcem v kraju ob potoku Bela. Iskreno vam čestitam ob 12. prazniku Občine Cirkulane. Želim vam dobrega počutja in veselega druženja na prireditvah v teh prazničnih dneh. Ostanite dobro do naslednjega praznika občine. Antonija Žumbar, županja Maša Kozel, 2. a Pasavček. Aljaž Zavec, 1. a 2 Pohod prijateljstva. Saša Milošič, 1. a MAJ 2019 Drage občanke, spoštovani občani! Leto se zelo hitro odvrti v naslednje. Pa vendar se tudi v takšnem, kratkem času marsikaj spremeni, zamenja, odteče in pride nekaj novega, drugačnega, za marsikoga boljšega, za drugega spet ne. Žal, smo se v preteklem letu poslovili od častnega občana, mag. Martina Prašničkega. Prispeval je velik obseg del, vezanih na naše narečje, na naše ljudi in zgodovino našega kraja. Čeprav večen mladenič po srcu, z veliko idej, optimizma in upanja, ni zmogel boja z boleznijo. V naših srcih in spominu bo ostal. V letu, ki je za nami, so bile zraven tekočega vzdrževanja izvedene modernizacije cest Paradiž–Ban, Pristava–Žuran–Tlačine, Gradišče (Cirkulane Šumica), cesta Gradišča 20 a−h in drugi manjši odseki. Izvedena je bila razširitev ekonomsko-poslovne cone, podpisane so tudi prodajne pogodbe s sedmimi podjetniki, ki bodo v prihodnjih dveh letih začeli obratovati v obrtni coni v Dolanah. Prav tako je bila obnovljena večnamenska dvorana v Cirkulanah. V letu, ki je pred nami, bomo izvedli investicijska dela na cesti Gruškovec, približno 1,6 km, ter nekaj manjših odsekov v Slatini, Pohorju idr. Ob državni cesti Dolane–Meje bodo postavljene avtobusne postaje in obnovljena križišča z nekaterimi odseki cest. Želimo se vključiti v izgradnjo kolesarskih stez, v kolikor bomo uspešni pri pridobivanju finančnih sredstev, bomo tudi aktivno pristopili k izvedbi. Prav tako bomo ob zagotovitvi ugodnega sofinanciranja izvedli daljinsko ogrevanje javnih objektov v Cirkulanah, prijavili se bomo na razpis za postavitev Bložakove hiše na lokaciji ob Sv. Katarini, aktivno sodelovali v projektu internetnega povezovanja v projektu RUNE. V Cirkulanah imamo evidentiranih 55 plazov. Podnebne spremembe, pa tudi spremembe v infrastrukturi, pogojujejo nastanek plazov, ki se jim ne moremo izogniti. Tako bomo s pomočjo financiranja države sanirali dva velika plazova, in sicer Gradišče–Dravci in ob cesti Pristava–Paradiž. Vsekakor bodo dela izvedena v še večjem obsegu, saj sem naštela le investicijsko največja. Dragi mi! Želim, da bi bil praznik občine resnično praznik, ki bi se ga zavedali vsi. Praznik ni samo dan, ki ga nekdo določi, temveč je dan, ob katerem se zavedamo minljivosti, zato je še kako pomembno, da smo skupaj, da smo složni. V tem turbulentnem obdobju, ko se dogajajo v Evropi velike spremembe, se moramo zavedati, da bomo le s povezovanjem in sodelovanjem močnejši. Naša skupna skrb naj bo materni jezik, vrednote, način dela, kot so nas naučili naši starši, in odprtost do drugačnosti. Vemo pa, da je medsebojno spoštovanje med nami vsemi temelj napredka in razvoja. Želim, da lepo praznujemo, da se poveselimo v teh prazničnih dneh. Iskreno vam čestitam in naj vam bo čim lepše do naslednjega občinskega praznika. Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Miro Lesjak, Mateja Muršec, Leonida Škrinjar, Marica Zebec. Odgovorna urednica: Laura Mohorko Kumer. Lektoriranje: Petra Letonja. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Dani Turnšek. Medij Občine Cirkulane 3 MAJ 2019 Delovanje Občinskega sveta Občine Cirkulane v obdobju od decembra 2018 do marca 2019 Ž upanja občine Cirkulane, Antonija Žumbar, je v obdobju od decembra 2018 do marca 2019 sklicala dve redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, 1. dopisno sejo Občinskega sveta Občine Cirkulane in 1. izredno sejo Občinskega sveta Občine Cirkulane. Na 2. redni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je bila dne 20. 12. 2018, so svetniki sprejeli sklepe o imenovanju članov v Odbor za javne finance, Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gospodarsko infrastrukturo, Odbor za negospodarske dejavnosti, Odbor za okolje in prostor, Statutarno pravno komisijo in Nadzorni odbor. Na isti seji so občinski svetniki sprejeli sklep o imenovanju članov v Svet zavoda OŠ Cirkulane-Zavrč ter potrdili predstavnika lokalne skupnosti v LAS HALOZE. Na seji so svetniki sprejeli še sklep o imenovanju članov v Komisijo za požarno varnost in civilno zaščito, imenovanje članov v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter poveljnika in člane Štaba civilne zaščite. Na 3. redni seji Občinskega sveta Občine Cirkulane, ki je bila dne 26. 3. 2019, so se svetniki seznanili s Programom oskrbe s pitno voda, z letnim poročilom OŠ Cirkulane-Zavrč za leto 2018, s Poročilom o delu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj za leto 2018, programom dela za leto 2019 in 2. vmesnim poročilom za nakup bibliobusa, s Končnim poročilom o programu VARNA HIŠA za leto 2018, z letnim poročilom LEK za Občino Cirkulane za leto 2018, z letnim načrtom dela ZRS Bistra za leto 2019 ter s Programom dela, poslovnim in finančnim načrtom za OŠ dr. Ljudevita Pivka za leto 2019. Na isti seji je občinski svet potrdil dvig cene vrtca ter sprejel sklep o soglasju k določitvi cene pomoči družini na domu za leto 2019. Na seji je občinski svet sprejel štiri odloke, in sicer: Odlok o območjih obveznega soglasja za spreminjanje meje parcele na območju Občine Cirkulane, Odlok o pokopališkem redu v Občini Cirkulane, Odlok o predmetu in pogojih za dodeli- tev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe, 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Cirkulane in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vaških odborih. Občinski svetniki so na isti seji sprejeli Sklep za povečanje sredstev za požarno varnost, Sklep o povečanju sredstev za spodbujanje turistične ponudbe – odkup zemljišča pri cerkvi Sv. Katarine ter Sklep o financiranju političnih strank v Občini Cirkulane. Svetniki so še sprejeli sklep o imenovanju svetnikov v Koordinacijo vaških skupnosti, sklep o imenovanju Uredniškega odbora ter Sklep o imenovanju članov za ocenjevanje škode ob naravni nesrečah. Občinski svet je na isti seji sprejel Sklep o prodaji dela nepremičnine 354/1 k. o. Veliki Vrh. Na dopisni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je trajala od 15. 2. 2019 do 21. 2. 2019, so svetniki sprejeli: Letni program kulture in športa za leto 2019, Sklep o ceni uporabe Večnamenske turistično prireditvene dvorane in Večnamenske dvorane v Cirkulanah, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Cirkulane in Pravilnik o merilih za izplačilo sejnin za člane občinskega sveta, člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov Občine Cirkulane. Na 1. izredni seji Občinskega sveta, ki je bila dne 25. 2. 2019, so svetniki obravnavali DIIP za »Preplastitev LC 102111 Lovski dom – Gruškovec« ter ga sprejeli z dopolnitvijo, in sicer v DIIP se poveča dolžina trase ter zvišajo se lastna sredstva. Na vseh sejah Občinskega sveta bo županja Občine Cirkulane, Antonija Žumbar, sproti obveščala svetnike o realizaciji sklepov Občinskega sveta in poteku aktualnih investicij v občini Cirkulane. Mihaela Fridauer Čistilna akcija v občini Cirkulane Na vsakoletni, zdaj že tradicionalni čistilni akciji, ki je potekala 6. aprila, je bil odziv ljudi izjemno velik. Več kot 200 4 občank in občanov se je že v zgodnjih jutranjih urah lotilo čiščenja kraja po dolgem in počez. Do opoldneva je bilo na deponiji v Cirkulanah zbranih okrog 50 m3 metrov odpadkov. Med njimi pa je bilo, žal, še vedno veliko kosovnih odpadkov, čeprav tovrstne čistilne akcije niso namenjene zbiranju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Zbiranje kosovnih odpadkov je zagotovljeno v zbirnih centrih, enkrat letno v okviru zbiralnih akcij, na podlagi predhodnega obveščanja občanov ali dogovora o odvozu s podjetjem Čisto mesto Ptuj. Po končani čistilni akciji so se občani dobili v Gasilskem domu Cirkulane, kjer jih je čakala malica. Leonida Škrinjar Foto: Rado Škrjanec Medij Občine Cirkulane MAJ 2019 Slovenski kulturni praznik 2019 D an slovenske kulture smo proslavili tudi v Cirkulanah. Namen kulturnega praznika je, da se poklonimo vsem, ki jim je ljub slovenski, materni jezik. Dogodek, ki se ga bomo vedno spominjali, so bili recitali priljubljenega pesnika Ferija Lainščka ter pesmi Toneta Pavčka v akustični izvedbi Ditke. To je bil koncert, resnično vreden vse pozornosti. Slovenci smo ena redkih, če ne edina država, ki je svojo zavezanost kulturi in tudi narodni zavesti obeležila s praznikom, kot je kulturni praznik. Lansko leto je bilo posvečeno Ivanu Cankarju, letošnje je Valentinu Vodniku, toda za 8. februar vsi vemo, da na ta dan obeležujemo obletnico smrti največjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna. Tako so v Cirkulanah že davnega leta 1899 in verjetno že prej spoznali, da je blagor človeka povezan s kulturo. Takrat so nastali prvi zapisi o organiziranem kulturnem dogajanju v Cirkulanah v bralnem društvu Naprej. V kraju je delovalo več izobraženih in kulturno zavednih ljudi, ki so svoje znanje in zavezanost k lepi slovenski besedi prenašali tudi širše po Sloveniji. Od prvih zapisov letos mineva 120 let in toliko let praznuje tudi naše Kulturno društvo. Društveno življenje, ne glede na vrsto področja, pomeni bogastvo neke skupnosti. Društveno življenje je tisto, ki nas povezuje in bogati, in to zagotovo vsakega izmed nas. Le dovoliti si moramo in sprejeti ponujene možnosti ter delovati z dobronamernostjo in spoštovanjem. Čim več nas bo delovalo na posameznih področjih, bogatejši bomo tako za znanje kot izkušnje ter tudi za številna prijateljstva. Društveno življenje omogoča tudi medgeneracijska povezovanja, ki bogatijo, vzgajajo in spodbujajo naše najmlajše, starejšim pa omogočajo aktivnost in povečujejo občutek koristnosti. Ob tem se je morda vredno vprašati, koliko časa namenjamo knjigi, prozi in poeziji, koliko smo odprti za vse lepo v Koncert F. Lainščka in Ditke ob kulturnem prazniku. Foto: Antonija Žumbar našem okolju, koliko zaznamo vse dobro. Smo tukaj in zdaj? Ali ne namenjamo preveč časa razmišljanju o drugih, kakšni bi morali oni biti, kaj bi morali oni storiti? Premalo razmišljamo o sebi, o tem, kar nas resnično osrečuje, če se le slišimo. Nismo srečni, če mislimo o drugih slabo, če skrbimo le zase. Zato so toliko bolj med nami dragoceni tisti, ki mislijo na soljudi, na druge, in zraven svojih obveznosti, tako delovnih kot družinskih, najdejo čas za druge in delajo stvari, zaradi katerih so sami srečnejši, skupnost pa bogatejša. Le skupaj bomo zmogli ohranjati našo identiteto, saj je v teh časih hitre globalizacije in migracij še kako ogrožena. Ohranjajmo slovensko pesem in besedo. Dokler bomo imeli svoj jezik, bomo obstajali kot narod. Zavedanje le-tega je zelo pomembno. Petra Letonja Pomladanski pohod k Sv. Ani na Velikem Vrhu P ogosto vprašanje mladih planincev je bilo »Kdaj pa bo kakšen planinski pohod?«, kakor hitro se je izkazalo, da je pomlad pred vrati. Pa smo jim mentorji pojasnili, da bomo gostili srečanje planinskih skupin MDO Podravja in da se bomo družili z vrstniki iz drugih šol ter se preskusili v zabavnih-športnih igrah in drugih spretnostnih veščinah. Potem pa je med vsemi, ki smo se angažirali v priprave srečanja »treščilo kot gorjača«, saj ni prijav, zato srečanje planinskih skupin MDO Podravja odpade. Ampak mi se ne damo, bomo pa šli sami! In ker je srečanje, hm, … se bomo pa srečali in družili s svojimi povabljenci. Pa smo jih povabili, starše in druge mlajše in starejše sorodnike. Tako se nas je nabralo štirideset, pisana druščina mladih planincev, mentorjev, staršev, starih staršev, bratcev, sestric, ki smo jo mahnili od Medij Občine Cirkulane Foto: Aljaž Zidanšek 5 MAJ 2019 obrata ADK v Dolanah na Veliki Vrh k cerkvici Sv. Ane. Na poti smo zapeli pesem »Vse najboljše za te« ustanovnemu članu našega društva, Francu, ki je ravno na ta dan vskočil v osmo desetletje. Pri Sv. Ani smo se najprej odpočili in nadomestili energijo s sendvičem iz nahrbtnika. Ni boljšega sendviča, kot je ta. Nato smo se razdelili v štiri skupine, tri tekmovalne in eno navijaško, ki je bila največja. Mentorica Maja je s svojo ekipo pripravila in izvedla zabavne športne igre. Veliko veselja, tekmovalne vneme, smeha in navdušenega spodbujanja je bilo. Nekako proti koncu iger se nam je pridružil predsednik društva, ki je pripeljal malico za vse nas ob zaključku iger. Sveže skuhana hrenovka z žemljico je resnično teknila. Čas v prelepi, prebujajoči se naravi je kar bežal. Malo smo se še družili, naredili skupinsko fotografijo, skrbno pospravili in počistili za seboj ter se odpravili nazaj na izhodišče. Hvala župniji Sv. Barbare, da nam je omogočila uporabo prostora in sanitarij. Hvala matičnemu planinskemu društvu za malico in hvala vsem vam, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi »srečanja.« Verjamem, da bo vsem udeležencem ostalo v lepem spominu. Ivo Zupanič Zimski pohod na Grintovec (2558 m) Kot je bilo po programu, smo se planinci PD Cirkulane v soboto, 23. februarja 2019, v ranih jutranjih urah podali na pot iz Cirkulan do Kamniške Bistrice. Do Kamniške Bistrice zato, ker je bil letos spet naš izbranec sam prvak Grintovec (2558 m). To je lep, piramidast vrh, dobro viden iz Ljubljanske kotline. Tako v kopnem kot v snegu velja za enega najbolj obiskanih planinskih ciljev. Najlažji pristop na vrh vodi z južne strani iz Kamniške Bistrice čez Kokrsko sedlo in poteka v smeri kopne poti. V snegu je vzpon "kondicijsko" zelo naporen, saj je višinska razlika od Doma v Kamniški Bistrici do vrha 1958 m. Ne glede na zahtevnost se nas je na ta vzpon podalo pet planincev, in sicer štirje člani našega društva in članica sosednjega PD Naveza iz Vidma pri Ptuju. Po cesti, ki je bila prevozna, smo se pripeljali do spodnje postaje tovorne žičnice in s tem prihranili ali pridobili 300 višinskih metrov. Tu smo zavili levo navzgor skozi bukov gozd. Pot nas je peljala naprej po poti, kjer smo se skoraj naravnost vzpenjali proti Cojzovi koči na Kokrskem sedlu, kjer vodi tudi pot v letnih razmerah, vendar s to razliko, da poleti pot vijuga proti vrhu. Kljub vetrovnemu vremenu je bilo vzdušje zelo dobro, tako da smo v dobrih treh urah in pol premagali pot do Cojzove koče. Namen je bil, da se po tej poti vsi skupaj tudi vračamo nazaj v dolino, a usoda je bila tokrat drugačna. Sledil je počitek in čas za okrepitev v zimski sobi Cojzove koče. Po krajšem počitku je bil čas za nadaljevanje vzpona na vrh Grintovca. Padla je odločitev, da se dva člana naše odprave zaradi močnega vetra vračata nazaj v Kamniško Bistrico in nas tam počakata, ostali trije pa smo se podali na vzpon proti vrhu. Močno je pihalo že pri Cojzovi koči, a ko smo se vzpenjali proti vrhu, so bili občasno močnejši sunki vetra. Dobro smo napredovali in dokaj hitro premagovali trenutne razmere. Za nami so se vzpenjali posamezniki in manjše skupine planincev. Vzpenjala se je tudi večja skupina planincev iz sosednje Hrvaške, in sicer iz PDS Velebit. Bližali smo se vrhu, a sunki vetra so bili vedno močnejši. Bili smo že na višini približno 2360−2400 m. n. v., ko smo se odločili, da odnehamo zaradi vedno močnejših sunkov vetra. Sledil je spust proti Cojzovi koči. Po nekaj metrih spusta je prišlo do neljubega dogodka. Sunki vetra so bili zelo močni, tako da me je sunek prevrnil in prišlo je do zdrsa. Začel sem drseti proti prepadu, na kar sem se z nekaj sreče in znanjem, ki sem ga pridobil v vseh teh letih hoje v gore, 6 Planinci na poti do cilja. Foto: Arhiv PD Cirkulane zaustavil s cepinom. Kljub dobri opremi in dobri kondiciji, je prišlo do poškodbe glave, ramena in kolena. Oskrbeli so me člani PDS Velebit in me s spremstvom v navezi varno pospremili do Cojzove koče na Kokrskem sedlu. Tam so me prevzeli člani GRZS iz Kranja, me oskrbeli, pomirili bolečine z zdravili ter me pripravili za transport s helikopterjem. V spremstvu GRZS sem nadaljeval pot do mesta, kjer bi naj helikopter spustil vrv z reševalcem, a kljub trem poskusom, zaradi sunkov vetra, ni bil uspešen. Po posvetu z zdravnico s helikopterja so mi reševalci vbrizgali pomirjevala proti bolečinam in pot smo nadaljevali v spremstvu desetih gorskih reševalcev v dolino, kjer je že čakalo reševalno vozilo. Prepeljali so me v Klinični center, kjer so me oskrbeli, tako da smo okrog enajste ure zvečer zapustili UKC Ljubljana in predan sem bil v domačo oskrbo. Moram tudi omeniti, da se je vse skupaj zelo dobro končalo, posledice bi lahko bile veliko hujše. Člani GRS so mi zaželeli »Vse najboljše za rojstni dan«. Vsem se lepo zahvaljujem za nudeno pomoč. Hvala tudi helikopterski enoti Slovenske vojske, ki so poskušali z reševanjem kljub slabim in vetrovnim vremenskim razmeram. Lepa hvala tudi mojim planincem za moralno podporo, še posebej se zahvaljujem Aljažu za pomoč ter prenos opreme iz Grintovca. Se vidimo na naslednji turi. Vili Jurgec Medij Občine Cirkulane MAJ 2019 Aktivnosti v vaški skupnosti Mali Okič-Slatina V letošnjem letu je bil v vaški skupnosti Mali Okič-Slatina izvoljen novi predsednik VO, tokrat ponovno iz vrst mlajše generacije in to je Andrej Milošič. Po naravi miren, zadržan, deloven, a kaj kmalu se je izkazalo, da je tudi zelo resen pri opravljanju funkcije, za katero je bil izvoljen z večinskimi glasovi. Njegov prvi izziv je bila čistilna akcija, h kateri je v sodelovanju z ožjo ekipo s pisnimi obvestili na javnih mestih pozval vaščane k sodelovanju. Odziv je bil tako dober, da je bila akcija uspešno izvedena. Naslednji projekt je bil »kulok«, to je čiščenje obcestnih kanalet, odvodnjavanj, rezanje vejevja ob cesti, pometanje zimskega posipa in podobnih opravil ob cesti. Le-ta je ponovno oživel po dolgih trinajstih letih, ko so se tovrstna dela redno izvajala. Ta akcija je bila 27. 4. 2019. Odlično organizirana se je začela z jutranjim zbiranjem vaščanov ob 8. uri, z dodelitvijo nalog in lokacij začetka čiščenja. Seveda ni manjkalo peciva in jutranje kavice, za kar je zaslužna predvsem družina predsednika VO, Andreja Milošiča. Vaščani so se z obilo dobre volje in opremljeni z raznim orodjem odpravili na delo. Udeleženi so bili tudi štirje vaščani s svojimi traktorji, ti so odvažali "Kulok". Foto: Arhiv vaškega društva Mali Okič navlako in vejevje, slednje pa se je zbiralo za prvomajski kres. Vreme je zdržalo, »kulok« je bil izveden na celotnem območju vaške ceste Mali Okič-Slatina. Zaključil se je z druženjem ob harmoniki. Nazadnje je sledil prvomajski kres, ki se je prižgal 1. maja v Slatini, kjer je lastnik prijazno odstopil čudovito lokacijo za druženje. Razveseljuje dejstvo, da se ga je udeležilo veliko število vaščanov, za kar gre zasluga novoizvoljenemu predsedniku VO. Torej je dogajanje tukaj na našem bregu pestro, pozitivno pa je, da k do- godkom pristopijo mladi in mladi po srcu. Dejstvo je, da mladostna energija in zagnanost s pomočjo izkušenj starejše generacije lahko pripomorejo k izvajanju projektov pri urejanju bivalnega okolja in druženja vaščanov. Vaščani se zavedamo, da vsaka akcija zahteva veliko dela in časa odgovornih, prepričani pa smo, da bodo tudi v bodoče tako uspešne. Bravo, Andrej, zahvala pa gre prav vsem, ki so kakor koli pomagali in prispevali k organizaciji zgoraj omenjenih akcij in vsem udeležencem! Marija Lesjak Vremenske razmere čebelam niso ugodne Z elo mila zima se je poslovila. Čebele med zimo niso mirovale, porabile so večjo količino hrane, razvoj ni bil idealen, saj sta bila februar in marec zelo topla, nam pa jo je zagodel april. Čebele so zimo dobro preživele, upad družin je zelo majhen. Cvetlična paša je zelo slaba, saj sedaj, ko bi moralo vse cveteti, je že vse odcvetelo in posledično cvetličnega medu skoraj ne bo. V pričakovanju smo, kaj bo prinesla akacija, ki pa jo še lahko odpihneta veter ali dež. Opravili smo volilno letno konferenco. V februarju smo organizirali strokovno ekskurzijo v Bjelovar. Na sejmu smo po zmernih cenah kupili potrošni material za čebelarstvo. Ob sejemski ponudbi so se odvijala predavanja. Udeležili smo se letnih konferenc čebelarskih društev. Letne skupščine »Pčelarskog društva Čmalico«. Bednja sva Medij Občine Cirkulane Foto: Milan Kolednik 7 MAJ 2019 se udeležila dva člana, pogovor je tudi stekel v smeri sodelovanja med društvoma. Posamično smo se udeležili sejma v Celju. Sodelovali smo na Pohodu prijateljstva s stojnico v Cirkulanah. Ob praznovanju občinskega praznika bomo pripravili »Dan odprtih vrat« skupaj s krožkarji osnovne šole Cirkulane-Zavrč. Prikazali bomo delo čebelarja, manjšo razstavo, lahko se bodo poizkusili čebelji pridelki in izdelki. Člani bomo nudili pomoč pri organizaciji občinskega praznika. Čebelam vreme do sedaj ni bilo naklonjeno, upamo na ugodnejše nadaljevanje. Ostane nam še paša akacije, lipe in kostanja. Vsi skupaj pa pazimo na naše čebele in z zaščitnimi sredstvi škropimo, kakor nam narekujeta zakon in lastna vest. Čebelarski »Naj medi«! Milan Kolednik, predsednik ČD Cirkulane V PGD Cirkulane je zmeraj pestro in delavno D ela in obveznosti za gasilke in gasilce PGD Cirkulane je skozi vse leto več kot dovolj, a so vmes tudi prijetni in družabni gasilski dogodki. Cirkulanski gasilci smo se v začetku leta udeležili občnih zborov prijateljskih in sosednjih gasilskih društev, bili pa smo tudi gostje na petih delovnih srečanjih gasilskih društev v sosednji Hrvaški. V soboto, 16. februarja, smo v našem društvu uspešno izpeljali 77. redni občni zbor, na katerem smo podelili tudi priznanja za dolgoletno delo, napredovanja v činih, spričevala o opravljenih specialnostih, kipec naj gasilca in v gasilske vrste sprejeli nove člane, ki so še kako pomembni za nadaljevanje gasilske tradicije. RAJKO DEBELJAK JE POSTAL NAJ GASILEC Našim članom smo na letošnjem občnem zboru podelili posebna priznanja in skromno darilo ob osebnem jubileju. Med letošnjimi nagrajenci so: Mitja Arbeiter in Gorazd Dernikovič za 40 let, Stane Kolednik za 50 let in Stanislav Golc za 70 let. Nekdanjemu poveljniku društva, Rudiju Vidoviču. smo podelili kipec Sv. Florijana, zahvalo za dolgoletno in nesebično pomoč pri razvoju društva pa je prejel nekdanji župan Občine Cirkulane, Janez Jurgec. Naj gasilec je za leto 2018 je postal Rajko Debeljak. Mestne občine Ptuj, Nuška Gajšek, ter župana Hajdine in Zavrča, mag. Stanislav Glažar in Slavko Pravdič, so v petek, 12. aprila, s prostovoljnimi gasilskimi društvi in Območno gasilsko zvezo (OGZ) Ptuj podpisali anekse k pogodbam za financiranje gasilske javne službe v letu 2019. Letos bodo občine v okviru OGZ Ptuj prostovoljnim gasilskim društvom namenile okrog pol milijona evrov za redno dejavnost in investicije. Predsednik OGZ Ptuj, Marjan Meglič, je ob podpisu med drugim povedal, da imajo trenutno v OGZ Ptuj preko 700 operativnih gasilcev, razpolagajo z zelo izobraženim kadrom in dobro tehniko. Obljubil je, da bodo sredstva namenili za dobre namene, vlagali bodo na tista področja, ki so dejansko načrtovana. Antonija Žumbar, županja Občine Cirkulane: »Gasilci so vedno pripravljeni pomagati in brez gasilcev ne bi bili varna občina, ne bi bili ljudje. Lahko smo hvaležni našim gasilcem in našemu PGD. Tega se v občini dobro zavedamo.« NA PODPISU POGODBE ZA FINANCIRANJE GASILSKE JAVNE SLUŽBE Županja Občine Cirkulane, Antonija Žumbar, županja Ekipa PGD Cirkulane pri podiranju prvomajskega drevesa z gospodarjem Milanom Voglarjem. Županja Cirkulan Antonija Žumbar je z domačimi gasilci in vodstvom OGZ Ptuj podpisala aneks k pogodi o opravljanju javne gasilske službe v letu 2019 8 GASILCI PONOSNO POSTAVILI PRVOMAJSKO DREVO Lep je tudi spomin na praznični 27. april, ko smo v Cirkulanah že po tradiciji postavili prvomajsko drevo. Za pomoč pri pripravi in postavitvi prvomajskega drevesa se zahvaljujemo vsem članom našega društva in prevozništvu Krajnc iz Leskovca, ki nam je pomagalo pri končni postavitvi drevesa. Dve nedelji po veliki noči pa smo cirkulanski gasilci poskrbeli za ljudi od blizu in daleč ter jim s hrano in pijačo polepšali lepo sončno belo nedeljo. Medij Občine Cirkulane MAJ 2019 na Mejah. Mašo za gasilce je daroval dekan Emil Drev, za kar se mu tudi najlepše zahvaljujemo. Po sveti maši smo se gasilci dobili s tovariši gasilci iz DVD Višnjica in DVD Gornje Jesenje iz sosednje republike Hrvaške. Druženje smo nadaljevali v našem gasilskem domu v Cirkulanah. Hvala naši županji, Antoniji Žumbar, ki je bila z nami pri sveti maši in se je z nami družila tudi v gasilskem domu. Vodstvo gasilskega društva v družbi novih članov NA FLORJANOVO NEDELJO Ob godu našega zavetnika Sv. Florjana, ki velja za patrona proti požarom in poplavam ter je zelo čaščeni zavetnik gasilcev, smo se gasilci zbrali pri sveti maši v cerkvi Sv. Florijana V SOBOTO, 8. JUNIJA, BO ZNOVA SLOVESNO Vendar pa se kljub obilici dela, ki ga imamo v društvu, že pripravljamo na prevzem in blagoslov obnovljenega gasilskega vozila GV –V1. Slovesnost bo v soboto, 8. 6. 2019, v Cirkulanah. Vljudno vabimo občanke in občane, da se nam pridružijo na slovesnosti ter z nami praznujejo ob veliki pridobitvi, ki nam bo med drugim omogočila tudi uspešnejše posredovanje na naših intervencijah. Vabljeni! Anton Kokot, predsednik PGD Cirkulane 12. pohod prijateljstva OŠ Cirkulane-Zavrč K o združi moči več kot 200 prostovoljcev, več kot 70 organizacij in podjetij, potem lahko kljubuješ tudi kislemu vremenu! V soboto, 13. aprila 2019, se je na 12. pohodu prijateljstva dogajalo toliko stvari, da jih težko opišemo. Medgeneracijsko dobrodelno prireditev je skupaj obiskalo preko 1200 udeležencev, kar je izjemna številka glede na res neprijetno vreme. Imeli smo srečo, saj je ves teden deževalo, le za nas so se tistih nekaj ur zaprli oblaki. Skupaj smo prehodili na tisoče korakov prijateljstva, stkali nove vezi, pomirili oči z lepotami Haloz, okrepili dušo in telo z več kot 20 aktivnostmi, napolnili želodčke s 600 Polidogi, 300 hamburgerji in 500 sendviči ter 1500 paštetami Argeta. Poleg pohoda in mini pohoda smo predstavili vožnjo s kajakom, atletiko, kolesarstvo, karate, footsnooker, footdart. Vozili smo se s kočijo, s Špelo vadili aerobiko, na poligonu smo se igrali s Športkotom, se borili za nagrade na Decathlonovem nogometnem poligonu, ustvarjali na ustvarjalnih delavnicah, slikali na obraz, se igrali na napihljivih igralih, imeli cirkuške in čarovniške delavnice, animacijo z baloni itd. Foto: Sandi Kelc Medij Občine Cirkulane SODELUJOČI, SPONZORJI, DONATORJI: Osnovna šola Cirkulane-Zavrč, Občina Cirkulane, Občina Zavrč, Decathlon Slovenija, EMG, d. o. o., GT Gorsko skeletne hiše, Intera, Ilkos Candles - Light up your life, Perutnina Ptuj, Nori na Poli, Prevozi Vectorius, Špedicija GOJA, ISM Vuzem, Hrid mont d.o.o., Ključavničarstvo in varjenje, Danilo Majcenovič, s. p., Posredništvo pri prodaji goriv, Mitja Arbeiter, s. p., Frizerstvo Bela, DANI-TRANS Danijel Fajfar, Bombek grafične in reklamne storitve, Javne službe Ptuj, Audio Kondrič, Argeta, E-Študentski Servis Ptuj, Terme Ptuj, Gostišče Krona Cirkulane, Kmetijska Zadruga Ptuj, Kmečki turizem Pungračič, Vina Kotolenko, Pekarna Kolamerca, Hiša daril, Sandi Kelc Photography, Aljana Primožič Fridauer, Vladimir Solina, Poslovni center Halo, Planinsko društvo Cirkulane, Športno Društvo Cirkulane, Športno Društvo NŠ Zavrč, Konjeniški klub Borl, PGD Cirkulane, Štab CZ in ekipa RK Občine Cirkulane, Društvo gospodinj Cirkulane, Društvo gospodinj Zavrč, Čebelarsko društvo Cirkulane, Čebelarsko društvo Zavrč, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Dvsh Haloze, Kmetija AS Arnečič Haloze, Ekološka kmetija Marija Pivko - Aronija, Nacionalni inštitut za javno zdravje – OE MARIBOR, SLOADO - Slovenian Anti-Doping Organisation, PEHOTNI POLK SLOVENSKE VOJSKE - MARIBOR, AK Ptuj - Padalstvo, AccordArt, zavod za glasbeno izobraževanje, Atletski klub Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Karate-do Ptuj, PureSport, Športna Šola Špela, Športna šola Športko, Ptujski Skavti, Animacije in dogodki ArbadakarbA - ZUM Kreativa, Video Kondrič, Majice-tisk. si, Policijska postaja Gorišnica, Zavod IPF, Združenje SAZAS. 9 MAJ 2019 Vašo pomoč in sodelovanje. Brez vsakega izmed vas ne bi prireditev tako dobro uspela! Prijateljski pozdrav in upam, da sodelujemo tudi v letu 2020! Mitja Vidovič, vodja organizacijskega odbora Pohoda prijateljstva OŠ Cirkulane-Zavrč Foto: Sandi Kelc Predstavljali so se Ptujski Skavti, program Svit NIJZ, imeli smo predstavitev reševanja ponesrečenca, predstavitev Slovenske vojske, Planinskega društva, društev gospodinj, društev čebelarjev, vinogradniškega in sadjarskega društva, ekoloških kmetij itd. Udeleženci so polnili kartončke s štampiljkami na vseh aktivnostih, za kar so bili nagrajeni z žrebom privlačnih nagrad. Najatraktivnejšo nagrado, trampolin, je nesel domov Tevž Vargič iz Ptuja. Prav tako smo podelili nagrade najštevilčnejši družini ter najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu pohoda. Na koncu so na prizorišče atraktivno skočili še padalci. Res je bilo enkratno! Hvala vsem sodelujočim, ambasadorjem: Aleksandri Pivec, Toniji Žumbar, Slavku Pravdiču, Dejanu Zavcu, organizacijskemu odboru, vsem sodelavcem Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, devetošolcem, občinama Cirkulane in Zavrč, društvom, organizacijam, podjetjem, sponzorjem, donatorjem in posameznikom, tudi tistim, ki niste želeli biti omenjeni. V imenu organizacijskega odbora se iskreno zahvaljujemo za Kaj o pohodu pravijo učenci? Bil je prijeten, oblačen dan. Imeli smo »Pohod prijateljstva«. Zbrali smo se pri tovarni v Dolanah. Z nami so bili naši starši, dedki in babice. V Dolanah smo dobili malico. Potem smo šli na pohod. Prišli smo v Cirkulane na nogometni stadion. Bilo nas je veliko. Igrali smo se na napihljivem gradu, šli smo na poslikavo obraza, jahali smo konja in se vozili s kočijo. Na delavnicah smo si naredili pisanke in zajčka. Vozili smo se s kanujem. Na koncu smo gledali padalce in nizki prelet letala. Bilo je lepo in bilo je fajn. Iva Stramič, Žan Luka Kokot, Toni Korenjak Sawatzky in Neža Tolić, 1. a V soboto, 13.aprila 2019, smo šli na pohod prijateljstva. Zbrali smo se pri tovarni ADK, kjer smo dobili malico. Potem smo šli na pot po gozdu, mimo potoka in hribov. Ko smo prispeli v Cirkulane, smo šli jahat, igrat nogomet in izdelovat izdelke. Ko je bil čas, smo šli domov. Ela Kozel, 3. a Pohod prijateljstva je bil v soboto, 13. aprila 2019. Zbrali smo se pri tovarni ADK. Potem smo šli na pot. Med hojo smo videli veliko zanimivih stvari. Ko smo prišli v Cirkulane, smo si odpočili, nekaj pojedli in se šli igrat. Jan Petrovič, 3. a Med knjige vabita društvena knjižnica in izmenjevalnica knjig V petek, 26. aprila 2019, smo v okviru praznovanja 120-letnice organiziranega kulturnega delovanja v Cirkulanah predstavili na novo urejeno društveno knjižnico Kulturnega društva (KD) Cirkulane in odprli knjižno hiško − izmenjevalnico knjig. Obe pomenita veliko pridobitev za vse ljubitelje knjig in branja v naši občini. Društvena knjižnica Dejavnost knjižnic je ena od kulturnih dejavnosti, ki ima v Cirkulanah dolgo tradicijo, saj so prvo javno knjižnico tukaj organizirali že leta 1899. Danes deluje knjižnica v okviru KD Cirkulane. Med leti 1993 in 2017 je gostovala v prostorih osnovne šole v Cirkulanah, nato pa smo jo prenesli v društveni prostor, ki smo ga uredili v centru kraja. Knjižnica hrani preko 1.000 knjig in drugega gradiva, predvsem tuje in slovensko leposlovje za odrasle in mladi10 Društvena knjižnica ponuja brezplačno izposojo knjig vsem ljubiteljem knjig in branja. Foto: Sonja Golc Medij Občine Cirkulane MAJ 2019 Knjižno hiško sta namenu predali predsednica KD Cirkulane, Melita Meznarič, ter Tjaša Mrgole Jukič iz Kluba Soroptimist Ptuj. Zbrane sta nagovorila županja Antonija Žumbar in mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Foto: Sonja Golc no. Deluje tudi kot priročna knjižnica za potrebe sekcij KD Cirkulane in kot lokalna oziroma domoznanska zbirka za Cirkulane in okolico. Slednje v praksi pomeni, da zbiramo različne publikacije, ki nastajajo v naših krajih in/ali obravnavajo lokalne vsebine, pomembne za naš kraj. Zastareli knjižni fond smo v zadnjih dveh letih uspeli posodobiti z donacijami, v manjši meri tudi z nakupom. Iskreno se zahvaljujemo Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, ki nam je podarila preko 300 knjig, odpisanih iz svoje zbirke. Vse občane, ki si želite kvalitetnega branja, vabimo na obisk, in sicer vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu od 8. do 10. ure. Izposoja knjižničnega gradiva je brezplačna, članarine ni. Knjižna hiška – izmenjevalnica knjig Pod okriljem društvene knjižnice deluje tudi knjižna hiška − izmenjevalnica knjig. Namenjena je prosti izmenjavi knjig med ljudmi. To pomeni, da lahko vsak izbere in vzame knjigo, ki bi jo rad prebral, prebrano knjigo pa lahko nato vrne ali obdrži. Vsak lahko tudi prinese knjigo, ki bi jo rad ponudili v branje drugim. Knjižna hiška je registrirana v mrežo Little Free Library, s čemer je postala del velike družine malih brezplačnih knjižnic, za katere skrbijo ljubitelji knjig in branja širom po svetu. S svojim izgledom posnema knjižna hiška tradicionalno haloško leseno (cimprano) hišo. Izdelal jo je mizar Silvo Bedrač. Opremljena je tudi z ilustracijo na temo branja in knjig, ki jo je narisala naša občanka, karikaturistka Aljana Primožič Fridauer. Posebna zahvala za sodelovanje in pomoč pri realizaciji ideje velja vsem sodelavcem Občine Cirkulane, na čelu z županjo Antonijo Žumbar ter članicam Kluba Soroptimist Ptuj, ki so v 2018 že izvedle uspešen projekt postavitve knjižnih hišk na Ptuju. Mira Petrovič Visoko priznanje za direktorja ptujske knjižnice Mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, prejemnik dveh uglednih strokovnih stanovskih nagrad – Čopovega priznanja in Goropevškove listine Vsaka nagrada v življenju posameznika pomeni zanj priznanje za kvalitetno opravljeno delo ter je spodbuda za delo vnaprej. V tej luči so bili jesenski meseci minulega leta za direktorja ptujske knjižnice mag. Matjaža Neudauerja pomembni, saj je prejemnik dveh stanovskih nagrad, Čopovega priznanja in Goropevškove listine, ki pričata, da njegovo dolgoletno delovanje v vlogi direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj ni ostalo prezrto. Čopovo priznanje je ugledna najvišja državna nagrada za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, Goropevškova listina pa se podeljuje posameznikom, ki s svojim delom prispevajo h krepitvi ugleda domoznanstva in domoznancev v strokovni in širši javnosti ter k prenosu znanj in izkušenj na mlajše generacije in ki s sodelovanjem s knjižnicami, muzeji, arhivi in drugimi organizacijami skrbijo za ohranjanje lokalne in nacionalne kulturne dediščine. Medij Občine Cirkulane Nagrajenec, mag. Matjaž Neudauer v družbi sodelavcev ob prejemu Čopovega priznanja. Foto: Milan Štupar 11 MAJ 2019 Mag. Matjaž Neudauer je vodenje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj prevzel leta 2006. Skupaj s sodelavci je smelo začrtal vizijo razvoja in delovanja knjižnice. Spodbujal in podpiral je razvoj domoznanske dejavnosti, ki ima na Ptujskem dolgo tradicijo in katere temelje sta postavila bibliotekarja in domoznanca Andrej Kovač ter Jakob Emeršič. V času njegovega vodenja je bilo zaključenih več pomembnih in ključnih projektov, kjer je imel pomembno organizacijsko vlogo in s katerimi je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj pridobila na ugledu v lokalni skupnosti in tudi v širši strokovni javnosti, prevzela pa je tudi nosilno vlogo koordiniranja domoznanske dejavnosti med osrednjimi območnimi knjižnicami. Komisija za Čopove nagrade je v utemeljitvi izpostavila, da je mag. Matjaž Neudauer znal v pravem trenutku povezati in motivirati zaposlene z idejami, strokovnim znanjem in sposobnostmi, da realizirajo zastavljene cilje. Ves čas si je prizadeval urediti financiranje delovanja ptujske knjižnice z občinami ustanoviteljicami in pogodbenicami. Mag. Matjaž Neudauer je uveljavljeno ime v strokovnih organih in združenjih. Bil je član Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, eden od pobudnikov ustanovitve in pravne ureditve Združenja splošnih knjižnic ter član upravnega odbora in predsednik častnega razsodišča Združenja. Je aktiven član Društva bibliotekarjev Maribor, sodeluje pa tudi v organih in telesih Zveze bibliotekarskih društev. Kot direktor osrednje območne knjižnice ves čas podpira povezovanje in strokovno sodelovanje z drugimi kulturnimi ustanovami, šolskimi, specialnimi in društvenimi knjižnicami ter posamezniki. Sodelavci Knjižnice Ivana Potrča Ptuj direktorju mag. Matjažu Neudauerju za nagradi iskreno čestitamo! Darja Plajnšek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Uspešno začeli jubilejno leto Z a člani dramske skupine KD Cirkulane je še ena uspešna sezona. Kot po navadi smo jo pričeli v jeseni. Najprej smo preverili, kdo od lanskih akterjev je pripravljen sodelovati tudi v novi sezoni. Sledilo je tipanje med prijatelji in znanci za novimi sodelavci. Ko je bil igralski ansambel v grobem znan, smo se podali v lov za režiserjem. Z nekaj prilizovanja in veliko prepričevanja smo k sodelovanju spet pritegnili Tončeka Žumbarja, ki je režiral tudi zadnje tri naše predstave. Glede na število zainteresiranih za sodelovanje je režiser izbral svoje delo Jesenska poroka in ga priredil za oder. Z novembrom smo začeli z vajami in že takoj naleteli na težave. Ena je bila usklajevanje terminov vaj, kar je bilo zaradi šolskih in službenih obveznosti sodelujočih včasih prava nočna mora, poleg tega pa so bili zaradi službenih obveznosti nekateri prisiljeni naknadno odpovedati sodelovanje. A smo z veliko dobre volje in vztrajnosti premostili tudi ovire in v slabih treh mesecih naštudirali delo. Da izkažemo podporo režiserju in se morda še česa naučimo, smo si še pred premiero na štefanovo ogledali v Veliki Nedelji predstavo tamkajšnje skupine Rože za Tončko. 18. januarja je sledila težko pričakovana premiera, ko je množica gledalcev napeto sledila dogajanju na odru in, kar 12 Cirkulanski gledališčniki. Foto: Sandi Kelc je še pomembneje, zadovoljna zapuščala dvorano. Slika se je ponovila tudi na preostalih štirih predstavah. Da dobro delamo, je potrdil tudi selektor, ki nas je obiskal v nedeljo, 20. januarja. V razgovoru po predstavi je izpostavil dobre stvari (v prvi vrsti srečno roko pri izbiri vlog) ter podal nekaj nasvetov, kako izboljšati tiste, ki bi lahko bile še boljše. Zgodba predstave se sicer dogaja sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja v majhni haloški vasici. Osrednja oseba je Potratnikova Micka (Ana Črnivec), kljub temu, da jih šteje že skoraj sedemdeset, je še vedno ledik in frej, ima sicer dva odrasla otroka, a živi sama. Sina Frančeka (Marjan Prašnički) ni videla že četrt stoletja, vse odkar je zbežal v Nemčijo. Hči Olga (Melita Meznarič) sicer živi v Mariboru, a se doma oglasi v jeseni, ko pride po ozimnico. Naenkrat pa udari novica, da se po letih tujine izgubljeni sin vrača domov. Poštar Janko (Andrej Bogdan) in gostilničar Lojz (Miro Lesjak) zbereta vaščane (Aljaž Bezjak, Natalija Cafuta, Betka Forstnarič, Alen Meznarič, Franc Meznarič in Marica Žuran) in pripravita velik sprejem. A stvari se že v začetku zapletejo, saj se nenapovedano prav takrat domov vrne tudi Olga s partnerjem Jožekom (Aleksander Potočnik). Nazadnje se v Medij Občine Cirkulane MAJ 2019 spremstvu komandirke (Nevenka Majhen) le pojavi Franček, ki je s sabo pripeljal prijatelja Kurta (Matej Cafuta). Ker slednji govori in razume samo nemško, nekaj vaščanov kar naenkrat obvlada nemščino in se želijo družiti z njim Priče smo številnim zabavnim nesporazumom. Med tem ko se začne med Olgo in Kurtom plesti ljubezen, pa prihod kmetovalke Marjane (Mateja Muršec) in njene hčerke Angelce (Viktorija Zadravec) Frančeku korenito spremeni življenje. Pri osamljeni Micki se občasno oglasijo vaška dekleta (Tjaša Bratušek, Zala Fridauer, Ana Gašparič, Ana Marija Lovenjak, Nikita in Taja Potočnik), ki z veseljem prisluhnejo njenim pripovedim o otroštvu in mladosti, dekleta pa spremljata še vaška pobalina Tonček (Teo Črnivec) in Vladko (Vito Maučič), ki s svojimi vragolijami še dodatno zabavata gledalce. V zadnjih dveh januarskih vikendih smo na petih predstavah uspeli nasmejati dobro zasedeno dvorano. Kot je zdaj že v navadi, je bila glavnina gledalcev od drugod, kar je zaslužna radijska reklama, za katero je poskrbela Gordana Črnivec. Tonček Žumbar je poleg režije skrbel še za svetlobne in zvočne efekte ter mikrofone, skupaj z Martino Haring in Janjo Solina Črnivec pa je pripravil gledališki list. Zahvaliti pa se mu moramo tudi za sceno in večino kostumov. Preostale pa smo si po nasvetih Janje in Tončeka poiskali sami. Reklamni plakat je delo Aleša Klinca, igralski ansambel je v fotografski objektiv ujel Sandi Kelc. Olga Dernikovič in Marjana Arbeiter pa sta nas reševali iz škripcev, kadar je kdo pozabil besedilo. Poleg omenjenih pa so nam pri izvedbi predstav tako ali drugače pomagali še: Dušan in Zvonko Bratušek, Milan in Peter Črnivec, Zdenka Debeljak, Jelka Pajnkiher, Zinka Solina in Vanja Zemljarič. Zahvaliti pa se moramo tudi občinski upravi na čelu z županjo za podporo in občinskim delavcem za pripravo dvorane. Letošnja sezona je torej za nami. Mi smo se trudili po svojih najboljših močeh, vi pa ste naš trud nagradili z bučnim aplavzom, kar je tisto, za kar igralec amaterski ali poklicni pravzaprav živi. Čar odrskih luči so letos prvič preizkusili štirje naši člani. Veseli nas, da so se lepo vklopili v ekipo tako za kot na odru. K utrjevanju vezi je pripomogel tudi pohod po haloških gričih, ki si ga je skupila »podarila« za kulturni praznik. Kljub temu, da se je sezona pravkar zaključila, pa člani dramske skupine že intenzivno razmišljamo o novi, ki se trenutno zdi še zelo oddaljena, a čas neusmiljeno teče in kot bi mignil, bo tu jesen. In na odru bo spet živahno. Morda boš takrat med nami tudi ti, ki pravkar prebiraš ta zapis. Če želiš ponovno ali prvič doživeti občutke, ko se razpre gledališka zavesa, pridi. Veseli te bomo. Mateja Muršec V Društvu za oživitev gradu Borl odkrivamo drobce iz zgodovine Borla in sosednjih gradov Kdo je Max Kübeck? Nekatere člane DgB je grad Borl povsem prevzel. S svojo bogato in dolgo zgodovino nam zaposluje misli, zato veliko časa namenimo raziskovanju njegove preteklosti. Vsake toliko pa se zgodi, da naletimo na izjemo pomembne drobce oziroma dokumente. To je sreča in poplačilo za ure in ure, ki jih posvetimo brskanju po literaturi, med arhivskimi dokumenti in po spletu. Tokrat nas je sled odpeljala na Dunaj, kjer živi restavrator in slikar Max Kübeck. Izkazalo se je, da je vnuk lastnikov gradu Borl, Maxa Fotografije in zapisi iz arhiva družine Wurmbrand-Kübeck so pokazali pozabljeno/uničeno bogastvo, ki ga je Borl v začetku 20. stoletja še imel. Foto: Sonja Golc Medij Občine Cirkulane Kübecka in Adalberte, rojene Wurmbrand, ki sta grad prodala leta 1922 družbi Borlin, d. d., in se z družino preselila v Graz. Max Kübeck je zbral in raziskal del zgodovine svojih prednikov in zbrane podatke objavil v knjigi z naslovom Die blaue Brosche. Hrani veliko dokumentov, fotografij in zapisov družinskih članov. Na naše veliko veselje jih je pripravljen deliti z nami. Maxa Kübecka sta na Dunaju 12. marca 2019 obiskali Sonja Golc in Mira Petrovič. V Društvu za oživitev gradu Borl pa že pripravljamo knjigo Grad Borl v 20. stoletju, kjer bomo izbrane fotografije in zapise tudi objavili. Upamo, da bo knjiga izšla na Barbarno 2020, ob 15-letnici društva. Mladi oreh, Juglans regia, že raste. Foto: Marko Maučič Projekt drevo na Borlu Društvo za oživitev gradu Borl je dalo pobudo za odstranitev drevesa v parku gradu Borl, ki je bilo že nagnjeno in je ogrožalo druga drevesa. Pridobili smo mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ministrstvo za 13 MAJ 2019 kulturo je v začetku aprila 2019 naročilo odstranitev drevesa skupaj s panjem usposobljenemu izvajalcu. Sodelovali so tudi nekateri člani DgB, ki so pospravili vse veje. Konec aprila pa je bil mladi oreh že posajen. Strokovna ekskurzija DgB 2019 Letos smo se v društvu odločili, da obiščemo gradove/ dvorce v bližnji okolici, mimo katerih se pogosto vozimo, pa nimamo nikoli časa za obisk, ali pa so zaprti in si jih drugače ni možno ogledati. Izkazalo se je, da je bila odločitev prava, saj je bil interes za ekskurzijo velik in napolnili smo vse sedeže na avtobusu. Pisana druščina po starosti in velikosti, a z ljubeznijo do gradov v srcih, smo se zbrali na deževno nedeljo (14. 4. 2019) in obiskali dvorce Turnišče, Dornava in Muretinci ter gradova Velika Nedelja in Ormož. Za vsemi dvorci/gradovi so izjemne zgodbe, še bolj izjemni ljudje, bogata zgodovina, vendar zelo različna sedanjost. Kakšna bo prihodnost? Iskrena hvala vsem vodičem, ki so nas popeljali skozi zgodovino in zgodbe posameznih objektov, in vsem ostalim, ki so omogočili, da smo posamezne objekte sploh lahko obiskali. Vsem, ki ste se ekskurzije udeležili, pa hvala za dobro družbo. Potomec grofov Saurov je obiskal Borl Septembra 2016 smo na elektronski naslov DgB prejeli pismo Roberta Bogisicha iz Avstralije s prošnjo, da bi rad obiskal grad Borl. Ob dopisovanju v naslednjih letih sva se spoprijateljila. Izvedela sem nekaj zanimivih dejstev. Robertovi starši so se sredi 60. let 20. stoletja iz Madžarske preselili v Avstralijo. Robertu je bilo takrat 10 let. Materinščino, torej madžarščino, še vedno tekoče govori. Svoje korenine je večinoma iskal na Madžarskem. Ko je ugotovil, da je bila njegova prapraprababica Alosia von Sauer, je začel raziskovati rodbino Sauer. Ob prebiranju zapisov dolgo ni razumel, kaj pomeni von und zu Ankenstein. Menil je, da je Ankenstein morda kakšen kraj v Avstriji. Potem pa je nekega dne na spletu (na deseti strani googla med zadetki) našel besedo Robert Bogisich se nadeja možnosti vstopa v grad v prihodnjih letih. Foto: Jernej Golc Ankenstein. Zapis je bil sicer v slovenščini, ampak s pomočjo googlovega prevajalnika je kmalu ugotovil, da je Ankenstein današnji grad Borl v Sloveniji. Od takrat je uspel družinsko drevo izpopolniti zelo na široko in daleč nazaj. In lahko si mislite, da ima kot potomec Saurov, ki so se poročali z različnimi evropskimi plemenitimi družinami, mnoge plemenite družine v kateri od vej svojega družinskega drevesa. Robert je želel obiskati grad Borl že pred dvema letoma, pa je njegovo potovanje padlo v vodo zaradi bolezni. Končno je letos le prišel. Čeprav je v Evropi skoraj vsako drugo leto, pa je bil tokrat prvič v Sloveniji in torej tudi prvič na Borlu. Žal sva se morala v soboto, 13. 4. 2019, ustaviti pred zaklenjenimi vrati. Kljub temu je z veseljem in velikim zanimanjem poslušal o svojih prednikih in o tem, kaj vse so počeli na Borlu in v okolici. Kot nam je povedal, z Borla odhaja z mešanimi občutki. Vesel je, da je Borl končno našel in obiskal, a žalosten, ker ni mogel vstopiti. Glede na to, da se Borlu obeta obnova, pa je upanje, da bo morda ob naslednjem potovanju po Evropi vendarle lahko vstopil tudi v grad. V DgB smo veseli, da smo prispevali k uspehu njegovih raziskovanj, saj je prav v naši knjigi Grad Borl (2010) našel portrete Saurov, torej svojih prednikov. Na podlagi tega se je v muzeju Joanneum v Grazu že dogovoril, da si bo originale teh portretov ogledal v živo. Sonja Golc Udeleženci ekskurzije, ljubitelji gradov in lokalne zgodovine na strokovni ekskurziji. Foto: Mateja Golc 14 Medij Občine Cirkulane MAJ 2019 Utrinki iz kluba HALONGA O snovni namen kluba je izmenjava strokovnih znanj in delovnih izkušenj članov kluba na področju podjetništva in delovanja civilne družbe ter posredovanje le-teh zainteresirani javnosti. Dejavnosti kluba in doseženi rezultati v letu 2018 − Upravni odbor kluba je imel v letu 2018 pet rednih sej, na katerih smo obravnavali tekočo problematiko pri izvajanju zastavljenega programa, predvsem smo se posvečali pripravi in organizaciji projektnih nalog, ki smo jih na koncu tudi ustrezno analizirali in ocenili realizacijo ciljev. − V sekciji Svetovanje, izobraževanje in usposabljanje smo izvedli več konzultacij in posredovali naše predloge v okviru storitve za naročnika in s tem pridobili nekaj sredstev iz naslova delovanja profitne dejavnosti (PRJ Haloze, Halo, d. o. o., TUV Ljubljana, drugi naročniki). Ostanek prihodka od projektnih nalog smo namenili za Splošne aktivnosti delovanja kluba (za stroške pisarniškega poslovanja, za pripravo projektnih nalog, za klubske delavnice in posvete, za izobraževanje članov in za pokrivanje osnovnih stroškov delovanja sekcij). Vsakega projekta se praviloma lotimo, ko so nam zagotovljeni viri in ko je opredeljen projektni okvir. − Poskusno smo instalirali spletno stran kluba, ki bi nam v bodoče omogočala predstavitev delovanja kluba in vzpostavitev ustreznega klubskega informacijskega omrežja in povezovanje z drugimi socialnimi mrežami (Skype, Messenger, Facebook). − Organizirali in izvedli smo dva študijska krožka, in sicer Kako prepoznati demenco in Težave pri informacijskih sistemih. − V letošnjem letu smo pripravili projektno osnovo in uspeli na natečaju za subvencioniranje študijskih krožkov Žalovanje in Nevarnosti računalniških virusov. − Na povabilo Občine Cirkulane o izvedbi prednovoletnih aktivnosti ob drsališču smo pristopili k partnerstvu z drugimi društvi in uspešno izvedli zastavljeni program. − V okviru profitnega sektorja smo uspešno izvedli projekt oziroma predstavitev Martinovanje v Centru Špar Velenje in Zagorje. Sprejem v članstvo Kluba HALONGA. Foto: Nini Selinšek − V okviru KU smo organizirali tradicionalni Binkoštni koncert in smo se kot Instrumentalna vokalna skupina HALONGA udeležili več prireditev (Žetev na Polenšaku, Oh, te orglice v Mokronogu, Mandolinski koncert na Ptuju, Pozdrav sosedu JSKD, Slovenija na Ohridu 2018 itd.). − Pristopili smo tudi k ureditvi pisarne na sedežu kluba, ki nam bo omogočal kakovostno obdelavo projektne dokumentacije in ustrezno hrambo strelskih rekvizitov in municije ter drugega drobnega inventarja, ki ga nabavljamo za potrebe projektnih nalog. Stanislav Golc Slovenija Halonga na Ohridu 2017/2018 Občni zbor kluba HALONGA, 9. 2. 2018. Foto: Nini Selinšek Medij Občine Cirkulane Mednarodna revija "Ah, te orglice" 15 MAJ 2019 Aktivnosti turističnega društva v začetku leta L etos smo se v TD Cirkulane prijavili na sejem ALPE ADRIA 2019, 30. sejem turizma v Ljubljani, ki ga organizira TZ Slovenije. V enem dnevu smo na stojnici poskušali predstaviti vse zanimivosti in dobrote, ki jih lahko turist najde v naši občini. S pomočjo turističnega vodnika smo številne obiskovalce seznanili z lepotami Haloz na naših poteh, o organiziranih dogodkih in prireditvah ter dobrotah, ki jih lahko postreže- Skupaj z županjo na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani Fašenk v Cirkulanah 2019. Foto: Arhiv TD Cirkulane jo naši ponudniki. Razstavni prostor smo opremili z vsem gradivom, ki ga imamo na razpolago, in ga okrasili z izdelki, ki so nam ga podarile članice Društva gospodinj. Navezali smo mnoge stike s sorodnimi društvi in pridobili zanimive izkušnje o dobrih praksah v društvih po Sloveniji. Zanimivo je, da so mnogi obiskovalci kar dobro poznali Haloze. Seve- da smo pri seznanjanju o naših dogodkih posebej vabili na naš osrednji dogodek, to je 26. FAŠENK V CIRKULANAH. Vsakoletne skupine so se tudi letos odzvale našemu povabilu in prikazale šege in navade maskiranja. Seveda brez tradicionalnih »bab«, »rus« in »oračev s koranti« fašenk ne bi bil tako lep in zanimiv. Vso pohvalo zaslužijo učitelji in učenci obeh šol z vrtcema, ki so nam prikazali lep in zanimiv program. Več let pa pogrešamo domače karnevalske skupine. Na razgovorih po povorki smo slišali več obljub predstavnikov VO, da naslednje leto zagotovo pridejo. Se že veselimo. Z novimi spominki na naš fašenk smo nekaj prispevali k večji varnosti naših otrok in pešcev. Naslednje leto načrtujemo novo presenečenje. S 43 člani TD in obnovljenim IO, ki smo ga izvolili na občnem zboru društva, bomo zagotovo dosegli zastavljene cilje. Zvonko Bratušek Mlajše nogometne selekcije ŠD Cirkulane Š D Cirkulane v letu 2019 nadaljuje delo z mladimi, ki zadnja leta poteka bolj intenzivno. V mlajših selekcijah trenira približno 45 fantov in tri dekleta. Imamo selekcije U7, U9, U11, U13 in selekcijo kadetov skupaj z NK Zavrč. V zimskem času smo, kot že nekaj let zapored, organizirali dva dvoranska turnirja RAD IGRAM NOGOMET, katerega glavni pobudnik je Nogometna zveza Slovenije. V sezoni 18/19, ki se je pričela lani septembra in traja vse do junija letos, nastopamo v ligi MNZ Ptuj s selekcijami U9, U11,U13 in kadeti. Naša najmlajša selekcija je selekcija U7 (vrtec in 1. razred). Ekipo vodi Bogdan Topolovec. Ti otroci še niso v igralnem sistemu, odigrajo pa kakšno prijateljsko tekmo ali se udeležijo turnirja. Selekcijo U9 vodi Damjan Kokol. Ta selekcija je trenutno tudi najštevilčnejša in tekmuje v ligi MNZ Ptuj. Selekciji U11 svoje nogometno znanje predaja Uroš Prelog, ki 16 svojo selekcijo trenira dvakrat tedensko, čez vikende pa igrajo prvenstvene tekme. Pri teh otrocih še niso najpomembnejši rezultati, zato se tudi ne beležijo. Kljub temu otroci zelo dobro vedo, ali so zmagali ali izgubili.Miha Leskovar Leska, ki je tudi članski igralec Cirkulan, vodi selekcijo U13. V jesenskem delu so bili v svoji kategoriji podprvaki, spomladi pa želijo postati prvaki svoje lige. Selekcijo kadetov, ki nastopa skupaj z ekipo iz Zavrča, je v jesenskem delu vodil nogometni veteran Darko Obran. Zaradi službenih obveznosti je v spomladanskem delu njegovo vlogo prevzel naš »vareški« fotograf Sandi Kelc. Treningi in tekme kadetov potekajo v Zavrču. Vabimo vse nadobudneže, od vključno 5 leta starosti dalje, da se nam pridružijo pri »brcanju žoge«. Vse informacije imata Damjan Kokol (041 928 528) in Bogdan Topolovec (041 487 930). Damjan Kokol, vodja mlajših selekcij Medij Občine Cirkulane MAJ 2019 Župnijo je obiskal g. škof Alojz Cvikl T orek, 12. marca 2019, za našo župnijo ni bil navaden dan. Ta dan nas je namreč obiskal g. škof Alojzij Cvikl. Med haloške griče je prispel zgodaj popoldne in si po pogovoru z domačim g. župnikom Emilom Drevom ogledal cerkvene objekte v župniji. Zatem se je srečal z županjo, go. Antonijo Žumbar, in ravnateljico Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, go. Suzano Petek. V nadaljevanju se je srečal še s člani posameznih skupin v župniji: Karitas, ŽPS, ključarji in katehisti. Rdeča nit vseh pogovorov je bila analiza življenja župnije in kako lahko laiki kot skupina ali kot posamezniki prispevamo k poživitvi le-tega. Pri dobro obiskani večerni maši je g. škof posebej nagovoril mlade, zlasti tiste, ki se letos pripravljajo na prejem zakramentov (torej prvoobhajance in birmance). V nagovoru jim je na srce položil, naj se v življenju naslanjajo na molitev, branje Svetega pisma in evharistijo oziroma mašo, ki je vrhunec našega srečanja z Bogom. Po bogoslužju je sledilo se srečanja s člani domačega CMePZ in organistoma. Vizitacija se je zaključila z večerjo, pri kateri so bili prisotni tudi predstavniki posameznih skupin v župniji. V sproščenem pogovoru smo G. škof Alojz Cvikl med mašnim govorom. Foto: Lajči analizirali minuli dan in stanje v naši župniji ter v cerkvi na nasploh. Ker je obisk po naključju sovpadal z rojstnim dnem g. župnika, smo večerjo zaključili z najboljšimi željami slavljencu. Mateja Muršec Upokojenci v Cirkulanah praznujemo V najlepšem pomladnem mesecu, mesecu maju, praznuje Društvo upokojencev Cirkulane 40 let svojega delovanja. Lep je mesec maj, še posebno pa 25., saj smo ga nekoč praznovali kot dan mladosti. Upokojeni pa bomo na ta dan praznovali 40 let društva, ki so ga ustanovili naši predhodni člani. Zato jim iskrena hvala. V sklopu tega praznovanja vam bomo pripravili kulturni program in predstavili delovanje društva skozi 40 let. V nadaljevanju bo pa družabno srečanje. V tem letu bo tudi za nas upokojence pestro. V pole- tnih mesecih bomo organizirali izlet, odpotovali in ogledali si bomo Beograd. Sledili bodo tudi pikniki in družabna srečanja. Zraven vsega naštetega pa smo pridobili pričakovano viseče kegljanje, ki se ga nekateri člani in članice vestno udeležujejo. Pozabiti ne smemo na naš projekt Starejši za starejše, ki jih prostovoljci redno obiskujemo. Spoštovane članice, spoštovani člani. Želim se vam zahvalim za vaš trud in delo, ki ga vlagate v društvo. Sreča in zdravje sta bisera dva, naj nam v življenju sledita oba! Betka Forstnarič, tajnica DU Cirkulane Tudi »lumparije« živijo v vrtcu Hladna zimska jutra so se od nas poslovila. Koliko snežink nas je razveselilo, toliko večje veselje je bilo v naši hiški. Čeprav zunaj že vse lepo cveti, ko je petje ptic vedno glasnejše in travniki prikazujejo pisano paleto cvetlic, je prav, da se vrnemo še malce nazaj, v mesec december, kjer smo kovali načrte ob bližajočih se praznikih. Tako kot so pravljične ulice, mesta, vse hiške na vasi, tako pravljično smo okrasili tudi našo avlo vrtca, kjer smo postavili mogočno jelko ter se ob jutranjih urah smukali okrog nje z upanjem, da pa vendarle nekje leži kakšen paket za naše skupine. Jutra so minevala, igra se je preselila na domače zasneženo dvorišče, postavili smo številne majhne snežake na terasi, se nagajivo spuščali po našem hribu, ob toplem Medij Občine Cirkulane Zimsko veselje na snegu. 17 MAJ 2019 čaju pa prijetno klepetali in kovali nove načrte v novem koledarskem letu. Ob vstopu v novo koledarsko leto je bilo prav prijetno, razgibano predvsem pa raziskovalno. Najprej smo seveda odprli veličastne pakete od gospoda Božička, se mu s številnimi deklamacijami in pesmicami zahvalili, potem pa pogumno zakorakali v raziskovanje novih iger ter spoznavanje novinčkov. Že v samem začetku novega leta smo medse sprejeli štiri novince. Danes, ko pišemo in se vam predstavljamo z doživetimi projekti našega vrtca,vam lahko zaupamo, da imamo prav vse skupine polno zasedene. Pa poglejmo, kaj smo v zadnjih mesecih spoznali, doživeli. Ogledali smo si tri lutkovne predstave, se veliko pogovarjali o negi zobkov s teto Mojco iz zobne ambulante Ptuj, medse povabili starše ter poskrbeli za skupinsko pustno masko (strašila), se podali na pustno rajanje v sosednjo občino, izvedli prireditev ob materinskem dnevu in dnevu očetov, organizirali »Dan odprtih vrat«, izvedli številne nastope naših dijakinj in študentk, obenem pa pridno trenirali in nabirali kondicijo za spomladanski kros osnovne šole. Otroci najstarejše skupine so se tako pomerili v teku na 200 metrov, ostali prijatelji pa glasno in pogumno navijali. Dan je bil nadvse zanimiv, saj smo najprej igro spoznavali ob družbi prijateljev iz vrtca Zavrč, kasneje pa se podali na stadion, kjer so se otroci najprej temeljito ogreli in razgibali, potem pa podali v »lov za stopničke«. Seveda, je pritekla tudi kakšna solzica zaradi neuvrstitve na stopničke, a kaj hitro so otroci ugotovili, da bo potrebno še veliko treninga in nabiranja kondicije, saj se nam z veliko hitrostjo približuje mednarodni kros Cicibanov in cicibank (mestni stadion Ptuj), ki se ga seveda otroci iz vrtca vsako leto tudi udeležimo. Mesec april je bil nadvse razgiban. Iz dneva v dan smo imeli različne aktivnosti, ki so vsebovale različne tematike. Od spoznavanja otrok in družin, ki v vrtec še niso vključeni (Dan odprtih vrat), do raziskovanja v umetnosti (spoznavanje glasbil, lutk, dramatizacij), narave (sajenje in okušanje zelenjave, izvajanje in navajanje na pohode/sprehode itd.), do medgeneracijskega druženja na pohodu prijateljstva. Tudi letošnji mini pohod je bil odlično obiskan. Prav ponosni smo, da kljub muhastemu aprilskemu vremenu niso obiskovalci Pustno rajanje tudi v vrtcu. 18 Prireditev ob materinskem in očetovskem dnevu našega pohoda izgubili poguma. Udeležba je bila čudovita, sama trasa pa prijetna in umirjena. Dogajanja na stadionu je bilo veliko in prav z veseljem je bilo opazovati majhne in velike raziskovalce pri posameznih aktivnostih. Meseca aprila smo izvedli skupinsko fotografiranje otrok, obenem pa v istem dnevu zabeležili pomembno druženje z našimi dedki in babicami. Tokrat jim moramo reči en velik HVALA. Udeležba našega medgeneracijskega srečanja v vrtcu je bila fantastična. Naša hiška je »pokala po šivih«, otroci in vzgojitelji smo bili navdušeni nad obiskom, ustvarjalnost je bila neprecenljiva, sproščeno druženje in klepet na dvorišču vrtca pa bi lahko poimenovali kot »češnja na torti«, ki našim otrokom pomeni veliko. Drage babice, dragi dedki, hvala še enkrat za vaš obisk in zagotovo se v prihodnjem letu ponovno srečamo, kjer bo tematika našega druženja popolnoma drugačna in hudomušna. Seveda smo v obilici dogodkov nadaljevali tudi z našimi letnimi projekti in dejavnostmi, se srečali s policistom PP Gorišnica (spoznavali pomen varnosti v prometu), se pripravljali na veliko noč ter urili vsakdanje veščine, potrebne za čim večjo samostojnost otrok. V prihajajočih mesecih bomo izvedli srečanje z lovsko družino Cirkulane, se podali na kros na Ptuj, si ogledali glasbeno pravljico (Karol Pahor Ptuj), se odpravili v šolo v naravi (skupina Pikapolonice), zaključili s projekti (Mali sonček, Pasavček, Ko nas tudi vreme ne ustavi – mini pohod prijateljstva Medij Občine Cirkulane MAJ 2019 Zdravi zobki, Pohodništvo), se odpravili na plavalni tečaj v terme Ptuj (skupina Pikapolonice), zaključili z obogatitvenimi dejavnostmi (Glasba in jaz, lutkovni krožek, računalniški krožek) ter se počasi pričeli pripravljati na zaključno prireditev vrtca (slovo od mini maturantov, sprehod s piščali po občini, obisk gospe županje in njenih sodelavcev). Dragi prijatelji! Veliko je še dogodkov na našem koledarju, ki jih moramo opraviti. A opravili jih bomo tako kot vedno do sedaj, z zanimanjem, nasmehom, hudomušnostjo in tu in tam kakšno otroško lumparijo. Navsezadnje, vse »to« spada in živi v vrtcu. Besedilo in fotografije: kolektiv vrtca Cirkulane Spoštovani starši, sporočamo vam, da imamo v vrtcu Cirkulane še nekaj prostih mest. Zato vas vabimo, da svojega otroka pripeljete v naše varstvo. Potrudili se bomo upravičiti vaše zaupanje in vas z veseljem pričakujemo. Suzana Petek, ravnateljica Prireditev ob odprtju razstave »Manevrska struktura narodne zaščite« V ponedeljek, 15. aprila 2019, smo na naši šoli, v Cirkulanah, odprli razstavo z naslovom Manevrska struktura narodne zaščite, ki jo je pripravil Policijski muzej. Razstava nam prikazuje vojno za samostojno Slovenijo, o njej pa je spregovorila gospa Darinka Kolar Osvald. Učencem je to predstavila slikovito, hkrati pa nam je dala vedeti, da tega ne smemo pozabiti. Razstava je bila na ogled en teden, in sicer v avli šole. Pred odprtjem razstave so učenci pripravili kratek kulturni program, zaigral nam je tudi kvintet Policijskega orkestra. Foto: Simon Simonič Nikoli nam ni dolgčas … Ogled bobrišča V sredo, 17. aprila 2019, smo se četrtošolci z učiteljicama Majo in Barbaro odpravili v Krajinski par Šturmovec opazovat bobre. Z avtobusom smo se peljali v Šturmovec. Naš vodnik je bil Borut Štumberger, oče našega sošolca Maxa. Nekaj časa smo hodili po potki, ki jo je obdajalo veliko različnih dreves. Tam smo se ustavili in pomalicali. Odšli smo do potoka, kjer so si bobri že nekaj zgradili, a jim je to poplava podrla. Videli pa smo bobrove sledi, kako je vlekel veje. Nato nas je gospod Štumberger odpeljal do vode, kjer si je bober naredil jez. Potem smo si ogledali še bobrovo domovanje. Pri gradnji sodeluje vsa družina. Mladiči ostanejo pri mami in očetu do treh let. Pri domovanju smo v popolni tišini čakali skoraj 15 minut in upali, da bi se nam bober pokazal. Ker pa so bobri nočne živali, ga žal nismo videli. Nato smo se odpeljali še do mostu pri reki Dravi in tam smo videli veliko drevo, ki jo je podrl bober, dobro smo videli odtise njegovih velikih zob. Vsi smo bili navdušeni nad ogledom. Maxovemu očetu smo se zahvalili za zanimivo vodenje in odlično razlago. V Medij Občine Cirkulane Foto: Barbara Čatar šoli pa smo si ogledali še nekaj posnetkov nočnega življenja bobrov. Nikita Potočnik, 4. a 19 MAJ 2019 V prvem razredu je bilo luštno in poučno Športni dan Doma in v šoli smo pridno trenirali tek. V torek smo imeli športni dan. V šolo smo prinesli nahrbtnik. V njem smo imeli športno opremo in pijačo. Najprej smo se ogreli. Potem smo tekli na 60 metrov. Imeli smo malico in glasno navijali za večje učence. Jedli smo sendviče. Tekli so tudi otroci iz vrtca. Ko so jim podelili medalje, smo se mi že ogrevali in pripravljali na tek na 600 metrov. Bili smo zelo nestrpni in težko smo čakali na začetek teka. Vsi smo želeli zmagati, zato smo zelo hitro tekli. Z nami so tekli tudi učenci 1. razreda iz Zavrča. Ko smo prišli na cilj, smo si mislili »USPELI SMO!«. Vsi smo prišli na cilj. Zlato medaljo sta dobila Iva Pisanec in Toni Korenjak Sawatzky. Srebrno medaljo sta dobila Melani Milošič in Lan Žula Mlakar. Bronasta pa sta bila učenca iz Zavrča. Bil je lep sončen dan. Vrnili smo se v šolo. Tam smo imeli kosilo in kuharicam pokazali medalje. Iva Pisanec, Gal Fridauer, Ian Žuran, Nika Rejc Pasavček Celo leto se učimo o prometu. Naučili smo se, da smo varni na cesti, ko imamo oblečena svetla oblačila, rumeno rutico in kresničko. Policist nas je naučil pravilno prečkati cesto. Cesto prečkamo na prehodu za pešce. Dvignemo roko, pogledamo levo, desno in levo ter gremo čez cesto. Policist nam je pokazal tudi, kako se pravilno pripasamo. Ogledali smo si tudi filmčke o prometu. Vemo, da cesta ni igrišče. Ko se vozimo v avtu, sedimo v otroškem sedežu. Vedno se moramo v avtu vsi pripeti z varnostnim pasom. Izdelovali smo tudi prometne znake, avtomobilčke in spoznali PASAVČKA. Naučil nas je pesmico: PASAVČEK JE MOJ PRIJATELJ, Z NJIM JE V AVTU VEDNO VARNO. VOZIT SE JE RES ZABAVNO, ČE VSI VEMO, KAJ JE RED: RED JE PAS PRIPET! OČKU REČEM AL PA MAMI, DA ME S PASOM VARNO SPRAVI. VSI NAJ VEMO, KAJ JE RED: RED JE VEDNO PAS PRIPET! Obiskala nas je tudi igralka Tina iz Ljubljane. Pripravila nam je predstavo Pasavček. Predstava nam je bila všeč. Vsi učenci prvega razreda med vožnjo sedimo v otroškem sedežu in smo pripasani. Tudi vi se v avtu vedno pripnite z varnostnim pasom! Melani Milošič, Lara Glavica, Saša Milošič, Vita Obran 20 Pust Ko je bil pust, smo šli na pustno povorko v Cirkulane. Bili smo nogometaši in navijačice. Pustne kostume smo si naredili v šoli sami. Na nastopu smo peli himno cirkulanskih nogometašev: Varež, Varež, Varež moj, Varež moj. Dajmo, dajmo, dajmo gol, dajmo gol, gol, gol. Varež, Varež, Varež moj, Varež šampion. Dajmo, dajmo, dajmo gol, dajmo gol, gol, gol. Fantje so igrali nogomet, deklice pa so močno navijale. Imeli smo tudi sodnike. To so bile naše učiteljice. Na pustni torek smo bili na pustnem karnevalu v Zavrču. Tudi tam smo imeli odličen nastop. Fantje so spet brcali svoje žoge, deklice pa navijale. Uživali smo. Komaj že čakamo, da bo spet pust. Danaja Debeljak, Bilal Fejzić, Lena Leskovar, Amanda Štumberger Zbrali in uredili učiteljici 1. razreda: Dragica Kolednik in Silva Meznarič DEŽELA GLASBE (domišljijska pravljica) Ime mi je Vito. Verjetno mi ne verjamete, da sem bil v deželi glasbe. Ko smo bili z družino na potovanju, sem se izgubil na postaji. Starši pa so bili že na letalu. Bil sem zelo žalosten. Takrat je mimo prišla neznanka in me potolažila. Podrobno sva se spoznala. Ko pa je morala iti, sem šel za njo. Prišla sva v Deželo glasbe in takrat se je zgodilo nekaj groznega. Prišla je hudobna čarovnica, ki ni marala glasbe. Ukradla je večno kitaro, ki je bila zelo dragocena. Čarovnico sem vprašal, kaj je to večna kitara. Povedala mi je, da so večna kitara, večni klavir in večni bobni glasbila, na katere ljudje v Deželi glasbe igrajo, da lahko preživijo. Boben in klavir je že prej ukradla, zdaj pa še kitaro! Če ne bo glasbe, se mojster Glasis ne bo več prebudil iz spanca. Mojster Glasis izdeluje nova glasbila, da lahko preživijo. Če ne, pa se bodo vsi spremenili v glasbeni prah. Kako pa bi dobili glasbila nazaj? Tisti, ki bo vzel čarovnici glasbila nazaj, se bo žrtvoval in se spremenil v prah glasbe. Takoj sem se odločil, da bom to jaz. Žrtvoval se bom. Odšel sem k čarovnici in se izmuznil z vsemi glasbili. Vrnil sem jih v Deželo glasbe in se spremenil v prah. Takrat pa se je zgodil čudež. Rešil me je mojster Čarglas, ki je s svojim čudovitim petjem preklical urok in me spremenil nazaj v človeka. Bil sem presrečen. Prijazna gospa me je popeljala nazaj k staršem. Čarglas še vedno lepo poje, mojster Glasis pa izdeluje nova glasbila. Sedaj vem, da je glasba v naših življenjih res zelo pomembna. Vito Maučič, 4. a Medij Občine Cirkulane MAJ 2019 »Cin-cin«, novi kolesarji na cesti … Na začetku leta smo bili seznanjeni, da bomo letošnje šolsko leto opravljali kolesarske izpite. Najprej smo se učili v razredu, potem pa smo na računalniku opravljali vaje. Učiteljica nam je pokazala, kako naj rešujemo test, potem pa smo se lotili dela. Vadili smo štiri mesece. Imeli smo več poskusov. Tisti, ki testa niso opravili, bodo ponovno poskusili naslednje leto v 6. razredu. Čez dva meseca smo imeli praktične vaje. Spremljal nas je policist Robert Ovčar. S kolesom smo vadili vožnjo po cesti. Naslednji dan pa je bil pred nami že pravi kolesarski izpit. Z vožnjo smo pričeli pri šoli. Pri vratih šole smo pogledali nazaj, nakazali smer ter se pri znaku STOP ustavili. Nato smo pogledali levo in desno in če ni bilo avta, smo speljali. Zavili smo levo proti gasilskemu domu. Pred gasilskim domom smo z iztegnjeno levo roko nakazali smer in zapeljali v globino križišča. Tam smo ponovno pogledali nazaj in ko je bila pot prosta, smo zavili proti telovadnici. Tam smo s kolesom obrnili in zapeljali nazaj. Pri STOP znaku smo se ustavili, pogledali levo in desno, če ni bilo vozila, smo zapeljali proti šoli. Preden smo zapeljali na dvorišče šole, smo ponovno z desno iztegnjeno roko nakazali smer ter zapeljal proti šoli. Tako je potekal praktični del izpita. Po končani vožnji nas je razveselila še gospa Nina iz občine, ki nam je podarila praktična ogledalca. Vesel sem, da sem opravil kolesarski izpit, saj se sedaj lahko v šolo pripeljem s kolesom. Jan Lesjak, 5. a Kolesarski izpit smo začeli okoli oktobra in ga 18. aprila 2019 večinoma vsi naredili. Vsak četrtek nulto uro, ob 7.30, smo odšli v računalniško učilnico in vadili. Učiteljica nam je pomagala in nas učila, kakšna so pravila. Trudili smo se in vadili tudi doma, saj smo dobili šifre oziroma kode, ki smo jih morali prinašati na vaje. Nato je učiteljica določila datum, ko smo pisali kolesarski izpit, teorijo. Imeli smo tri možnosti in moji prijateljici sta ga naredili v prvo. Jaz sem ga naredila drugič. Nato smo se začeli pripravljati na praktični del. K nam je prišel tudi policist in v delovnem zvezku Policist Leon smo s pomočjo njega reševali naloge. Učiteljica je napovedala vaje za kolesarski izpit in izpitno vožnjo, a je vse prestavila zaradi vremena. Na koncu smo imeli vajo v sredo, 17. aprila 2019, izpit pa v četrtek, 18. aprila 2019. Na vaji nam je učiteljica pokazala vožnjo po petim sošolcem po abecednem vrstnem redu, kje in kako vozimo. Zatem smo šli po vrsti drug za drugim in smo vadili. Imeli smo svoja kolesa in čelade. Na dan izpita smo bili vsi nervozni. Najprej je policist pregledal kolo in dobili smo nalepko VARNO KOLO V PROMETU. Dobili smo tudi potrdilo, da je kolo brezhibno. Nato smo še trikrat prepeljali progo in napočil je izpit. Proga je bila naslednja: začeli smo na šolskem dvorišču, pogledali nazaj, nakazali roko in se ustavili pri STOP znaku. Pogledali smo, če se lahko zapeljemo čez cesto. Zraven STOP znaka je stala učiteljica in nas opazovala. Peljali smo na drugo stran vozišča in se peljali proti policistu, ki je stal na križišču. Pogledali smo nazaj, zapeljali na sredino, nakazali roko in se peljali okoli policista. Pri gasilskem domu smo nakazali roko in zapeljali proti Večnamenski Medij Občine Cirkulane športni dvorani. Tam smo obrnili in šli nazaj. Vsi, ki smo naredili izpit, smo dobili darilo, čokolado in ogledalce od gospe Nine iz Občine Cirkulane. Na koncu smo se fotografirali. Bila sem zelo vesela, saj sem naredila izpit. Lena Golavšek, 5. a Nedeljska prireditev Kulturnega društva Cirkulane Na nedeljski koncert smo se pripravljali zelo dolgo. K nam so prišle sestre Kopinski in z njimi smo vadili pesem Na oknu deva je slonela. To pesem smo tudi peli na nastopu Kulturnega društva. V nedeljo smo šli na prireditev. Vsi smo bili zelo nervozni in imeli smo veliko treme. Seveda smo na vajah pred prireditvijo vse zapeli prav po vseh tonih. Odšli smo na oder. Cela pesem je šla zelo dobro. Po zapeti pesmi smo se še posladkali. Učiteljica Nastja Pančič Čurin je bila za nas zelo vesela, ker smo tako dobro odpeli. Za nagrado pa smo še dobili od ravnateljice čokolado in napolitanke. Ravnateljica nas je zelo pohvalila, ker smo se tako dobro odrezali. Tako je minil še en lep nedeljski dan Lana Brlek in Špela Ilec, 5. a Na plavalnem tečaju V tednu od 23. do 26. aprila smo se učenci 2. a razreda skupaj z učenci 2. b razreda iz Zavrča udeležili 10-urnega plavalnega tečaja v Termah Ptuj. Tečaja smo se vsi zelo veselili in komaj čakali, da se »namočimo« v vodi. Prvi dan tečaja smo najprej pokazali, kakšno je naše plavalno znanje, nato pa smo se razdelili v tri skupine in pričeli zavzeto plavati ter se trudili izboljšati že pridobljene veščine plavanja. Po ogrevanju v plitvem bazenu smo se pogumno podali v globoko vodo in spretno preplavali celotni bazen ali pa vsaj en del. Po treh dneh učenja plavanja nam je že vsem uspelo preplavati celoten bazen. Večina nas je plavala že brez vseh pripomočkov. Tisti, ki pa so jih potrebovali, jih zagotovo v tretjem razredu ne bodo več. Na plavalnem tečaju smo se imeli lepo in smo zelo uživali. Zadnji dan pa smo si privoščili še sladoled. Komaj čakamo že naslednje leto, ko bomo šli na 20-urni tečaj. Učenci 2. a razreda Foto: Arhiv OŠ Cirkulane-Zavrč 21 MAJ 2019 Knjige nam pomagajo, da ne hitimo IBBY je proglasil 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena, za mednarodni dan knjig za otroke. Ob 2. aprilu vsako leto druga nacionalna sekcija pripravi plakat in poslanico. Sponzor letošnjega mednarodnega dneva knjig za otroke je Litovska sekcija IBBY. Ustvarjalec Kestutis Kasparavičius je ustvaril plakat in napisal poslanico z naslovom »Knjige nam pomagajo, da ne hitimo«. Poslanico je v slovenščino prevedel Klemen Pisk. »Mudi se mi! … Nimam časa! … Adijo! ...« Takšnih vzklikov dandanes najbrž ne slišimo samo v Litvi, ki leži v samem središču Evrope, temveč še marsikje po svetu. Pogosto nas tudi prepričujejo, da živimo v stoletju informacijskega preobilja, v stoletju, ko sta naglica in hitenje neizbežna. A zgodi se, da v roke vzameš knjigo in začutiš, kako je lahko tudi drugače. Knjige imajo namreč čudovito lastnost, saj nam pomagajo, da ne hitimo. Ko listaš po knjigi in se mirno zatopiš v njeno vsebino, te na lepem ni več strah, da bi vse neopaženo zdrvelo mimo tebe. Tedaj spoznaš, da se ti ni treba brezglavo mučiti z nepomembnimi opravili. V knjigi vse poteka tiho in po natančnem redu. Morda je tako tudi zato, ker so strani v njej označene s številkami in ker med listanjem nežno in pomirjujoče šelestijo. V knjigi se dogodki iz preteklosti brez težav srečujejo z dogodki, ki se šele bodo zgodili. Knjižni svet je široko odprt, resničnost v njem je poljubno prepletena z izmišljotino in domišljijo. Včasih se niti ne zavedaš več, ali si v knjigi ali v življenju opazil, kako čudovite so kaplje snega, ki se tali na strehi, in da jerebikove jagode niso le lepe, temveč tudi grenke. Kdo ve, ali si v resnici ležal sredi poletja na travi, nato pa prekrižanih nog gledal oblake, plavajoče na nebu, ali pa si v resnici ležal sredi poletja v naravi, nato pa prekrižanih nog gledal oblake, plavajoče na nebu, ali pa si o tem samo bral v knjigi. Knjige nam pomagajo, da ne hitimo, knjige nas učijo opazovanja, knjige nas vabijo, pravzaprav nas kar silijo, da sedemo. Najpogosteje jih namreč beremo sede, in sicer tako, da jih položimo na mizo ali na kolena, mar ne? Ali si morda tudi ti med branjem opazil nekaj nenavadnega, namreč da tudi knjiga strmi vate? Da, da, tudi knjige znajo brati! Berejo ti s čela, z obrvi, iz tvojih dvignjenih ali spuščenih kotičkov ustnic, še najraje pa berejo iz tvojih oči. Po očeh namreč prepoznajo, ali… No, saj veš, kaj! Knjigi na tvojih kolenih gotovo ni dolgčas. Tisti, ki bere, naj bo otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe. Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke zaželimo drug drugemu čim več zanimivih knjig. Pa tudi, da bi se še sami zdeli knjigam čim bolj zanimivi! V mesecu aprilu sta še dva pomembna dneva, ki nas nagovarjata k branju knjig. To je 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, in 20. april, slovenski dan knjige. Tudi na naši šoli so ves mesec april potekale bralnospodbujevalne aktivnosti: – vsi učenci so se seznanili s poslanico z naslovom »Knjige nam pomagajo, da ne hitimo«, – se pogovarjali o knjigah, ki učence upočasnijo, – učenci so navajali svoje »naj« knjige, – ilustrirali so knjižne kazalke, – spoznavali so državo Litvo in o njej slišali veliko zanimivega, – spoznali litovskega avtorja Kestutisa Kasparvičiusa, – obnovili znanje o pravljičarju H. Ch. Andersenu itd. Brez pravljice pa tudi v mesecu aprilu ni šlo, zato so vsi učenci prisluhnili izbrani pravljici ali kratki zgodbici. Marica Zebec, knjižničarka Uspeh judoistov na področnem prvenstvu OŠ Ekipa judoistov OŠ Cirkulane-Zavrč je v petek, 1. marca 2019, tekmovala na področnem prvenstvu osnovnih šol Štajerske, Pomurja in Podravja, ki je potekalo v Mariboru. Nastopilo je 235 tekmovalcev in tekmovalk iz 56 osnovnih šol. Najboljše izmed naših učencev se je odrezal Lan Strelec, ki se je uvrstil v finale pri učencih 2. triletja in osvojil končno 2. mesto. Lana Strelec je bila 3. pri starejših deklicah v kategoriji do 44 kg. Dobre borbe je v kategoriji do 63 kg pokazala tudi Taja Potočnik, ki se je uvrstila na 4. mesto. Vsi trije so se uvrstili tudi na državno prvenstvo, 27. marca v Velenju. Športni pedagogi OŠ Cirkulane-Zavrč 22 Foto: Arhiv OŠ Cirkulane-Zavrč Medij Občine Cirkulane MAJ 2019 Odličen uspeh gimnastičarjev Gimnastična ekipa OŠ Cirkulane-Zavrč, ki so jo sestavljali Sara Prelog, Iris Petrovič, Blaž in Aljaž Kopša (vsi tudi člani Gimnastičnega društva Ptuj), je na polfinalu državnega prvenstva v skokih na mali prožni ponjavi, ki se je odvijalo v sredo, 6. marca 2019, v Mariboru na OŠ Tabor I., dosegla velik uspeh. Na tekmovanju je nastopalo več kot 200 tekmovalcev, med dobitniki kolajn pa so bili tudi učenci OŠ Cirkulane-Zavrč. Aljaž Kopša je dosegel odlično 2. mesto med najmlajšimi dečki, Blaž Kopša pa je s 4. mestom za las zgrešil stopničke, a se je kljub temu uvrstil na finalno tekmovanje v Kopru. Tudi učenki sta pokazali zelo dobre skoke in odlično zastopali šolo. Gimnastična ekipa bila nato zelo uspešna še v petek, 19. aprila 2019, na polfinalu državnega prvenstva v športni gimnastiki (parter, bradlja gred, preskok, drog), ki je prav tako potekalo v Mariboru na OŠ Tabor 1. Najmlajše deklice v postavi, Iza Domjan, Teja Kokot, Taja Debeljak, Ana Klajderič in Ajla Čamdžić, so osvojile ekipno 3. mesto. Pri najmlajših dečkih med posamezniki je 3. mesto osvojil tudi Aljaž Kopša. Pri mlajših dečkih je bil odličen 4. Blaž Kopša in se tako uvrstil na državno finale v Brežicah 16. maja. Dobro sta nastopili tudi Sara Prelog in Katja Emeršič z 11. Fotografiji: Arhiv OŠ Cirkulane-Zavrč in 19. mestom. Veseli nas, da je vedno več mladih gimnastičarjev pripravljenih tudi za zahtevnejša tekmovanja, za kar se še posebej pripravljajo tudi v Gimnastičnem društvu Ptuj. Čestitamo vsem. Športni pedagogi OŠ Cirkulane-Zavrč KDOR POJE IN PLEŠE, ZLO NE MISLI … Revija otroških pevskih zborov Za pevsko revijo smo se otroci dolgo pripravljali. Po pouku smo vsi, ki hodimo na pevski zbor, počakali do treh, ko je po nas prišel avtobus. V njem so že bili učenci iz Zavrča z dvema učiteljicama. Avtobus nas je odpeljal do Šolskega centra Ptuj. Nastopali smo v njihovi dvorani. V Šolskem centru smo tudi vsi pevski zbori imeli svojo učilnico za vajo. Mi smo na pevski reviji nastopili prvi. Zbor je na reviji smo zapel pesmi Rezjankica, Pomlad in še kaj in Potok je slekel senčno obleko. Pred revijo smo imeli vajo. Na vaji je bilo vse super. Vse smo zapeli prav po vseh tonih. Pred revijo smo še v učilnici vadili. Vsako pesem smo zapeli dvakrat ali celo trikrat. V učilnici nas je bilo zelo veliko. Ko smo odpeli, smo šli nazaj v učilnico, kjer je vsak dobil sendvič in sok. Učiteljice so bile zelo vesele in ponosne na vse nas. Po koncu nastopa so po nas prišli starši ali pa smo odšli na avtobus z učiteljicami. Domov smo se vrnili zadovoljni in ponosni nase. Bili pa smo tudi pohvaljeni pred celo šolo. Lana Brlek in Špela Ilec, 5. a Dve medalji za plesno ekipo OŠ Cirkulane-Zavrč Na področnem (Podravje in Pomurje) plesnem tekmovanju - Šolskem plesnem festivalu ŠPF, ki je,17.4.2019, v organizaciji Plesne zveze Slovenije in plesne šole Samba potekal na OŠ Ljudski vrt Ptuj, je naša plesna ekipa dosegla izredno velik uspeh. Nastopali smo v obeh kategorijah posameznikov, pri mlajših in starejših učencih. Učenci so se predstavili s tremi plesnimi koreografijami: POP, HIP-HOP IN LATINO. Tekmovanje je bilo zelo naporno, saj je potekalo več faz izločanja, zato so najboljše plesalke nastopile kar 12 krat. Medij Občine Cirkulane V »elementu«. Foto: Arhiv OŠ Cirkulane-Zavrč 23 MAJ 2019 Plesalke OŠ Cirkulane-Zavrč so imele predstavnico v obeh finalih, tako pri starejših, kot pri mlajših. Ne samo to, tudi v finalu sta naši finalistki ob bučni podpori preostale ekipe odlično nastopili in s svojim plesom prepričali sodnike, da si zaslužita medaljo. Tako je odlično 3. mesto pri mlajših učencih osvojila Teja Kolednik (6.a), ki je pokazala izredno plesno natančnost in neusahljivo, navihano energijo. Prav tako 3. mesto je dosegla tudi Zoja Domjan (9.b) pri starejših učencih, ki je močno izstopala s svojo edinstveno plesno izraznostjo in neustavljivo karizmo. V obeh kategorijah skupaj je bilo približno 200 učencev iz več kot 20 šol, kar daje veliko težo doseženemu rezultatu. Zoja se je s tem dosežkom uvrstila tudi na finalno državno tekmovanje, ki bo 3. junija. Čestitamo! Maja Tašner, mentorica plesnih ekip na OŠ Cirkulane-Zavrč Revija mladinskih pevskih zborov energijo. Ob 17. uri se je začela revija, nastopili pa smo tretji po vrsti. Ko smo prišli na oder, nas je napovedovalka najprej predstavila, nato pa je povedala še vzpodbudno misel. Naš nastop se je začel. Najprej smo zapeli ljudsko pesem Sonce čez hribček gre, zatem pesem Naj dober bo ta dan in na koncu še pesem Sanjam sen. Z našim nastopom in petjem smo bili vsi zadovoljni, najbolj pa naša zborovodkinja Nastja Pančič Čurin. V učilnici smo si slekli majice in jih lepo zložili v škatle. Potem smo dobili pošteno zasluženo malico. Ko smo se najedli, smo pospravili stvari in se odpravili domov. Na reviji smo vsi res zelo uživali in tako preživeli doživetij poln popoldan. Najbolj važno pa je, da je bil naš nastop uspešen. Taja in Julija, 7. a V ponedeljek, 15. aprila 2019, smo se z mladinskim pevskim zborom udeležili revije pevskih zborov. Z avtobusom smo se ob 15. uri odpeljali izpred osnovne šole v Cirkulanah. Na Gimnazijo Ptuj smo prispeli ob 15.30. Stvari, ki smo jih imeli s seboj, smo odnesli v učilnico, ki nam je bila določena. Nato smo se odpravili na tonsko vajo s korepetitorjem Tomom. Po uspešni tonski vaji smo se vrnili v učilnico, kjer smo se opeli. Ponovili smo še vse pesmi. Trideset minut pred začetkom nastopa smo se oblekli v rumene majice z logotipom naše šole in naredili še zadnjih nekaj vaj. Tik pred odhodom na oder smo se prijeli za roke in si med seboj podali pozitivno SKRITI FAKTORJI Učenke OŠ Cirkulane-Zavrč v boju za ozaveščanje o večji vlogi žensk V torek, 12. marca 2019, smo si v okviru dela z nadarjenimi in projekta Simbioza z učenkami 6. in 7. razreda OŠ Cirkulane-Zavrč na II. Gimnaziji Maribor ogledali projekcijo filma Hidden Figures (Skriti faktorji). Dogodek je nastal kot nadaljevanje ameriškega projekta #HiddenNoMore, ki se ga je iz Slovenije udeležila dr. Emilija Stojmenova Duh, v sodelovanju z Ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani. Namen projekta #HiddenNoMore je raziskati prispevek žensk k znanosti, tehnologiji, tehniki, umetnosti in matematiki (ang. science, technology, engineering, the arts, and mathematics – STEAM) prek raziskav in razvoja, izobraževanja in poučevanja, vodenja in oblikovanja javne politike. Navdihnil ga je filmski hit Skriti faktorji, ki pripoveduje zgodbo o pogumnih temnopoltih Američankah, ki so v 60. letih 20. stoletja kot uslužbenke agencije NASA s svojim prispevkom na področju matematike omogočile izstrelitev prvega ameriškega astronavta v vesolje. Cilj projekta je opolnomočiti globalne vodje na področjih STEAM, ki so morda 24 v svojih domačih skupnostih skriti talenti. Udeleženke so v času projekta na ekskurziji po ZDA preučevale najboljše prakse za učinkovito zaposlovanje, izobraževanje in razvoj žensk in drugih manjšinsko zastopanih skupin v STEAM in izvedele, kako institucionalizirati priložnosti za ženske v svojih državah. Film Hidden Figures prikazuje izjemno pomembno vlogo temnopoltih žensk, ki so v NASI računale projektorije za astronavte. Namen predvajanja filma je pomagati pri tem, da se spremeni miselnost glede vloge žensk v znanosti, inženirstvu, tehniki in matematiki ter se več deklet odloči za poklice na področju STEAM. Po predstavi, ki so jo uvodoma odprli že omenjena dr. Emilija Stojmenova Duh, ki je prisotne navdušila s svojo življenjsko zgodbo, ravnatelj II. Gimnazije Maribor, g. Ivan Lorenčič, predstavnik ameriškega veleposlaništva ter županja Kungote, ga. Tamara Šnofl, smo tudi udeleženci naše šole bili zaprošeni za izjave o občutkih ob dogodku. Enotno mnenje vseh je bilo, da je cilj projekta več kot dosežen. Mitja Vidovič, prof. ŠPO in mentor, pravi: »Izredno sem vesel, da smo imeli možnost doživeti tako bogato predstavitev tematike, ki se mi zdi izrednega pomena. Boj za enakopravnost žensk, njihova enakopravna vključenost v vse sfere, še posebej pa v znanosti, mora biti kljub napredku proces, ki ne sme zastati ali se ustaviti. Prav Medij Občine Cirkulane MAJ 2019 tako kakor ne boj za vse druge deprivilegirane skupine ljudi. Ko sem prejel povabilo s strani Simbioze, sem že po opisu vedel, da bo predvajanje imelo velik odmev pri naših nadarjenih učenkah, ki so se udeležile projekcije. Še posebno težo dogodku so dale izjemne osebe, ki so uvodoma odprle prireditev, na čelu z gospo Emilijo Stojmenovo Duh, ki je s svojo energijo, vero v projekt #NoMoreHidden, čustvi, ki jih je ob tem izkazala, ter navdušujočo lastno življenjsko zgodbo dokazala, da to ni le film, da je to življenje.V današnjih časih, ko se nam sicer enakopravnost med spoloma zdi veliko bolj samoumevna, ne smemo zaspati ob takšni naivni miselnosti, saj se ravno na področjih, kot je znanost, kaže, da proces še ni dokončana zgodba. Zato je mlade potrebno še naprej vzgajati v duhu teh vrednot ter predvsem dekleta navdihniti in motivirati, da se aktivirajo in dosegajo ter presegajo še nedoseženo. Ogled filma je vsekakor korak k temu, saj jim je film ves čas trajanja dal veliko misliti in njihovo navdušenje se ni kar tako poleglo.« Zala Fridauer (12 let): »Film mi je bil zelo všeč. Naučil me je, da tudi ženska lahko postane zelo dobra znanstvenica in da ne smemo delati razlik glede spola, vere, polti človeka, enostavno moramo vsakega posameznika spoštovati. Zelo sem vesela, da sem imela možnost ogledati si ta film.« Taja Štumberger (12 let): »Film je bil eden izmed boljših, saj mi je dal kar precej misliti. Prikazana je bila zgodba, zaradi katere se mi zdi, da se moramo ženske izobraževati tudi na drugih področjih, bolj »moških področjih«, in s tem biti enakopravne oziroma še boljše kot moški. Ob koncu filma mi je bilo jasno, da me nič in nihče ne more ustaviti na poti k mojim zastavljenim ciljem.« Katja Emeršič (11 let): »V filmu sem uživala ter se naučila, da lahko ženske delajo v službah, ki so tipične za moške. Ženske so enakopravne, zmorejo premagati tudi največje ovire v življenju. Poklic, ki je bil prikazan v filmu, se mi je zdel zanimiv in pomemben.« JAZ IN MOJ DOMAČI KRAJ (učenci 4. a razmišljajo o domačem kraju) Max Štumberger: Cirkulane so mi všeč, ker imajo trgovino, gostilne in šolo. Všeč mi je tudi, da imamo zdrav zrak. Ana Marija Lovenjak: V Cirkulanah se počutim zelo dobro. Všeč mi je, da ni preveč prometa. V Haloju ali Mercatorju bi lahko imeli Varno točko. Teo Črnivec: Cirkulane so najlepši kraj v Halozah, saj so zelo razgibana občina. Razvita je na vseh področjih. Lana Kristovič: Občina ima 13 naselij. Cirkulane so zelo lep kraj. Teja Kolednik (11 let): »Film je bil zelo dober in poučen. Sploh se ne zavedamo, v kakšnem svetu živimo, kakšne krivice se dogajajo po svetu in nam skoraj pred nosom. Ne glede na barvo kože, spol ali vero imamo vsi enake pravice.« Julija Maučič (12 let): »Film, ki smo si ga danes ogledali, je zelo poučen in nas opominja, da moramo biti zvesti tistemu, kar sami mislimo. Uči nas tudi, da to, da smo ženske, še ne pomeni, da ne moremo biti uspešne.« Aleksander Emeršič: Spremenil ne bi nič, ker našemu kraju nič ne manjka. Najbolj sta mi všeč šola in stadion. Žiga Krajnc: V našem kraju mi je všeč igrišče, ampak želim si še večji stadion. Patrik Jurgec: Všeč so mi hribi in mir na cestah. Vito Maučič: V Cirkulanah sem preživel veliko časa. Z družino smo velikokrat hodili po gričih. Zdaj so moj dom. Matic Obran: Tu živim zato, ker sem rad v družbi in ker je veliko čistega zraka. Emanuel Bezjak: Haloze so mi všeč, ker so gričevnate. Sara Ferencek Mendaš: Haloze so lepe. Nadija Fejzić: Živim v Občini Cirkulane. Moj kraj mi je všeč. Maja Kozel: Naš kraj mi je všeč, predvsem so mi lepi gozdovi. Tukaj nam je zelo toplo. Alex Fridl: V Cirkulanah so mi všeč igrala in igrišča. Marsel Zadravec: V mojem kraju je vse dobro. Želel bi si še kakšno trgovino. Všeč mi je, da se vsi poznamo. Lucija Žuran: Živim v Občini Cirkulane. Tu imamo trgovine, občinsko zgradbo, vrtec, igrišča ter veliko prostora za igro. Tibor Bednjički: V naši občini imam veliko prostora za igro in gibanje. Dodal bi kak muzej. Tukaj je res lepo. Medij Občine Cirkulane Nika Hozjan, 3. a Nikita Potočnik: Rada imam Cirkulane, ker so lepe. Veliko se dogaja in na naših kmetijah imamo veliko živali. 25 MAJ 2019 ALU kviz – prvo mesto OŠ Cirkulane-Zavrč V torek, 16. aprila 2019, je na OŠ Gorišnica potekal 3. ALU kviz, na katerem so se pomerili tekmovalci petih ekip (OŠ Dr. Franja Žgeča Dornava, OŠ Markovci, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Gorišnica in OŠ Podlehnik). Naša šola je na tretjem ALU kvizu dosegla največ točk (orehov) in si s tem zagotovila sodelovanje oziroma tekmovanje v finalnem ALU kvizu, ki bo 22. maja v restavraciji Pan v Kidričevem. Prvega mesta smo bili zelo veseli. Našo šolo so zastopali devetošolci, in sicer Igor Pravdič, Lea Finžgar in Kaja Slapničar. Naši učenci so se na kviz zelo dobro pripravili, saj smo vedeli, da je le znanje pot do uspeha. Podjetje Talum, d. d., se je na svojo 65. letnico delovanja skrbno pripravilo. Vsem učencem na naši šoli so podarili zanimive knjige (Talumove ugankarske dogodivščine), katere smo prebrali, saj je del vprašanj na kvizu temeljil na njih. Kviz je vseboval tudi splošna vprašanja o podjetju, katerega ogled smo imeli 12. marca 2019. Podjetju Talum, d. d., se zahvaljujemo za tako inovativno praznovanje delovanja podjetja, da smo tudi mi lahko del njihove celote, da smo se v njihovi družbi dobro počutili in se veliko novega naučili. Sedaj pa nas Foto: Arhiv OŠ Cirkulane-Zavrč čaka finale. Potrebno bo veliko truda in prostega časa, da naše znanje še nadgradimo. Ana Belšak, mentorica Male čistilne naprave Vodni viri in z njimi povezano zagotavljanje kakovostne pitne vode postaja vedno zahtevnejša in s tem tudi dražja naloga. Skrb za to ne more biti prepuščena zgolj državnim organom in izvajalcem obvezne gospodarske javne službe vodooskrbe. Naloga vsakega izmed nas je, da pri lastni rabi s kvalitetno pitno vodo ravnamo racionalno in s tem nižamo porabo vode. Količine porabljene pitne vode imajo vpliv tudi na dejavnost odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. V strnjenih naseljih se odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod rešuje z izgradnjo javnih kanalizacijskih sistemov. Na področjih razpršene poselitve se v novejšem času problematiko čiščenja komunalnih odpadnih vod iz stanovanjskih objektov rešuje z izgradnjo individualnih malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). V MKČN se uporabljajo različne tehnologije čiščenja, v veliki večini se komunalne odpadne vode očisti najprej mehansko in nato biološko. Postopki čiščenja so identični postopkom na večjih javnih čistilnih napravah. MKČN, manjše od 50 PE (1 PE je onesnaženje, ki ga dnevno povzroči ena oseba), so praviloma individualne čistilne naprave, ki niso sestavni del javne infrastrukture in ostanejo v lasti lastnikov oziroma investitorjev objektov. Ti so dolžni z MKČN upravljati in jih vzdrževati, kar pomeni: − preverjati tehnično brezhibnost MKČN, − spremljati delovanje in učinke čiščenja na napravi, − hraniti vso dokumentacijo o lastnostih naprave ter vso ostalo dokumentacijo, 26 − pridobiti poročilo o uspešno opravljenih prvih meritvah s strani za to pooblaščenega akreditiranega laboratorija, − naročati odvoz odvečnega blata iz MKČN, − naročati poročila o pregledih za MKČN, ki jih izvede izvajalec javne službe enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po uspešni izvedbi prvih meritev, če v občini še ni uvedenega rednega odvoza grezničnih gošč in odvečnega blata iz MKČN. Čiščenje v MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki niso tipski proizvod, mora zagotavljati primerno čiščenje, za kar se smatra čiščenje, kjer parameter onesnaženja KPK ne presega vrednosti 200 mg/l. Pri tipskih MKČN mora učinek čiščenja presegati 80 % glede na parameter KPK. Seznam tipskih MKČN, ki izpolnjujejo kriterije, objavlja Gospodarska zbornica Slovenije na spletnem naslovu http://www.gzs.si/ panoge/zbornica_komunalnega_gospodarstna/seznam_tipskih_ MKČN. V primeru pozitivno izvedenih prvih meritev in pregledov MKČN se za objekte, priključene na takšne MKČN, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se že zaračunava vsem uporabnikom, kjer nastaja komunalna odpadna voda, zniža za 90 %. Višina zaračunane okoljske dajatve je v teh primerih enaka, kot se obračunava objektom, priključenim na javni kanalizacijski sistem, zaključen z ustrezno ČN. Medij Občine Cirkulane MAj 2019 JAVNI RAZPIS za subvencioniranje nakupa in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Cirkulane v letu 2019 V Občini Cirkulane je objavljen javni razpis za subvencioniranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju MKČN), individualnih ali skupinskih, za stanovanjske objekte v velikosti do 50 PE (populacijskih ekvivalentov). Delež subvencioniranja je do 50 % upravičenih stroškov (stroški brez DDV) za postavitev MKČN oziroma največ 350 € na PE, subvencionira se postavitev ene MKČN za en stanovanjski objekt kot tudi postavitev ene skupne komunalne čistilne naprave za več stanovanjskih objektov. Upravičenci za dodelitev proračunskih sredstev po razpisu so lastniki (fizične osebe) stanovanjskih objektov s stalnim prebivališčem v Občini Cirkulane in so kupili ter vgradili MKČN od 28. 9. 2018 dalje. Upravičenec lahko kandidira za proračunska sredstva za en objekt le enkrat. V primeru izgradnje skupne MKČN za več stanovanjskih objektov je nosilec investicije (vlagatelj vloge) tisti, na čigar zemljišču bo MKČN zgrajena. Subvencioniranje se lahko izjemoma odobri lastniku stavbe na območju, kjer je javno kanalizacijsko omrežje že zgrajeno ali pa je gradnja načrtovana, priključitev nanj pa ni tehnično možna ali ekonomsko upravičena, kar mora predhodno potrditi izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini. Prvi rok za oddajo vlog za leto 2019 je 29. 6. 2019, drugi rok je 30. 9. 2019. Skrajni rok za oddajo zahtevka za povračilo stroškov nakupa in vgradnje MKČN je do 2. 11. 2019 za odobrene vloge (smiselno je oddati zahtevek ob oddaji vloge). Razpis je objavljen na spletni strani Občine Cirkulane https://www.cirkulane.si. Andrej Šömen, KP Ptuj Ivan Stopajnik, Občina Cirkulane ČAS JE, DA POMISLITE NASE Sodelovanje v Programu Svit je modra odločitev! Vsako leto v Sloveniji za rakom na debelem črevesu in danki zboli okoli 1.400 prebivalcev Slovenije, več kot 700 jih umre. V desetih letih delovanja Programa Svit, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je bilo odkritih prek 2.800 rakov, ko se znaki bolezni še niso pojavili in je zdravljenje bolj učinkovito. Program Svit je namenjen prebivalcem v starosti od 50 do 74 let, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Cilj Programa Svit je pravočasno odkriti predrakave spremembe in raka na debelem črevesu in danki. Sodelovanje v Programu Svit krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato vabljenim ne predstavlja dodatnih stroškov. Odzivnost vabljenih v Program Svit v Zdravstveni regiji Maribor Odzivnost vabljenih v Program Svit iz leta v leto nekoliko niha, vsekakor pa skozi leta zaznavamo trend naraščanja odMedij Občine Cirkulane zivnosti. V letu 2018 je bila odzivnost v Sloveniji 64,63-odstotna, v zdravstveni regiji Maribor pa 61,96-odstotna. Po podatkih za leto 2018 beležimo najvišjo odzivnost v občini Makole (71,90 %), najnižjo pa v občini Cirkulane (49,35 %). Udeležba v presejalnih programih je vaša pravica in hkrati izraža skrb za lastno zdravje. Pomembna je ravno zato, ker se ob morebitnih predrakavih spremembah in raku v začetnem stadiju lahko počutite popolnoma zdravi. Svit lahko reši življenje tudi vam, zato ne oklevajte pri ponujeni možnosti za sodelovanje. Gre le za nekaj minut vašega prostega časa in malce dobre volje. Za vključitev v program spodbudite tudi svoje bližnje, sorodnike, prijatelje, sosede, za katere veste, da so ali bodo prejeli vabilo. Marija Hanželj, koordinatorica Programa Svit za Podravje 27 MAJ 2019 KOLEDAR PRIREDITEV OB 12. OBČINSKEM PRAZNIKU 2019 PRIREDITEV Urbanovo – vinogradniški dan, Pohod po poti modre kavčine OPIS Pohod po poti Modre kavčine, Sv. maša in druženje vinogradnikov Predstavitev zgoščenke Pohod ob občinskem prazniku Praznovanje 40-letnice društva Delavnica Pohod je namenjen širši javnosti »Priprava jedi iz mesa drobnice« Dan odprtih vrat Ogled kmetije Bedrač in Pintarjevih za učence OŠ Cirkulane-Zavrč Osrednja občinska proslava Kulturni program, družabno srečanje z ansamblom Mladi Dolenci Razstava »OPREŠAKA IN POVETICE« ter ročnih del Srečanje radioamaterjev Predaja avtomobila Tekmovanje v ribolovu Turnir v odbojki na mivki Mali nogomet na travi (moške ekipe 6 + 1) Odbojka na mivki (ženske ekipe 3 + menjave) Igre Belanov Vaške igre Turnir v nogometu Vlečenje vrvi Skeči Hanzeka in Micike Gasilsko tekmovanje Dobrodelni koncert Od orglic do ustne harmonike 28 19. 5. od 8. do 15. ure Sv. Ana 19. 5. ob 16. uri 25. 5. ob 9. uri 25. 5. ob 13. uri 27. 5. od 18. ure dalje 1. 6. ob 18. uri Dobrodelni koncert za pomoč talentom iz Haloz ORGANIZATOR DVSH, TD Cirkulane Večnamenska dvorana KD Cirkulane Cirkulane Cirkulane PD Cirkulane Večnamenska dvorana DU Cirkulane Cirkulane Društvo rejcev Večnamenska dvorana drobnice Haloze in Cirkulane kuharski mojster DUŠAN BELŠAK Pri Sv. Ani – učni Čebelarsko društvo čebelnjak Cirkulane Društvo rejcev drobnice Haloze 28. 5. 1. 6. od 16. ure naprej Likovna razstava Turnir v ribolovu LOKACIJA 28. 5. od 10. do 15. ure Dan odprtih vrat Ham Fest DATUM Večnamenska turistično Občina Cirkulane prireditvena dvorana; Prireditveni šotor Prireditveni šotor Društvo gospodinj Cirkulane Avla Večnamenske Likovna sekcija Stil 1. 6. od 16. ure turistično prireditvene KD Studenci in KD dalje dvorane Cirkulane Radioklub 2. 6. ob 12. uri Pohorje Cirkulane 8. 6. Prireditveni šotor PGD Cirkulane Ribnik v športnem 9. 6. ob 7. uri ŠD Cirkulane parku Cirkulane Športni stadion 9. 6. ob 9. uri ŠD Cirkulane Cirkulane Športni stadion 9. 6. ob 9. uri ŠD Cirkulane Cirkulane Športni stadion ŠD Cirkulane in 9. 6. ob 13. uri Cirkulane PGD Cirkulane Športni stadion 9. 6. ob 14. uri ŠD Cirkulane Cirkulane Večnamenska dvorana KD Cirkulane 15. 6. Cirkulane 16. 6. 2019 PGD Cirkulane 16. 6. ob 15. uri Večnamenska dvorana Klub Halonga Cirkulane Cirkulane Glasilo občine Cirkulane