Oxf.: 903.1 Stiki gozdarstva z javnostjo v Sloveniji Marijana TAV ČAR* Izvleček Tavčar, M.: Stiki gozdarstva z javnostjo v Slo- veniji. Gozdarski vestnik št. 2/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini. V prispevku sta prikazana pomen negovanje stikov gozdarstva z javnostjo in stanje stikov z javnostjo v Sloveniji (1987). Slednje smo ugotav- ljali z anketo med predstavniki gozdarskih delov- nih organizacij in ustanov. Prikazani so poglavitni vzroki nezadovoljivih stikov z.javnostjo ter podani predlogi za njihovo oživitev. 1. UVOD Danes si gozdarstvo ne more in ne sme več privoščiti razmišljanja o tem, ali so stiki z javnostjo (npr. popularizacija gozdov} po- trebni ali ne. še vedno sicer samo les stroki prinaša denar, vendar pa so za naše življe- nje vedno bolj pomembne in nepogrešljive prav neproizvodne, splošnokoristne vloge gozdov. Jn če ne bomo kmalu rešili 'pro- blema umiranja gozdov (kar seveda ni in ne more biti le problem gozdarstva), bomo ostali brez lesa in brez drugih dobrin, ki nam jih gozd zaenkrat še lahko nudi. Zato se mora gozdarstvo čimprej vživeti v to, da je gospodarska veja z zelo pomembnim kulturnim in okoljetvornim po- slanstvom, Gozdarstvo se ne sme več zapirati vase, ampak se mora družbi odpreti. Stiki z jav- nostjo ne morejo biti več stvar posamezni- kov, entuziastov, odvisni le od njihove do- bre volje in prostega časa. Delo na tem področju je bilo doslej nenačrtno, sicer tudi uspešno, vendar z občutnimi vrzelmi. Zdaj je čas za vzpostavitev novega, bolje orga- niziranega sistema komuniciranja z javnost- jo. * M. T., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61 000 Ljubljana, Tržaška 2, YU Synopsis Tavčar, M.: Contacts of forestry with the public in Slovenia. Gozdarski vestnik No. 2/1989. ln Slovene with a summary in English. The article deals with the significance of esta- blishing contacts between the forestry and the public and the situation in this field in Slovenia in 1987. The situation has been established on the basis of inteJViews with some representatives of forest enterprises and institutions. The chief rea- sons for insufficient contacts with the public are presented and there are also some suggestions of how to revive these contacts. 2. RAZMERE NA PODROČJU STIKOV Z JAVNOSTJO LETA 1987 Da bi poiskali tiste ovire, motnj!3 in po- manjkljivosti, ki onemogočajo boljše stike z javnostjo, smo poskusili analizirati sedanje stike gozdarstva z javnostjo v Sloveniji. Pri tem smo hoteli pokazati tudi na vse tisto, kar je dobrega, kar prinaša uspeh in na čemer bi kazalo graditi ustreznejši si- stem stikov z javnostjo. Analiza stanja je bila izdelana v letu 1987. Anketirati smo predstavnike nekate- rih gozdarskih ustanov in delovnih organi- zacij, ki delujejo na republiški oziroma ob- močni ravni. Za vzorec slednjih je bilo izbrano gozdnogospodarsko območje Ljub- ljana. Ker so v Ljubljani, gospodarskem in političnem središču Slovenije, poleg ob- močnih zbrane tudi vse republiške ustano- ve, lahko domnevamo, da sta tako povezo- vanje med njimi kot tudi organizacija stikov z javnostjo olajšana. Ljubljansko območje sicer ne more predstavljati vseh ostalih območij, vendar pa je analiza stikov ljub- ljanskih delovnih organizacij in ustanov z javnostjo ter analiza stikov tistih, ki delujejo na republiški ravni, kljub temu pokazala na glavne probleme, ki bi jih morali v gozdar- stvu rešiti čimprej. Pogovarjali smo se s predstavniki Repu- bliškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo G. V. 2189 69 in prehrano (RKKGP), Splošnega združe- nja gozdarstva Slovenije (SZG), republiške samoupravne interesne skupnosti za go- zdarstvo, zveze inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesarstva Slovenije, ljubljan- skega društva inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesarstva, Gozdarskega vestni- ka, ljubljanske samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, gozdnega gospo- darstva Ljubljana in Komunalnega podjetja Ljubljana, TOZD Rast. Zastavili smo jim vprašanja: 1. S katerimi metodami, kako in v kak- šnih oblikah navezujete stike z javnostjo? 2. Ob kakšnih priložnostih in kako pogo- sto? 3. Ali prihaja tudi do odzivov javnosti na vaše dejavnosti? 4. Ali menite, da so sedanji stiki gozdar- stva z javnostjo zadovoljivi? 5. Kaj predlagata za izboljšanje stanja (če je bil odgovor na vprašanje št. 4 nega- tiven)? Tako smo si želeli ustvariti podobo o nosilcih, oblikah in načinih, uspehih in po- manjkljivostih stikov ter o javnosti sami. 3. IZSLEDKI ANKETE V tem poglavju navajamo povzetke odgo- vorov sodelujočih predstavnikov na prvi dve vprašanji. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Enkrat mesečno obravnava sprotno pro- blematiko, pomembne dogodke in odločitve na sejah, na katere stalno vabi novinarje vseh občil. O svojem delu poroča republiš- kemu izvršnemu svetu. Ta pomembnejše odločitve obravnava v sklopu treh odborov in tudi vabi novinarje. Republiški komite za informiranje (eden izmed organov izvrš- nega sveta) javr;~ost obvešča o vseh po- membnejših vprašanjih, včasih pri tem so- deluje tudi RKKGP. Splošno združenje gozdarstva SR Slovenije Pripravili so mnogo publikacij, leta 1986 predvsem monografije posameznih GG. Poseben odbor skrbi za objavo člankov v 70 G. V. 2189 časopisju ter za razne oddaje na radiu. Enkrat tedensko sodelujejo v oddaji Kmetij- ski nasveti, redkeje na Radijski univerzi. Ko je bil predsednik odbora Marko Kmecl, so včasih govorili o gozdu in gozdarstvu tudi v oddaji Studio ob sedemnajstih. Na televi- ziji objavljajo razna poročila, včasih je >>go- zdarsko<< tudi Zrno pred Dnevnikom. Go- zdarji so posneli in sodelovali pri snemanju več gozdarskih filmov. Priprava filmov je dolžnost Odbora za tisk in propagando, distribucija (po GG) pa je dolžnost DIT-ov. Ti lahko dobijo tudi plakate, značke, letake. Odbor vsako leto pripravi gozdarski pri- spevek na Gorenjskem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju, vsako drugo leto pa sodelujejo na razstavi Tehnika za okolje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Pri- reja >>teden gozdov((, predavanja, tekmova- nja gozdarjev, pripravo učnih poti. Odbor je vodil tudi akcijo Mala učna pot - s članki objavljenimi v Pionirskem listu ter šolskih glasilih. Načrtovali so pripravo zbirke diapo- zitivov, namenjene mladini in laikom. Pre- davali naj bi območni gozdarji, ki bi zbirko dopolnili s svojimi diapozitivi. Odbor je pri- pravljal tudi vodnik po evropski pešpoti E-6. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Odbor za tisk in propagando je skupni informativni organ SZG in republiškega SlS za gozdarstvo. SlS samostojno obvešča javnost le prek delegatov, vendar še te informacije večinoma ostanejo le v gozdar- stvu samem. Po zakonu je SlS SR Slove- nije dolžna predlagati rešitve problema umi- ranja gozdov in sofinancira reševanje tega problema, pomembnega za vso javnost. Leta 1986 je omogočila posvetovanje na temo Gozd in okolje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ter letak Slovenija na pragu ekološke katastrofe, ki pa je bil umaknjen. SlS je sopokrovitelj in sofinancer strokovnih revij Gozdarski vestnik in Les. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Vsako leto priredi posvetovanje. Teme so vedno nove in aktualne. Zanimanje no- vinarjev za ta posvetovanja je vedno veliko. Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Ljubljana Prireja ekskurzije za svoje člane in upo- kojence. Poleg tega pripravi vsako leto pet do šest strokovnih predavanj, na katera pismeno vabi člane društva. Ti obvestijo še druge. Območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Ljubljana Komunicira predvsem na sejah in sestan- kih, kot so sestanki izvršnih odborov SlS, skupščine SlS, predskupščinske seje dele- gatov. Analize poslovanja in razne druge dokumente redno pošilja na SZDL v pet- najst občin ljubljanske regije. Objavlja pri- spevke v internem glasilu GG Ljubljana, v informatorju. SZDL so predlagali, naj bi vsaka osnovna šola v Ljubljani prevzela določen predel gozda in skrbela zanj pod strokovnim vodstvom GG Ljubljana in Ras- ta. O tem so razpravljali v ljubljanskem SlS za gozdarstvo, nato pa so se povezali z Društvom za varstvo okolja in s pedagogi iz šol. S to akcijo naj bi začela OŠ Miško Kranjec. Gozdno gospodarstvo Ljubljana Izdaja interno glasilo Informator. Ta iz- haja do dvanajstkrat letno, v njem pa objav- ljajo poleg strokovnih tudi članke, primerne za širšo javnost. Stike z javnostjo navezu- jejo tudi prek občinskih glasil ter na zborih krajanov, na katerih vedno sodelujejo pred- stavniki njihovih TOZD-ov. Objavljajo v Go- zdarskem vestniku, Kmečkem glasu ter dnevnem časopisju (dvakrat do petkrat let- no), redkeje tudi na radiu. Izdali so Poročilo o umiranju gozdov v Ljubljanskem gozdno- gospodarskem območju. Javnosti je do- stopno na SZDL Uredili so gozdni učni poti v Bistri in na Šmarni gori. Osnovnošolski mladini pripravljajo predavanja, ki jih pona- vadi združijo z ugledom učne poti. Zato GG Ljubljana svoje delavce izobražuje na semi- narjih za vodiče po učnih poteh. Mladino vključujejo tudi v pogozdovalne akcije. So- delujejo predvsem s primestnimi osnovnimi šolami, ker mestni otroci pokažejo premalo zanimanja za gozd in gozdarstvo. Komunalno podjetje Ljubljana1 TOZD Rast Stiki podjetja z javnostjo (predvsem z meščani Ljubljane) so stalni in pogosti. Eden izmed vzrokov je tudi njihov način financiranja. Sredstva jim zago~avlja komu- nalna skupnost, katere glavni organ je skupščina. V njej so predstavniki vseh upo- rabnikov komunalnih storitev, vseh Ljub- ljančanov. Rast skupščini predloži svoje programe dela, nato pa o njih razpravljajo po krajevnih skupnostih. O vsakem večjem posegu v gozd in gozdni prostor poročajo v dnevnem časopi­ sju in (ali} na radiu (skupaj povprečno dvajsetkrat letno}. Sodelujejo s Hortikultur- nim društvom in z društvi za varstvo okolja - tako da jim pripravljajo predavanja. Izde- lali so knjižico in letak Jesenkova pot Knjižico so razposlali po šolah, na voljo je po knjigarnah, prodajali jo bodo v bodočem grafičnem centru. Letak pa je po besedah predstavnika mogoče dobiti v turističnih poslovalnicah in hotelskih recepcijah. 4. ANALIZA STANJA NA PODROČJU STIKOV Z JAVNOST JO Gozdarstvo lahko pri navezovanju stil~dan odprtih vrat«. To obliko upo- rabljajo že mnoge druge DO in ustanove, tako pri nas kot v tujini. V sodelovanju z Zavodom za šolstvo in turistično agencijo Mladi turist bi lahko pri- rejali izlete oziroma ekskurzije, na katerih bi mladino popeljali skozi gozdove, seveda pod strokovnim vodstvom učiteljev in go- zdarskih strokovnjakov. Med skoraj neome- jena možnosti sodijo tudi nagradni natečaji fotografij, otroških risb in spisov na temo gozd in gozdarstvo. Z analizo ni bilo mogoče ugotoviti, kdo vse se je dolžan ukvarjati s stiki z javnostjo. Te naloge v stroki še niso opredaljene. Pokazalo pa se je, da delo med seboj ni usklajeno, da posamezne delovne organi- zacije in ustanove premalo sodelujejo, pa čeprav bi morale sodelovati že zaradi na- menov ustanovitve ter vseh dejavnosti, za katere so zadolžene in zaradi katerih zav- zemajo določeno mesto v gozdarski hierar- hični piramidi. Ker se vsega nikoli ne more ponuditi vsem, ker so hotenja in pričakovanja javno- sti različna, moramo javnost glede na ta hotenja in druge posebnosti deliti na sku- pine javnosti in posameznim skupinam pri- lagoditi način sodelovanja. Gozdarstvo še ni z raziskavo opredelilo posameznih sku- pin javnosti. Da bi lahko ocenili kakovost in uspešnost posameznih oblik stikov z jav- nostjo, smo za namen analize javnost raz- delili na štiri osnovne skupine. To so upo- rabniki splošnokoristnih vlog ali t. i. splošna javnost (tisti, ki večinoma sprejemajo gozd kot nekaj samo po sebi umevnega in si domišljajo, da o njem vedo dovolj), soupo- rabniki gozda in gozdnega prostora (njihova hotenja se le malokdaj ujemajo s hotenji gozdarstva), mladina in potencialni zave- zniki gozdarstva (tisti, ki imajo že zaradi lastnih hotenj in dejavnosti pozitiven odnos do gozda in gozdarstva, npr. društva za varstvo okolja, republiški in regionalni za- vodi za varstvo naravne in kulturne dedišči­ ne, taborniki, planinci ... ). Ta delitev je utemeljena izkustveno na podlagi različnih hotenj, vsebine sporočila gozdarstva posa- mezni skupini javnosti in načinov oziroma oblik stikov, primernih zanje. Ker je najbolj samoumevno, da je treba z mladimi komu- nicirati drugače kot z ostalimi, so mnoge dejavnosti namenjene in prilagojene prav njej. Vendar pa ne dovolj, saj tudi mladina ni homogena skupina, če je že homogena po starosti, pa gotovo ni po svojem življenj- skem okolju. Ker so stiki z javnostjo komuniciranje in ne le enostransko obveščanje javnosti, mo- rajo obstajati tudi poti, po katerih se lahko javnost s svojimi odmevi in odzivi (vpraša- nji, kritikami, polemikami ... ) obrača na go- zdarstvo. Tako se namreč vzpostavi po- vratna zveza. Ta je nujna, saj gozdarstvo ne more delovati drugače kot odprt sistem, katerega gonilna sila pa so prav povratne informacije. Te morajo biti nekakšen kom- G. V. 2/89 73 pas za bodoče ravnanje tistih, ki se ukvar- jajo s stiki z javnostjo, in za vse gozdarstvo. Za zdaj so ti odmevi predvsem naključni telefonski klici in kritike, polemike v rubrikah Pisma bralcev. Javnost se naJpogosteje odzove na dejavnost GG Ljubljana in TOZD-a Rast, in to predvsem splošna jav- nost oziroma uporabniki splošnokoristnih vlog, občutljivi za vse posege na zelenih mestnih površinah, druga vrsta odzivov jav- nosti je žal posledica nezadostnega znanja zasebnih gozdov v ljubljanskem gozdnogo- spodarskem območju. Večina odzivov jav- nost je žal posledica nezadostnega znanja o gozdu in dejavnosti gozdarjev. Odmevov in odzivov ne spremljamo načrtno, nanje praviloma ne odgovarjamo, o njih ne razmi- šljamo in ne iščemo novih možnosti za izkoriščanje povratne zveze. Vsi predstavniki izbranih gozdarskih de- lovnih organizacij in ustanov razen ZIT GL so se strinjali, da sedanji stiki gozdarstva z javnostjo niso zadovoljivi, čeprav je bilo predvsem leta 1986, v letu 18. kongresa IUFRO, veliko storjenega. Vzroki so v go- zdarstvu samem in zunaj njega. V gozdar- stvu predvsem tista dolgoletna miselnost, da so gozdarji nekaj posebnega in da zato ne potrebujejo stikov z javnostjo; pomanj- kanje kadrov, ki bi znali prenašati znanje tako v operativo kot v javnost, kamor sodi tudi načrtno sodelovanje z novinarji. V ured- ništvih paje zelo malo novinarjev, usposob- ljenih za gozdarsko tematiko. O tem problemu smo se pogovarjali tudi z dvema novinarjema, Igorjem Guzeljem, novinarjem dnevnika Delo in Marjano Ho- nigsfeld-Adamič, do nedavnega novinarko revije Moj mali svet. Igor Guzelj meni, da so gozdarji preveč zaprt krog ljudi, ki se je začel šele pred nedavnim zavedati, da mora navezati stike s svojim okoljem in si pridobiti podporo širše javnosti. Meni tudi, da gozdarji svojih znanstveno- raziskovalnih izsledkov nočejo, ne morejo ali pa tudi ne znajo predstaviti novinarjem in tako posredno javnosti. Zato je včasih tudi njemu samemu težko priti do zaželenih podatkov. Problemi in vzroki pa so seveda tudi v samih časopisnih podjetjih. Novinarje premeščajo z enega tematskega področja na drugo, objava člankov je odvisna tudi od značaja odgovornega urednika, članki 74 G. V. 2189 ne smejo biti prepogosti, preostri itd. Po- dobno je tudi mnenje Marjane Honigsfeld- Adamič. Vendar pa novinarji seveda niso glavni problem sedanjih stikov z javnostjo. Pogla- vitni problemi so še vedno v gozdarstvu samem: 1. še vedno niso določeni tisti, ki naj bi se ali se že ukvarjajo s stiki z javnostjo. 2. Stiki z javnostjo so nenačrtni. 3. Nimamo vzpostavljene stalne struk- ture poti komuniciranja. Ni ustrezne komu- nikacijske povezave niti na istih ravneh niti v vertikalni hierarhični piramidi, poti komu- niciranja z javnostjo ne poznamo. 4. Ne poznamo gozdarske javnosti, vseh njenih hotenj in posebnosti, katerim bi mo- rali prilagoditi svoje dejavnosti. 5. Možnih oblik komuniciranja z javnost- jo je veliko, vendar jih gozdarstvo ne zna, ne more ali pa morda tudi noče izkoristiti. 5. PREDLOGI Gozdarstvo se bo s stiki z javnostjo moralo začeti ukvarjati načrtno. Vzpostaviti mora čim ustrezneje urejen, na vertikalnih in horizontalnih ravneh usklajen sistem ko- municiranja. Zato bo treba stike z javnostjo prej ali slej profesionalizirati. To je predla- gala tudi večina sodelujočih predstavnikov gozdarskih delovnih organizacij in ustanov. Profesionalec naj bi bil predvsem povezo- valec dejavnosti. Po poklicu naj bi bil go- zdar. Obvladati bi moral svojo stroko, nje- govo znanje pa bi moralo segati tudi na druga področja, predvsem na področja družbenih ved, moral bi biti vsestransko razgledan. Sam bi moral imeti veselje do pisanja in dar zanj. Imeti bi moral organizacijske in pedago- ške sposobnosti, da bi znal pritegniti sode- lavce in mlajši rod. Ostane še ena lastnost, ki mora biti takemu človeku dana. To je smisel za delo z ljudmi, priljubljenost, dru- žabnost, ljubezen do ljudi. Takih ljudi je veliko tudi v gozdarstvu in z vsako genera- cijo jih je več. To so tisti, ki jim gozd ne pomeni le les in denar. Med prve naloge profesionalca in z njim vsega gozdarstva naj bi sodilo naslednje: 1. Opredeliti je treba nosilce stikov z javnostjo in to na vseh ravneh. 2. Opredeliti je treba dele javnosti, s katerimi hočemo komunicirati v danih raz- merah. Nato je treba ugotoviti, s katerimi deli javnosti in na kakšne načine naj se ukvarja posamezni nosilec stikov z javnost- jo. 3. Določiti je treba poti. po katerih bi se lahko pretakala obvestila med ravnmi in tudi na posameznih ravneh. 4. Posamezni nosilci morajo pripraviti programe dejavnosti. Ti se morajo med seboj dopolnjevati in usklajevati. 5. Določiti je treba nosilce, mesto in način oblikovanja in usklajevanja komuni- kacijskih programov v gozdarstvu. 6. Najti bi morali poti za vzpostavitev komunikacijske povratne zveze (z javnost- jo). ki bi bile prilagojene posameznim delom javnosti in jih vgraditi v celoten sistem komuniciranja. Primerjajmo stanje gozdov v preteklosti s stanjem danes, njihovo vlogo glede na hotenja in pričakovanja (družbe kot celote) z današnjimi zahtevami ter takratni položaj gozdarstva v družbi s položajem danes. Gozdovi so bili sorazmerno zdravi. zdaj pa umirajo. Namenjeni so bili le zadostitvi potreb družbe po lesu, danes pa so vedno bolj pomembne splošnokoristne vloge druž- ba torej od njih pričakuje veliko več. Go- zdarstvo kot organizacijsko in ekonomsko neodvisen sistem je do nedavnega lahko obdržalo sorazmerno visoko stopnjo avto- nomije. s tem pa zaprtost, samozadostnost. Danes pa to ni več mogoče. Gozdarstvo, ki se hoče vključiti v življenje in razvoj družbe prihodnosti, se mora družbi odpreti. Komuniciranje z javnostjo je nedvomno ena izmed najbolj logičnih in smiselnih poti k uspehu. Povzetek Danes si gozdarstvo ne sme več privoščiti razmišllanja o tem, ali so stiki z javnostjo potrebni ali ne. Se vedno sicer le les prinaša stroki denar, vendar pa so za naše življenje vedno bolj pomembne in nepogrešljive prav neproizvodne, splošnokoristne vloge gozda. Gozdarstvo se ne sme več zapirati v svoje strokovno področje, ampak mora navezovati stike z javnostjo. Ti tudi ne smejo več sloneti na ramenih posameznikov, entuziastov. Napočil je čas za vzpostavitev nove- ga, bolje organiziranega sistema komuniciranja. Da bi poiskali tiste ovire, motnje in pomanjklji- vosti, ki preprečujejo boljše stike z javnostjo, smo analizirali sedanje stike gozdarstva z javnostjo v Sloveniji. Hoteli smo spoznati tudi vse tisto, kar je pri dosedanjih stikih dobrega in na čemer bi kazalo graditi nov sistem komuniciranja. Analiza stanja je bila izdelana leta 1987. Anketiran smo predstavnike nekaterih gozdarskih ustanov in de- lovnih organizacij, ki delujejo na republiški ozi- roma območni ravni. Za slednjo je bilo kot vzorčno vzeto ljubljansko gozdnogospodarsko območje. Vprašanja so se nanašala na metode in oblike navezovanja stikov z javnostjo, na pogostnost stikov, na odzive javnosti, vprašali pa smo tudi po predlogih za izboljšanje stikov. Analiza odgovorov je pokazala dosedanje oblike stikov: A) Z govorjene besedo: - Sodelovanje na sejah in sestankih. - Tiskovne konference. - Vsakoletna posvetovanja Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Strokovna predavanja območnih društev in- ženirjev in tehnikov gozdarstva. - Občasna predavanja gozdarskih strokovnja- kov šolski mladini. Strokovne informacije posameznikom, ki ob- časno telefonirajo na različne naslove. B) S tiskano besedo: V časopisih in revijah. - S plakati, letaki, različnimi informacijskimi gradivi (publikacijami). C} Prek radia, televizije in filmov: - Informacije prek radia so omejene predvsem na oddajo Kmetijski nasveti. - Na televiziji občasno predvajajo gozdarske filme ter drobna sporočila in obvestila Splošnega združenja gozdarstva. - Za proizvodnjo gozdarskih filmov skrbi Odbor za tisk in propagando pri Splošnem združenju gozdarstva. D} Posebne dejavnosti, namenjene stikom z javnostjo: - Gozdarski prispevki na sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju ter na razstavi Tehnika za okolje v Ljubljani. - Vodenje (predvsem) šolske mladine po go- zdarskih učnih poteh. - Vključevanje šolske mladine v pogozdoval ne akcije. - Različne dejavnosti ob tednu gozdov. - Tekmovanja gozdnih delavcev, ki pa so za sedaj namenjena predvsem gozdarjem. Z analizo ni bilo mogoče ugotoviti, kdo vse se je dolžan ukvarjati s stiki z javnostjo. Te naloge v stroki še niso opredeljene. Predlog; za izboljšanje stikov gozdarstva z javnostjo: - Gozdarstvo se bo s stiki moralo začeti ukvar- jati načrtno. Danes ostaja neizkoriščena cela vrsta možnosti. - Vzpostaviti je treba čim bolj organiziran, vertikalno in horizontalno usklajen sistem komuni- ciranja. G. V. 2189 75 - Stike z javnostjo bo prej ali slej treba profe- sionalizirati. Profesionalec na tem področju bi moral biti gozdar z velikim strokovnim, pa tudi širšim znanjem, z veseljem do pisanja in darom zanj. Imeti bi moral organizacijske in pedagoške sposobnosti. CONTACTS OF FORESTRV WITH THE PUBLIC IN SLOVENIA Summary A dilemma for the forestry whether contacts with the public are necessary or not is not to the point nowadays anymore. The fact that wood is the only source of income in this profession is stili true. Yet nonproductive functions of forests, i. e. those of general interest are the ones which become more and more of vital importance and therefore indispensable. Forestry should not iso- late itself within its professional sphere any longer but it must contact the public and it should be open to the society. Contacts with the public must also not exclusively be a domain of individual enthusiasts. It is high time they should be substi· tuted for by a well organized communication system. ln order to eliminate the obstacles, troubles and deficiencies which inhibit better contacts with the public, an analysis of the present contacts of the forestry in Slovenia with the public has been m·ade. All that is positive in a given situation was taken into consideration and could represent a basis for a new communication system. The situation analysis was made in 1987. Represen- tatives of some forestry institulions and enterpri· ses which operate in the scope of the republic or foresty units were inquired, the latter being repre- sented by the Ljubljana forest enterprise. · The questions referred to the methods and forms of establishing contacts with the public, their frequency, reactions of the public and sugge· stions for the improving of the contacts between the forestry and the public. Exlsting contacts with the public evidenced by means of an analysis of the answers are the following: A) Contacts by means of the spoken word: - communication in meetings - press conferences - annual conferences of the Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije (As- sociation of forestry and timber economy gradua- tes of Slovenia} - professional lectures held by associations of forestry graduates within the scope of forest 76 G. V. 2/89 enterprise units - occasional lectures of forestry experts for schoolchildren - professional information to individuals who occasionally call up various authorities in forestry B) Contacts with the public by means of the press newspapers and magazines posters, leaflets, various information publications C) Contacts by means of mass media and films: information through the radio is almost enti- rely limited to the broadcast called Kmetijski nasveti (Agricultural instructions). - Contacts through television are limited to occasional films dealing with forestry themes and short reports and pieces of information by Splošno združenje gozdarstva (Association of forestry en- terprises of Slovenia). - Forestry film production has been organized by the Committee for press and propaganda of the Association of forestry enterprises of Slove- nia. D) Special activities intended for the contacts with the public: - Forestry contributions at the fair of agricul- ture and forestry in Kranj and at the exhibition called Technics for the Environment in Ljubljana - Organizing the visits of forestry educational routes for primary school child ren in the first place - Participating of school children in afforesti- ation activities - Various activities during the ''forest week" - Competitions among forestry workers which have been the domain of foresters up tili now. The analysis was not able to establish those who are in charge of the contacts with the public. These tasks have not been defined within the scope of the profession. Lack of coordination in public communication has been established. Suggestions for the improving of the contacts of forestry with the public: - A systematic aproach in the contacts of the forestry with the public is expected. There is a series of possibilities to contact the public which are made no use of nowadays. - An efficient and well organized public com- munication system with a vertical and horizontal coordination. - Contacts with the public will sooner or later have to be professionalized. A professionalist in this sphere should be a forester mastering exten- ded knowledge in rorestry as well as in severa! other fields. He should also be talented and keen on writing and possess organisational and peda- gogic abilities.