Stran 54.
Politični pregled.
Državni zbor je sklican na dan 22. svečana, dasi vlada nima nikake gotovosti, da bo mogel zborovati. Spravne konference so doslej ostale brez uspeha in torej iz teh pogajanj ne izhaja noben vzrok, radi katerega bi mogli češki poslanci izneveriti se svoji obl]ubi, da bodo nadaljevali obstruk-<3ijo dokler ne dobi češki narod zadoščenja za razveljavljenje jezikovnih naredb. Vlada se ni ozirala Čisto nič na Čehe, kaj bodo storili. Sklicala je državni zbor v prvi vrsti zategadelj, da spravi pod streho zakon o rekrutih za letošnje leto, kateri zakon je jako nujen, ker se začno nabori že meseca marca. Temu zakonu bržčas tudi češki poslanci ne bodo delali težav, dasi se bodo pri razpravi skoro gotovo vnele prav burne debate. Vse druge predloge, zlasti pa spravni predlogi, če ti sploh na vrsto pridejo, zadenejo brez dvoma na odpor Češke delegacije. Sodi se, da je vlada na to pripravljena in da sploh ne računa na uspešno delovanje državnega zbora, pač pa uvi-deva, da bo treba državni zbor razpustiti in razpisati nove volitve. To se zgodi najbrž že letošnjo spomlad.
Spravne konference se sučejo doslej največ okolu tacih vprašanj, glede katerih mej cehi in Nemci ne bo težko doseči sporazumljenja. Tista vprašanja, glede katerih vlada največje nasprotje, pridejo šele tekom prihodnjih dni na vrsto in tedaj se tudi Čisto gotovo izkaže neuspešnost spravnih konferenc, zakaj tega, kar zahtevajo Nemci, namreč zaključeno nemško ozemlje na Češkem, kjer bi bila češčina tako tuj jezik, kakor kitajščina, tega Cehi nikdar in za nobeno ceno ne koncedirajo
Premogarski štrajk še vedno ni končan, v moravsko-šlezijskem revirju se je še celo razširil in so se razbila vsa pogajanja vsled požrešnosti in trmoglavosti velikih podjetnikov. Pomanjkanje med premogarji ]e jako veliko, a sredstev je borno malo na razpolaganje. Gotovo je, da se bode koj v prvi seji poslanske zbornice sprožilo vprašanje o uvedenju osemurnega delavnika v premogokopih. S tem bi se najhitreje naredilo konec štrajka.
Poslanska zbornica sedaj nima prvega podpredsednika, ker je dr. Pi^tak med parlamentarnimi počitnicami bil imenovan minislrom za Grališko. Ni dvoma, da bo levica to mesto zase zahtevala in pri sedanjih razmerah in ker bo vlada to zahtevo krepko podpirala, se jej bo najbrž tudi ugodilo. Nemški listi tudi že propagirajo kandidaturo poslanca Pradeja, kateri pripada stranki nemških   nacijonalcev.
Srbija. —- Zdaj je Srbija pretrgala tudi zadnjo zvezo, ki veže to deželo s Črno goro. Doalej je imela Srbila na Ce-tinju svojega poslanika, in tako se je vsaj navidezno vzdrževalo prijateljsko razmerje mej tema dvema državama. Sedaj je pa srbska vlada po ukazu razkralja Milana sklenila, da ga odpokliče. — . Pomiloščenje obsojenih radikalnih politikov se še vedno ni izvršilo. Obeta se sicer zopet, ali kdo naj srbskemu kralju ali njegovemu očetu še kaj verjame.
Nemčija — Ljubezen mej posameznimi pripadniki nemške države ni posebno goreča, pač pa poganja partikula-rizem Čedalje lepše cvetke. Na Bavarskem je vlada letos odredila, da se na javnih poslopjih na god nemškega cesarja ne smejo razobesiti zastave.   Bavarski menda  že   preseda prusko
varuštvo, a iznebila   se   ga več ne bo.   Sicer pa je to usodo po svojem postopanju leta 1866. v polni meri zaslužila.
Angleška — Parlament se je z veliko večino izrekel za nadaljevanje vojne v Južni Afriki. Angleži upajo trdno, da končno vender zmagajo, spoznali pa so tudi, da je njih sedanja vojna organizacija nezadostna in hočejo vsled tega izvršiti tako organizacijo, da bodo imeli precejšnjo stalno armado.
Francija. — Mej vlado in višjim duhovništvom je prišlo do konflikta. Vsled tega je vlada nasvetovala parlamentu tako premembo kazenskega zakona, da bo mogla v prihodnje cerkvene dostojanstvenike radi agitacije proti republiki obsoditi v ječo.
Egipt. — Mej sudansko armado je nastal punt ki je naperjen proti Angležem in vsled katerega je prav lahko mogoče, da pride celo do razvitja egiptskega vprašanja, kar bi zamoglo provzroČiti najnevarnejši mednarodni konflikt
Vojna v južni Afriki — Tudi tretji poskus generala Bulierja, osvoboditi oblegani Ladvsmith, se ni posrečil, Buller je s svojo armado pač prišel čez reko Tugelo, bil je pa v vseh bojih od 2. do 8. t m. tako poražen, da je moral zbe-žati čez Tugelo nazaj Buri, ki so se do zdaj vedno držati defenzive, so sedaj premenili svojo taktiko Lotili so se ofenzive in skušajo obiti Bullerjevo armado ter jo izolirati. Če se jim to posreči, bo Buller vjet v taki pasti, da mu ne bo pomoči. To bi bilo za Angleško največja nesreča. Ravno tiste dni, ko je Buller bežal Čez Tugelo, je prišel maršal Roberts na bojišče in je prevzel poveljstvo nad armado, ki je zbrana ob Modder-Riverju. S to armado, ki šteje 35.000 mož, hoče najprej osvoboditi oblegani Kimberlev potem pa vdariti na Blomfontain. Tekom prihodnjih dni pride bržčas že do važnega boja