PR
osrg/dm-
p. p
. 126
KOFv
rjSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini „	.....
Abb- Postale I gruppo Celi a 4UU llT
Lelo XXXVIII. Št. 145 (11.273)
TRST, četrtek, 15. julija 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni * Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V OKVIRU IZDELAVE FINANČNEGA ZAKONA ZA LETO 1983
Vlada pripravlja «klestenje» za krpanje lukenj v proračunu
Povišati namerava IVA ob «steriliziranju» draginjske doklade in tarife za javne storitve ter zmanjšati dotacije krajevnim upravam
RIM _ Potem ko se je komaj rešil v skrajni sili vladne krize, je včeraj Spadolini vnovič zbral svoje ministre. Na dnevnem redu je bil “tanini zakon za leto 1983, ki se ga je predsednik vlade v senatu ob-Mal predložiti do konca meseca. Samo čez kakih 15 dni bomo torej ‘zvedeli vse podrobnosti glede »superklestenja*, ki ga vlada pripravlja, °a zakrpa luknje v drž,avnem proračunu.
S strogo zaupne seje je pronicnilo;
?.rav malo vesti. Spadolini je svo-® sodelavcem priporočil, naj bodo v izjavah in napovedih o makroekonomiji previdni in zadržani. Predaje vtis, da skuša predsednik vlade uvajati «skupinsko delo*, da se z°gne nadaljnjim blamažam, z obi-aJnimi izmenjavami obtožb med gospodarskimi ministri. Znano je, da ®e‘ata La Malfa in Andreatta v tes-oem stiku, da pripravita verodosto-okvir izhodišč, ki naj bi ga mo-”el potem izkoristiti finančni mini-‘čr Pormiea, da oceni predviden mtveni priliv. Napovedi so črne: zdi da je preverjeni državni pri-manjkljaj še višji od nedavno ugo-°vl jenih "0.000 milijard lir (v odno-,u do prvotnega predvidevanja 50 ls°č milijard). Od tod potreba po *suoerklestenju».
Nekateri so se skušali tolažiti z , avčnim odpustkom* za skesane u-^Jevalce: koliko bo prineslo to nadaljnje darilo pa nihče točno ne ve.
1 razlike med verodostojnostjo vi-.0V' ki govorijo o 4.000 milijardah ® listih, ki navajajo celo vsoto 10 is°č milijard (samo ministrstvo pa A0cenilo letne davčne utaje na “H000 milijard lir). Obračun bo znan Sekakor šele decembra, ko bo «su O^Rlestenje* že v teku.
‘o naj bi predvidevalo znaten pri-astek davčnega priliva prek revi-‘Je količnikov IVA. Povišali bodo Ufovorj se 0 2 odstotkih) vseh seda-J1' 5 količnikov, ki gredo od 2 do ® odstotkov vrednosti posameznih blaga. Novost je neupoštevanje plj poviškov pri draginjskih dokla-3,1- v drugih besedah nameravajo 2terilizirati>. torej ne izplačati de-avcem. onih 6 do 8 točk draginjske ooklade, ki bi ustrezale podražitvam Povišku količnikov IVA. Gre za pdlog, ki ga je dal, kot ie znano, guverner državne banke. Drugi po-Posrednih davkov zadevajo ben-(ki je vedno prisoten) in alko-h°ne pijače, medtem ko naj bi pri
^Posrednih davkih povišali količ-
lbe za dohodke neodvisnih delavcev. l Urugi del predvidenih vladnih u-Jepov sestavljajo tarife za javne oritve. Elektrika, železnica, poš-.1 telefon: zanje ne bo veljala pri-vjjjdčna «streha» 16 odstotkov za po-Tu ni niti problema draginj-doklade, ker imajo te storitve ®ešno težo pri obračunavanju pre Se u6 'estvice- V prihodnjih dneh j .bo Spadolini sestal z zastopniki in bo z njimi razpravlja) o iJ.Pžiem nadzorstvu nad njihovimi čatki. Postavil pa bo tudi temelje v .Vrsto poviškov, ki naj bi jih u tale krajevne uprave in občinska J^tvena podjetja. Predvideni so . Peoi poviški za javne prevoze, sme sko službo, dobavo vode in pli-
•'a itd.
. ada namerava tudi priznati ne pr' več pristojnosti krajevnim u-jnav’a.m glede postavljanja davščin ječ'k^ rifostosti po povišanju obsto fj 'p daiatev. Med drugim se govo Pat« m°žn°sti. da bi poverili obči Pobiranje samoprispevkov za sbkVstveno službo, zlasti glede o-(j0 ^ v bolnišnicah, kliničnih izvi »’ ‘P specialističnih pregledov. Poj^aj naj bi pridobili tudi na vJr°čiu skrbstva, a zdi se, da je Zač ,odlo*eno na oktober, ko se bo Pj,,e‘a razprava o novem zakonu o p..batinah. Edini takojšnji ukrep žaJ bi zato bil povišanje prispevkov bn ®y^onomne delavce (trgovce, o-n«e in kmete).
Pkfr'bravljajo pa baje tudi druge p ki zadevajo zlasti delavce. 0, dvsem revizija melianizmov za V acPPavanje draginjske doklade. tai žaPten° naj bi Spadolini ponudil v7“*ii začetek pogajanj o obnova ^ dtdovn'^ pogodb, s tem seve je v **i postavil neke zgornje me Va.vfača se torej stara (La Malfo-tp., *Politika dohodkov*, oziroma o-jJe.vanje poviškov plač pod nara aPjem delovne storilnosti.
lagalo, naj vodstvo skliče v naslednjih dneh v Milanu strankin centralni komite.
Od avgusta verjetno novih 12 točk draginjske doklade
RIM — Draginjska doklada za trimesečje avgust, september, oktober b'o po vsej verjetnosti narastla
......................
ZAČELA SE JE ŠIROKOPOTEZNA OFENZIVA IRANSKIH SIL
Teheranska vojska prodira proti Basri Homeini išče podporo iraškega ljudstva
TEHERAN, BAGDAD — Iranske čete so v noči od torka na sredo prekoračile iraško mejo ob Šat El Arabu in začele napovedano širokopotezno vojaško ofenzivo, s katero naj bi čimprej obračunali s »krivoversko* bagdadsko vlado »izdajalca* Sadama Huseina.
Teheranski radio je včeraj sporočil, da je iranska vojska «za več kilometrov* prodrla v iraško ozemlje v smeri mesta Basra, ki je kakih 20 kilometrov oddaljeno od skupne meje. Iranski vojaški bilteni zmagoslavno govorijo o uničenju celih sovražnikovih divizij. V prvi fazi »operacije »ramadan*, kot iransko vojaško poveljstvo imenuje ofenzivo, naj bi že padlo več tisoč sovražnikovih vojakov, Homeinijeva vojska pa naj
tudi zaplenila ogromno količino orožja in sestrelila štiri iraška letala. Skoraj istočasno naj bi iraško letalstvo bombardiralo iransko mesto Horamabad in povzročilo več sto žrtev med civilnim prebivalstvom.
Tudi iraške oblasti so včeraj priznale, da so iranske čete globoko prodrle v iraško ozemlje in sicer za celih deset kilometrov. Uradna tiskovna agencija INA pa v isti sapi poudarja, da je bagdadska vojska že začela z uspešno protiofenzivo. Iraško poveljstvo je celo sporočilo,
Seja tajništva socialistične stranke
_ poci predsedstvom stran ,t.e.a tajnika Ciaxija se je včeraj ,® tajništvo socialistične stran-’ *ti je pregledalo vrsto proble-V' 0 katerih 1)0 danes razpravlja-st|'ankino vodstvo. Osrednja po-“ost je veljala libanonski krizi Umnosti, da bi Italija in Evropa gtali aktivnejšo vlogo na tem i °čju. Odgovorna za mednarod-vPrašanja pri PSI. senatorka ,'.'jtherita Boniver. je po seji pou-)h‘a' da PSI še naprej podpira idr l° za miroljubno rešitev bliž-, 'z-bodnega zapleta in ugotavlja.
°staja palestinsko vprašanje e-x . 0fl temeljnih problemov za mir ®"» območju in ga bo treba za-
\7,amern" rešiti, otlstvo PSI bo danes razpravljalo o lakoti v svetu in o pobudah, i.jih sprejme Italija v tem l,’U- Obenem bo tajništvo pred-
za 12 točk, kar bi »otežilo* plačilne kuverte za kosmatih 28.668 lir. To je napoved izvedencev pred današnjo sejo pristojne komisije, ki bo ocenila naraščanje draginje v juniju. Ker so že ugotovili, da se je maja ustrezni pokazatelj povišal od prejšnjih 309 na 317,61 točke in so junija cene narasle za 1 odstotek, predvidevajo, da se bo indeks povzpel do konca julija na 321, kar daje razliko 12 točk.
BUENOS AIRES — Britanci so včeraj izročili argentinskim oblastem še zadnjih 593 vojnih ujetnikov, ki so jih zajeli na Falklandskem otočju. Na krovu trgovske ladje «Saint Edmund* so jetnike pripeljali v pristanišče Madryn v južni Argentini.
V PRIČAKOVANJU REZULTATOV SREČANJA SHULTZA S SIRSKIM ZUNANJIM MINISTROM
ARAFAT POZIVA ZDA NAJ PRIZNAJO PL0
Washington baje namerava prepričati Sirijo, naj le sprejme vodstvo PLO
BEJRUT, TEL AV1V, \VASHING I s približno 2.000 tanki in močnim TON — Posebni ameriški odposla topništvom.
Predsednik PLO Arafat med obiskom pri tankovski enoti palestinske vojske
(Telefoto AP)
«Operacija ramadan» je že zahtevala ogromno žrtev. v Bagdadu pa trdijo, da so odbili iranski napad
da so bili poveljnik sovražnikovih čet in njegovi sodelavci ubiti in da so bojišča »posejana z iranskimi trupli*.
Kakorkoli že, iranski napad ne preseneča. Potem ko je lanska ira ška bliskovita vojna spodletela, ie bilo namreč samo še vprašanje časa. kdaj bo potencialno močnejši Iran prevzel vojaško pobudo v svoje roke Bistveno vorašan.ie je kvečjemu v tem, ali se bo teheranska vojska omejila le na kazensko odpravo. ali pa nameravajo iranski voditelji s silo »izvoziti) svojo «islamsko revolucijo* v sosednjo državo in
vzpostaviti islamske vlado v Bagdadu.
Marsikateri dvom je sinoči že odpravil iranski duhovni vodja Homeini. ki je v radijskem sporočilu pozval »priljubljeni in tlačeni* ira ški narod k uporu proti režimu
DANES SE SESTANE KOORDINACIJSKI BIRO
V Nikoziji že vse nared za sestanek neuvrščenih
'j NIKOZIJA — Čeprav nima veliko
predsednika Sadama Huseina in k , izkušenj pri organiziranju takih sre-podpori iranskih ;siamskih bratov. : ..anj ^ ciper 2 zadovoiistvora spre-S skupnimi močmi, .ie poudaril Ho. j ^ rekordnem času - samo
VČERAJ ZAPRISEGA PRED PREDSEDNIKOM REPUBLIKE
Antifašist Ettore Gallo član ustavnega sodišča
Visoko priznanje borcu za svobodo in znanstveniku s področja kazenskega prava
RIM — Ustavno sodišče je z včerajšnjim ustoličenjem Ettoreja Gal-la doseglo 15 članov, ki jih predvideva ustava.
Slovesnosti zaprisege novega sodnika pred predsednikom republike Pertinijem so prisostvovali predsednika senata in poslanske zbornice Fanfani in Nilde Jotti, predsednik vlade Spadolini, predsednik ustavnega sodišča Elia, sodniki in bivši sodniki ter drugi predstavniki o-blasti. Pred zaprisego se je sestalo ustavno sodišče, ki je preverilo vse
pogoje za ustoličenje. Predsednik Elia je v svojem kratkem nagovoru poudaril, da Galli sledi sodniku Amatiju po presledku enega leta. Zahvala za pozitivno rešitev tega vprašanja gre posebno predsednikoma obeh zbornic. Galli je bil izvoljen z večinskimi glasovi obeh domov. Naj omenimo tu, da predsednik republike imenuje pet sodnikov, parlament pet in drugih pet pa predstavniki sodstva.
Luore Gallo se je rodil leta 1914 v Neaplju v družini, ki je sicer iz Kalabrije. Bil je redni profesor kazenskega prava na rimskem vseučilišču ter član višjega sveta sodstva. S« prej je poučeval v Ferra-
ri in v Firencah. Bil je tudi član komisije, ki je pripravljala nov zakonik o kazenskem postopku.
Galli je član PSI. kjer je deloval posebno v sekciji stranke za državna vprašanja. Sicer pa se je udeležil v odporniškem gibanju bojev proti nacistom in fašistom. Esesovci so ga aretirali v Padovi in izročili tolpi majorja Carita, ki ga je priprla v zloglasne zapore palače Giu-sti v Padova.
Po ustavi poteče ustavnim sodnikom mandat po 9 letih. V tem razdobju ne smejo opravljati nobene druge dolžnosti, tudi v političnih strankah ne.
meini. bomo lahko strmoglavili sedanji ateistični režim, ki služi a meri.škemu imperializmu, iztrebili ta rak in popeljali Irak med avtentične islamske države. Iranski imam ie tudi dodal, da so bile njegove čete prisiljene napasti Irak, da bi preprečile sovražnikovo agresijo in rešile iraško ljudstvo pred «satan skim režimom* Huseina.
V kakšni meri bodo Iranci uresničili svoje cilje .ie seveda vprašljivo. Okrog mesta Basra ie nekai najpomembnejših iraških industrijskih obratov, preden se lahko do kopljejo do njih pa morajo Iranci prebresti Sat El Arab Če pomisli mo. da so Iračani kar leto dni zaman oblegali iransko mesto Aba-dan je na dlani, da tudi iranska o-1'enziva ni gola formalnost, čeprav so teheranske sile v zadnjih časih odlično kljubovale m celo nadkrihle baedadsko vojsko.
Vest o iranski ofenzivi je globoko odjeknila po vsem svetu. Bela hiša spremlja razvoj dogodkov na Srednjem vzhodu z «globoko zaskrblie nostjo*. Reaganov glasnik Speakes .je izjavil da so »ZDA pripravljene se posvetovati z ostalimi državami Zaliva, da bi preučil: pobude ki naj bi prispevale k njihovi varnosti*. Glasnik je poudaril, da ZDA naspro tu je jo nasilnemu osvajanju ozemlja in da so skupaj z ostalimi članicami varnostnega sveta OZN zalite vale konec iraško-iranskega konflikta.
Duhovni vodja šiitske muslimanske skupnosti v Evropi ajatulah Ro-uani pa ie sinoči pozval francoskega predsednika Mitterranda, naj o-sebno nastopi za ustavitev ognja in dosego sporazuma
Novi razpleti srednjevzhodne krize med Irakom in Iranom resno o grožajo tudi potek konference neuvrščenih držav, ki bi morala biti septembra v Bagdadu
v sedmih dneh — organizira izredni ministrski sestanek koordinacijske ga biroja neuvrščenih ob izraelski agresiji na Libanon in genocidom natj palestinskim ljudstvom.
V Nikoziji so odločitev, da bo pomembno srečanje na Cipru, spre jeli z neprikritim ponosom kot dokaz priznanja eni izmed ustanoviteljic gibanja, ki .je vedno privržena izvirnim načelom neuvrščenosti.
Na političnem področju se je Ci per seveda izredno angažiral. Sklepno resolucijo bo predlagal zunanji minister Rolandis. ki se že več dni
posvetuje s predstavniki neuvrščenih držav, ki bodo sodelovale na sestanku. Sicer pa bo na srečanju sodelovalo 74 držav, ki bodo zanesljivo odločno nodprle palestinski boj. Sestanek se začne danes, (dd)
BEOGRAD — Na povabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mo.jsova bo zunanji minister ZRN Hans Dietrich Genschei 21. in 22. julija letos na delovnem obisku v Jugoslaviji.
V pogovoriti, ki bodo na Ohridu, bodo izmenjali mnenja o dvostranskih odnosih in sodelovanju ter o aktualnih mednarodnih vprašanjih.
(dd)
nec za Bližnji vzhod Pniiip riautb se .je včeraj ponovno sešel z libanonskim predsednikom baikisom. premierom Vasanom in zunanjim ministrom Butrosom, s katerimi je pregledal vzroke za zastoj v pogajanjih o palestinskem umiku iz obkoljenega zahodnega Bejruta Naj-vecja ovira ostaja še naprej problem, kam naj se palestinski gverilci pravzaprav umaknejo. Potem ko jim je, Sh-i.ja zaprla vj-ata. so predlagab, da bi se presehh v severni Libanon in v dobno Bekaa, na območja, ki jih nadzoruje sirska vojska. To možnost so v Tel Avivu in desničarski falangisti takoi zavrnili. včeraj pa se je proti njej izrekla tudi libanonska vlada. V posebni izjavi je zahtevala umik vseh tujih sil iz Libanona, ker bi le tako bilo mogoče ponovno utrditi libanonsko suverenost in državnu enot nost.
Pogajanja v Bejrutu so potekala tudi v pričakovanju srečanja saudskega in sirskega zunanjega ministra, Feisala in Kadama, z novim ameriškim državnim sekretarjem Shultzom, do katerega bi moralo vsekakor priti že ta teden. Reaganova administracija bo po vsej ver jetnosti poskušala prepričati Damask. naj le sprejme vodstvo PLO in približno 6.000 gverilcev.
Ti pogovori bodo zanimivi tudi zaradi Shultzovih izjav pred senatom, ko ie poudaril, da nameravajo ZDA okrepiti stike z arabskimi državami in da je palestinsko vpra sanje eden od temeljnih problemov za rešitev bližnjevzhodne krize. Kljub temu da je potrdil vse dosedanje obveznosti ZDA do Izraela, pa .je zavzel doslej najbolj blagohotno ameriško stališče do Palestincev.
Včeraj se je sestala tudi izraelska vlada, ki .je razpravljala o mož nosti, da bi ameriškemu odposlancu Habibu še podaljšali rok za dosego sprejemljivega sporazuma za u-mik palestinskih borcev iz obkoljenega Bejruta. Obrambni minister Šaron .je sicer na srečanju s skupino izraelskih vojakov še enkrat potrdil. da je Izrael pripravljen ča kati, vendar ne v nedogled. Vrhovno novel.jstvo pa je obenem poslalo proti Bejrutu dva nova tankovska bataljona, tako da .je sedaj okrog obkoljenega zahodnega Bejruta od 35.000 do 40.d00 izraelskih vojakov
Palestinska osvobodilna organizacija si v tem okviru vojaškega in diplomatskega zatišja prizadeva, da bi si izboljšala vsaj politični status. Voditelj PLO Jaser Arafat je v intervjuju za ameriško televizijsko hišo CBS izjavil, da bi neposredni pogovori med Palestinci in ZDA, torej priznanje PLO. odprli nove možnosti za rešitev libanonske krize. Doslej se je Habib v stikih a PLO vedno posluževal posrednikov, kar naj bi po Arafatovem mnenju zaviralo potek oogovorov in omogočilo nesporazume. Arafat ie v pogovoru z ameriškim novinarjem tudi vprašal ameriškega predsednica Reagana, do kdaj namerava dovoliti genocid nad palestinskim prebivalstvom. Posebno vprašanje je voditelj PLO zastavil tudi ameriškemu in svetovnemu javnemu mnenm.
Vrsta vprašani osta'a odprtih tudi glede mednarodnih mirovnih sil, ki bi morale sodelovati pri evakuaciji Palestincev, čeprav še vedno ni jasno kakšno vlogo na.j bi imcie te sile oziroma kdo naj bi jih sestavljal in če bi bile pod nadzorstvom OZN. so nekatere dr žave že pritrdilno odgovorile na orošn.ie libanonske vlade za sodelovanje pri sestavi teh sil. O podobni orošnh ie včeraj razpravljala tudi italijanska vlada.
De Cuellar v Londonu
LONDON — Generalni sekretar OZN Perez De Cuellar se je včeraj ob splošni brezbrižnosti londonskega tiska sestal z britansko ministrsko predsednico Margaret Thatcher. De Cuellarjev obisk v VB sodi v okvir splošne diplomatske dejavnosti generalnega sekretarja Združenih narodov, vendar je jasno, da se je s Thatcherjevo predvsem pogovarjal o Falklandih. »Železna dama* mu je potrdila, da si VB ne želi pogajanj o suverenosti nad otočjem in da morajo o usodi Falk-landov odločati izključno krajevni prebivalci.
BONN — Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt bo v torek odpotoval na poluradni obisk v ZDA, kjer se bo predvsem pogovarjal z novim ameriškim državnim tajnikom Shultzom. Osrednja tena pogovorov bo bržkone sibirski plinovod.
......................................................Mit..
MEDTEM KO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH NE SKRIVAJO SVOJE NEJEVOLJE
Zvezna republika Nemčija trdno odločena izvesti pogodbo o dobavah sibirskega plina
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BONN — Odkar je ameriški predsednik neposredno po koncu evropske turneje presenetil in prizadel zaveznike z razširitvijo delne trgovinske zapore nasproti Sovjetski zvezi, je tudi širši javnosti v Zvezni republiki Nemčiji jasno, da gre v poslu s sibirskim zemeljskim plinom za več, kot zgolj za običajne trgovinske koristi. Podpis kreditnega sporazuma med konzorcijem zahodnonemških bank in sovjetsko zunanjetrgovinsko banko v torek v Leningradu so komentatorji ocenih tudi kot izraz čvrste politične volje Zvezne republike, da se bo držala pogodbenih določil in stala na stra-
ni podjetij, ki poskušajo odstraniti nastale tehnične probleme.
Besed predsednika zahodnonem-ške industrijske in trgovinske zbornice Otta Wolffa o ameriški trgovinski vojni proti Sovjetski zvezi zato ni mogoče razumeti le kot mnenje enega izmed prizadetih gospodarstvenikov. Očitke ameriškemu predsedniku, da izgublja pregled nad pomenom in značajem trgovine z državami SEV. vsebujejo tudi politični nastopi v zadnjem času in tisk je to pot skoraj brez izjeme podprl stališče bonske vlade o izvedbi pogodbe, ne glede na ameriške pomisleke in tudi proti izrecni volji ameriške vlade.
Bančni sporazum zagotavlja kre-
NEHVALEŽNA NALOGA LIKVIDATORJEV CALVIJEVEGA CESARSTVA
Kako izterjati Calvijeve kredite v tujini
LUKSEMBURG, RIM, MILAN - Luksem bursko sodišče je včeraj imenovalo krajevnega komercialista Alberta Schultza za odgovornega strokovnjaka, ki naj pregleda računovodstvo «Banca Ambrosiano Holding D.D.*. Pobuda z« imenovanje je prišla od upravnega sveta v Milanu. Sodišče je tudi imenovalo nekega člana sodnijskega zbora za upravljanje tekočih poslov. Komercialistu Schultzu so določili rok do 30. septembra, da predloži svoje poročilo, toda ta rok bi utegnili po daljšati.
Nevšečnosti luksemburškega holdinga Ban ca Ambrosiano so se takoj odrazile tudi pri švicarski banki »Gottardo*. Vest, da bi se luksemburški holding hotel znebiti svojega delničarskega svežnji pri švicarski banki je naletela na ugoden odziv. Glasnik banke »Gottardo* je dobesedno izjavil: »Ne ugaja nam, da časopisi stalno spominjajo na našo povezavo z italijansko banko. Glasnik je še dodal, da bi se luksemburški holding hotel znebiti svojih delnic, ki p« znašajo kar 45
odst. vsega kapitala. To pomeni, da je imet Calvi absolutno kontrolo nad poslovanjem banke Gottardo. Tržna vrednost delniške soudeležbe Calvijevega cesarstva v tej banki znaša menda okoli 130 milijard lir.
Preiskave, ki jih sedaj vodijo v zvezi s po slovanjem Banca Ambrosiano, se sučejo v glavnem okoli vprašanja, kako priti do o gramnih vsot denarja, ki so bile vložene v razne mednarodne operacije Banca Ambro siano. Kdo so bile glavne inozemske družbe banke in podobno, ki so bile tesno povezane z Bancom Ambrosiano? Predvsem gre za dve: Cisalpine Overseas Bank iz Nasaua, Bahamas (sedaj se imenuje Ambrosiano Overseas) ter Ambrosiano Holding v Luksemburgu. K tema dvema je trega še prišteti »Banco Andino* (Južna Amerika), ki je prav tako prispeval k primanjkljaju.
Brez dvoma pa je bila skupina Cisalpine ključni člen Calvijevega cesarstva. Preko te finančne skupine so šle vse operacije, ki so jih nadzorovali Calvi, msgr. Marcinkus
(predsednik vatikanskega IOR), Antonio To-nello in Pierre W. Siegenthaler. Vse te povezave pa so bile zelo zapletene in danes je težko določiti, kako so se prelivali ogromni kapitali. To pomeni, da bo v nekaterih primerili težko poklicati na odgovornost dolo čene osebe. Gotovo je, da obstajajo doku menti, ki se nanašajo na razne finančne operacije, kjer so navzoča »patronažna* priporočila vatikanske banke IOR (kar naj bi vpletlo v odgovornost tudi vatikansko bančno ustanovo).
Vse to se je zvedelo na procesu druge stopnje afere Toro - Credito varesino, kjer so pričali strokovnjaki, ki jim je bila pover jena od Bance dTtalia izredna uprava nad Bancom Ambrosiano.
Od drugih vesti, ki zadevajo Calvijev umor (ali samomor kot1 trdijo angleški preiskovalci) naj omenimo le izjavo rimskega državnega pravdnika Galluccija, ki je dejal, da ni nikoli rekel, da so angleški preiskovalci slabo opravljali svojo dolžnost.
ditiranje zahodnonemškega izvoza cevi in druge opreme za plinovod z zahodnosibirskega polotoka Jamala v zahodno Evropo v višini 2,8 milijard nemških mark, toda do konca letošnjega leta bi se kreditna vsota lahko povišala na 4 milijarde, če bodo zahodnonemška podjetja dobila še dodatna naročila Sporazum predvideva, da dajo zahodnonem-ške banke s kritjem zvezne finančne ustanove Hermes podjetjem na voljo določeno vsoto kredita za čas dveh let, nato pa vstopi v obveznosti Sovjetska zveza (posojila so odobtena s pogoji, ki veljajo na tržišču).
Komentarje o jamalski pogodbi je slišati tudi s sovjetske strani. O-tnenjali so možnost, da bi sovjetska podjetja vskočila v praznine, ki so nastale po objavi ameriškega embarga na izvoz določenih delov za plinovod, izjavljajo pa tudi. da se bodo zaradi ameriške politike gospodarski odnosi poslabšali v celoti. Za zahodnonemško stran je predstavnik Deutsche bank Cbri-stians zagotovil, da so dobre možnosti za izvedbo načrta, čeprav se bo morda izvedba nekoliko zavlekla. Tukaj omenjajo kot alternativno možnost tudi začasno uporabo starega plinovoda skozi češkoslovaško, da bi od leta 1984 Sovjetska zveza začela dobavljati zemeljski plin tako, kot je bilo v pogodbi določeno.
Vredno je še omeniti, da so v tisku in v političnih krogih prvič brez razburjenja sprejeli novico, da so prav na dan podpisa kreditne pogodbe za jamalski plin v Wa-shingtonu spet začeli govoriti o zmanjšanju ameriških čet v zahodni Evropi. Komentatorji so ugotovili, da se novice te vrste z železno da slednostjo pojavljajo vedno takrat, ko se kakšni, praviloma gospodarski interesi Združenih držav Amerike in zahodnoevropskih držav, razhajajo.
MOJCA DRČAR - MURKO
Predsedstvo SFRJ o položaju na Kosovu
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je imelo včeraj sejo, ki ji je predsedoval predsednik Petar Stambolič. Proučili so informacijo o izseljevanju Srbov in Črnogorcev s Kosova. Izseljevanje so ocenili kot resen in težak družbeni problem, ki zavezuje vse družbenopoli tične organe in organizacije ter državne organe v SAP Kosovo, SR Srbiji in SFRJ, da sprožijo ustrjzne akcije in odločne ukrepe, da bi onemogočili pritiske in nasilje albanskih nacionalistov in iredentistov ter zagotovili pogoje za mimo,, svobodno in enal opravilo življenje in delo Srbov, Črnogorcev in vseh drugih narodov in narodnosti v tem delu Jugoslavije.
Na seji so tudi ugotovili, da' so dosegli pozitivne rezultate z akcijo organiziranih socialističnih sil za stabiliziranje politično varnostnih in gospodarskih razmer na Kosovu. Kljub temu s« še številne slabosti in pojavi, ki se izražajo v nedoslednostih in oportunizmu prt izvajanju zastavljenih političnih in drugih nalog, kar albanski nacionalisti izkoriščajo za sovražno delovanje. Vnovič so poudarili, da ima v boju proti albanskemu nacionalizmu in iredentizmu na Kosovu prvorazredni pomen idejna in politična aktivnost v prvi vrsti albanskih komunistov in vseh pripadnikov albanske narodnosti. (dd)
REŠITEV VPRAŠANJA UPRAVLJIVOSTI ŠE VEDNO ODDALJENA
KD se je umaknila s pogajanj z LpT in laiki Tudi sinočnjo občinsko sejo so odložili
KD ne sprejema predloga o uravnovešenih odborih - Bo mar prišlo do oblikovanja manjšinskih odborov s sodelovanjem LpT in laikov? * Prihodnja občinska seja bo v petek, 23. t. m.
Z enakim razlogom kot v ponedeljek pokrajinsko, so sinoči odložili tudi sejo občinskega sveta, ki je prvič zasedal v novi sestavi: pogajanja med političnimi silami se še nadaljujejo in doslej še niso privedla do konkretnih rezultatov. S sklepom LpT, KD, PSI, PSDI, PRI in PLI, ki so podprle predlog liste o odložitvi, se bo občinski svet ponovno sestal v petek, 23. t.m.; proti temu predlogu pa so glasovali KPI, Movimento Trieste in neofašisti. Sicer pa je občinski svet na sinočnji seji potrdil izvolitev svetovalcev in vzel na znanje odstop predstavni ka liste Pellisa, ki ga bo v skupščini zamenjal bivši odbornik For-ti, kot prvi neizvoljen na listi LpT. Naj še dodamo, da so po uvodnem pozdravnem nagovoru Cecovinija, ki je seji predsedoval in potem ko je Gambassini dal predlog o odložitvi, spregovorili svetovalci Giacomelli (MSI), Calabria (KPI), Pa-rovel (MT), D’Amore (PSI), de Gioia (PSDI), Richetti (KD), Trau-ner (PLI) in Fragiacomo (PRI).
Seja je bila odložena, ker se pogajanja nadaljujejo; kako pa se bodo zaključila?, se sprašujejo v krajevnih političnih krogih. Bo mar pri šlo do oblikovanja manjšinskih od borov tako na občini in pokrajini s sodelovanjem LpT ter predstavnikov strank laičnega in socialističnega bička? Včerajšnja politična srečanja niso sicer privedla do nobenega konkretnega zaključka, jasno pa so pokazala, da je prišlo do zaostritve v odnosih med KD na eni, ter LpT in laičnim in socialističnim blokom na drugi strani. Nova zaostritev zadeva samo vprašanje sestave odborov, ne pa vsebine programa, o katerem se je razpravljalo tudi včeraj, in o katerem je bilo moč zabeležiti precejšnje soglasje. Po vsej verjetnosti se bosta delegaciji LpT in laičnega in socialističnega bloka ponovno sestali že danes, jasno pa je, da bodo morali vsako odločitev potrditi notranji organi strank; s tega vidika bo zato imela precejšnjo važnost skupščina pripadnikov Liste za Trst, ki bo v ponedeljek popoldne.
Kot rečeno, so se pogajanja včeraj nadaljevala; sestale so se delegacije LpT, KD ter laičnega in socialističnega bloka in proučile razne programske točke, niso se pa še dotaknile vprašanj globalne za ščite slovenske narodnostne skupnosti in izgradnje premogovnega terminala v tržaški luki. Okrog 11. ure so sejo prekinili, nakar sta se na kratko sestali delegaciji KD in laikov. KD je nato zapustila pogajanja, medtem ko so jih nadaljevali LpT in laiki. V bistvu je KD ponovila svoje nasprotovanje do tako imenovanih uravnovešenih odborov, medtem ko socialisti ne namerava jo oblikovati odborov skupno s KD in LpT, ker bi v takih sestavah imeli manjšo vlogo.
Jasno je, da se bodo o nastalem položaju morale izreči tudi druge politične sile, čeprav že sedaj kaže, da je LpT pripravljena, v na
■iiiifmiiHiiiiiiiivtiimiiittiiimfitiiMiiiiiiiimiiitiiii
Delegacija sekcije za prevoze pri EGS na delu v Trstu
Na sedežu tržaške trgovinske zbornice bo danes začela z delom delegacija sekcije za prevoze Gospodarskega in družbenega odbora pri EGS. ki se mudi te dni v Trstu z namenom, da bi izdelala svoje »mnenje* o splošni politiki prevozov. »Mnenje* bo odbor nato predstavil v odobritev evropskemu par lamentu.
Delegacijo bo najprej pozdravil evropski parlamentarec Modiano, nato pa bo imel svoje poročilo deželni odbornik za prevoze in promet Rinaldi Za njim bo prevzela .besedo predsednica sekcije za prevoze Maria Weber.
Jutri si bodo člani delegacije o-gledali tržaško pristanišče in tovor no postajališče pri Fernetičih, na kar bodo zaključili obisk v našem
sprotju s tem, kar je govorila v volilni kampanji, oblikovati manjšinske odbore s predstavniki laičnega in socialističnega bloka. O nastalem položaju se je včeraj izrekla KD, ko sta se ob prisotnosti deželnega tajnika Braide, načelnika sve tovalske skupine na deželi Turella in pokrajinskega tajnika Coslovicha sestali predstavniki novoustanovljenega političnega urada in delegaci je, ki vodi pogajanja. V tiskovnem sporočilu, ki ga je KD izdala po sestanku, je govor o resnem polo žaju, ki ga mesto preživlja; v njem se tudi potrjuje predlog stran ke o oblikovanju organskih odborov (KD - LpT - laiki), zaradi česar so po njenem mnenju povsem neprimerne rešitve z manjšinskimi odbori in nesprejemljive eventualne diskriminacije do KD, ki so ne samo politično neopravičljive — pravi KD — ampak tudi za mesto škodljive. V tiskovnem poročilu KD tudi kritizira stališča pokrajinske-
ga tajnika PSI, ko govori o nepotrebni prisotnosti KD v odborih.
K temu naj še dodamo, da je načelnik svetovalske skupine v občin skem svetu Richetti v utemeljitvi stališča KD, ki je podprla predlog o odložitvi seje, med drugim dejal, da je stranka to storila samo zato, ker namerava narediti vse kar je v njeni moči, da bi pripomogla rešiti vprašanje upravljivosti.
Komunisti pa so, kot znano, nasprotni vsaki odložitvi. Načelnik svetovalske skupine na občini Calabria je sinoči med drugim dejal, da se sedaj govori le o številkah in o formulah, o programih pa skoraj nič; to kaže le na pohlep po oblasti, po odborniških mestih in drugih stolčkih. Trst pa potrebuje trdne odbore, ki naj bodo sestavljeni brez predsodkov do nikogar (razen do fašistov), je poudaril in pristavil, da brez KPI ni mogoča nobena prenovitev, ki pa jo mesto potrebuje.
VČERAJ OBJAVLJENI IZIDI ZRELOSTNIH IZPITOV NA POKLICNEM ZAVODU
Prve mature na naši poklicni šoli
XX. FESTIVAL ZNANSTVENE FANTASTIKE
PER ASPERA AD ASTRA»: PUSTOLOVŠČINE V VESOLJU
NiitiitiiiiiliiiiiiiiifJiliiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiimjiliiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiKiiiiiitiiiiiiiiiiiilufmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
PO SKLEPU VEČINE V DEŽELNEM SVETU
Posvetovalni odbor deželnega sklada za kmetijstvo brez predstavnika KZ
Zavrnjen ustrezni popravek komunističnih svetovalcev Iskre in Bratine ■ Sklati bo razpolagal s 24 milijardami, od tega 20 milijard za posege na potresnem območju
Na včerajšnji seji, ki je trajala ves dan, je deželni svet izglasoval štiri nove zakone. Najvažnejši med temi je norma, ki predvideva ustanovitev posebnega deželnega krožnega sklada za posege na kmetijskem področju. Poleg zakonskega o-snutka, ki ga je predložil deželni odbor, je razprava zajela tudi osnu tek z isto tematiko, ki ga je predložila opozicija, konkretno svetovalska skupina KPI.
Zakon v bistvu predvideva ustanovitev finančnega sklada, iz katerega se bodo podeljevala kratka in srednjeročna posojila kmetom za razne izboljšave v kmetijstvu. Sklad je v glavnem namenjen posegom na območjih, ki jih je prizadel potres iz leta 1976: od skupne vsote 24 milijard je namreč posegom na teh območjin namenjenih 20 milijard, za posege na drugih območjih pa le preostale 4 milijarde. Sklad bo upravljala-deželna-upbava (posojila pa se bodo konkretno podeljevala s posredovanjem bančnih zavodov), mnenje za posamezne kreditne operacije pa bo izrekel poseben posvetovalni organ oziroma odbor, ki mu bo predsedoval odbornik za kmetijstvo in ki p i bodo sestavljali izvedenci, ki jih bodo predlagali sam deželni odbor, glavne strokovne kmetijske organizacije in organizacije kmetijskih zadrug.
Okrog sestave posvetovalnega od bora, o kateri govori člen 4 nove zakonske norme, se je razvila posebno živahna razprava. V tem o-kviru je večina med drugim zavrni la tudi dva popravka, ki sta ju predložila komunistična svetovalca Iskra in Bratina, in po katerih naj bi med izvedence posvetovalnega odbora vključili tudi zastopnika Kmečke zveze, oziroma med izve dence, ki jih predlaga deželni od bor, tudi predstavnika slovenske manjšine. Medtem ko poročevalec zakonskega osnutka Chinellato (KD) ni zavzel jasnega stališča do teh popravkov, je predsednik Comelli v imenu odbora oba zavrnil, svetovalec KD Micolini pa je glede predlagane vključitve predstavnika Kmečke zveze dejal, da bo naša strokovna kmetijska organizacija v ustrezni meri zastopana v odboru prek »Confcoltivatori*. Predstavnika PSI in Furlanskega gibanja sta oba predloga podprla, predstavnika SSk pa v tistem trenutku ni bilo v dvorani.
Po razpravi, ki se je zaključila šele pozno popoldne, in po glasovalnih izjavah (Casula, Puppini, Dal Mas, Micolini, Barazzutti, Ermani, Simsig) je bil zakon izglasovan
z večino glasov; proti so se izrekli pripadniki PdtiP, DP in MSI, svetovalci KPI so se vzdržali, svetovalca SSk pa tudi pri končnem glasovanju ni bilo v dvorani.
Drugi sprejeti zakon predvideva izredne posege za nove gradnje v okviru tržaške in videmske univerze ter v okviru Mednarodnega centra za mehanične vede v Vidmu. Od skupne nakazane vsote 2,1 milijarde, bo tržaška univerza prejela 925, videmska 725 in center za mehanične vede 450 milijonov lir. Pri končnem glasovanju sta se dva svetovalca — Cavallo (DP) in Iskra (KPI) — vzdržala, vsi drugi svetovalci pa so normo podprli.
Preostala dva zakona pa sta bila sprejeta soglasno in praktično brez diskusije. Gre za normo, ki ureja delovanje turističnih vodičev in spremljevalcev (poročevalec Erma-no) in za normo, ki dajo na razpolago finančna sredstva za nakup aparatov za izdajanje in kontrolo smučarskih izkaznic in vozovnic (poročevalec Štoka).
Tudi danes bo skupščina zasedala ves dan. Na dnevnem redu je več zakonskih predlogov, med temi tudi norma za poseganje proti širjenju narkomanije.
Aktivisti počastili 70-Ictnico Lada Premruja
Na sedežu odseka za zgodovino v Ulici Petronio 4 je včeraj popoldne Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje počastilo 70-letnico svojega odbornika Lada Premruja. Te pomembne obletnice so se v ožjem krogu udeležili člani glavnega odbora, navzoči pa so bili tudi njegovi dolgoletni tovariši in prijatelji, člani nekdanjega šentjakobskega pevskega zbora, ki so mu zapeli tudi nekaj pesmi. O življenju tovariša Lada Premruja je spregovorila nekaj besed predsednica združenja, ki je predvsem poudarila njegovo navezahbst na združenje, njegovo poštenost in njegovo neomajno zvestobo boju slovenskega ljudstva, kot tudi boju vseh naprednih sil proti fašizmu in za spoštovanje idealov, za katere so v narodnoosvobodilnem boju dali svoja življenja najboljši sinovi, matere in hčere slovenskega naroda. Svoje besede je predsednica zaključila z željo, da bi tovariš Pre-mru preživel v krogu svojih dragih še dolgo dolgo let.
Na poklicnem zavodu za industrijo in obrt «J. Stefan* so objavili včeraj dopoldne izide zrelostnih izpitov, ki so jih letos prvič opravljali na tej šoli. Od 19 kandidatov, med katerimi sta bila tudi dva privatista, so vsi, razen enega, uspešno prestali preizkušnjo. Nekateri maturanti so zabeležili res lep uspeh, eden od privatistov pa je zbral na maturi celo največje možno število točk.
Na oddelku orodnih mehanikov sta izdelala Alessandro De Luisa (48/60) in Mario Grisonic (priv., 36); na oddelku monterjev RTV Diego Batich (38), Dario Milic (45), Boris Poropat (38), Giorgio Prasel (50), Davide Roici (36). Adriano Sedevcic (48), Paolo Terčon (44), Marino Ukmar (39), Boris Artač (priv., 60); na oddelku kemijskih operaterjev pa Zorka Danieli (56), Tiziana Ferluga (39), Romana Gulič (56), Laura Pecenik (37), Alenka Pettirosso (48), Anita Semec Bertocchi (51) in Sergio Slavec (36). En dijak, kot rečeno, ni izdelal.
Na vseh ostalih naših višjih srednjih šolah (razen na trgovskem tehničnem zavodu) so se zrelostni izpiti že končali. Na trgovski se bodo še nekaj dni nadaljevala ustna izpraševanja dijakov. Jutri bodo objavili izide matur še na dveh šolah, in sicer ob 11. uri na učiteljišču in opoldne na znanstvenem liceju »Prešeren*.
Na sliki: maturanti na poklicnem fc&vodn za industrijo In obrt sl ogledujejo izide zrelostnih izpitov.
Usodna odločitev
V spalnici skromnega stanovanja v Ul. Matteotti 24 je policija sinoči odkrila truplo 36 letnega Longina Porporatija, ki si je s strelom v glavo vzel življenje. Do usodne o-dločitve je baje prišlo že pred dnevi.
Do konca Festivala znanstvene fantasitike so še trije dnevi predstav, toda ime enega izmed zmagovalcev je že znano. Pravzaprav se ne gre čuditi, če nagrade tokrat ne bo dobil film in niti režiser. Festivalska žirija je namreč odločila, da se pridruži splošnemu veselju in praznovanju po zmagi Italije na svetovnem prvenstvu v Španiji in podeli posebno nagrado nogometni ekipi, ki je cznala podariti državi in navijačem prestižno, tako rekoč znanstvenofantastično zmago*. Naj pri tem izrazimo tudi mi svoje mnenje. Sodeč po tem, kar smo do sedaj videli na tržaški filmski prireditvi, si upamo trditi, da so italijanski nogometaši odlično odigrali svojo vlogo in so prekosili marsikaterega igralca (filmskega), Bearzot pa še prenekaterega režiserja. Obenem se ne sramujemo celo odkrito priznati, da so nam tekme pripravile večji užitek kot pa gledanje filmov, še več, na tihem sumimo, da smo postali žrtev nenavadne zarote: protagonisti smo gledalci, medtem ko skrita, zla sila preizkuša zmogljivost našega prenašanja. Naj bo to vse, saj je pred nami še nekaj dni, nekaj filmov in možnost, da se končno pre-
PO SINOČNJEM SKLEPU MIUSKEGA OBČINSKEGA SVETA
^Marina Muja» od načrtov h konkretni realizaciji
Računajo, da bo miljsko navtično središče med največjimi v Evropi
Miljski občinski svet je sinoči soglasno Odobril sklep, ki odpira pot izgradnji velikega turističnega pristanišča »Marina Muja*. Gre nedvomno za pomembno politično o-dločitev v korist krajevnega turizma, ki mu bodoči navtični pristan zagotavlja odlične perspektive razvoja tako na državnem kot tudi na mednarodnem merilu. Ob tem pa velja poudariti. , da so uresničitev tega turističnega središča podprle vse stranke, ki so zastopane
Danes odprtje razstave kiparja Janeza Lenassija
Danes popoldne bo ob 18. uri v galeriji Tržaške knjigarne o-tvoritev razstave primorskega aleademskega kiparja Janeza Lanassija. Razstavljenih bo 20 najnovejših malih kamnitih plastik tega kiparja, ki spada med vidnejše slovenske • likovnike srednje generacije in je Zaradi tega lansko leto prejel znamenito «Jakopičevo nagrado* in je med pobudniki in voditelji poletne kiparske šole v Marušičih in mednarodnega kiparskega simpozija tForma viva*. Razstava, ki jo je uredil Franko Vecchiet, bo odprta občinstvu do 4. avgusta.
v občinskem svetu, kar dokazuje, da tudi v širši javnosti vlada prepričanje, da pomeni »Marina Muja* res potrebno in koristno finančno in tudi družbeno investicijo.
O izgradnji sodobnega turističnega središča na zemljišču, kjer je bila nekoč ladjedelnica S. Rocco, se govori že približno deset let, ko je miljski občinski svet odobril posebno varianto v izdelavi arh. Roberta Coste Zadeva pa je postala aktualnejša in predvsem stvarnejša, ko je delničarska družba «Marina Muja*, ki jo sestavlja skupina furlanskih gospodarskih operaterjev, odkupila obširno zemljišče (približno 80 tisoč kvadratnih metrov) in predstavila občinski upravi načrt za gradnjo navtičnega pristana. O tem vprašanju je nato uprava sprožila široko posvetovanje s krajevnimi družbenimi komponentami,
V turističnem centru «Marina Mu-ja» bo prostora za več kot 700 navtičnih privezoižV/iv njem bodo tudi delavnice za popravilo čolnov, velika restavracija, motel s približno 1000 posteljami ter športne in rekreativne strukture. V turističnem pristanišču bo zaposlenih več kot 250 oseb, v sklopu centra pa bodo uredili tudi sodobno javno kopališče. Računajo, da bo «Marina Mula* eden največjih navtičnih prista nov ne samo v Italiji, ampak tudi v Evropi.
mislimo in izrečemo nekoliko bolj laskavo mnenje o manifestaciji.
Sinoči smo torej, po dveh krat-kometražnih filmih, madžarskem tKocka* in francoskem «Dakini*. gledali sovjetski celovečerni film «Per Aspera ad Astra*, ki ga je režiral Riciard Viktorov in se, kot trdijo nekateri, podreja po dolžini (traja namreč poltretjo uro) okusa sovjetskega občinstva. Film sestavljata dva dela. V prvem smo priča srečanju med nežno Nio, ki prihaja s planeta Dessa in posadko zemeljske vesoljske ladje, ki pripelje dekle na naš planet. Boječo deklico sprejme znanstvenikova družina in Nia se polagoma vključi v novo okolje. V drugem delu sledimo potovanju vesoljske ladje na planet Dessa, kjer so življenjske razmere nemogoče: atmosfera je nasičena s strupenimi plini, tako da so se morali prebivalci zateči v podzemska bivališča. Toda tudi tam jim grozi smrt. Vsak drug novorojenček se rodi pohabljen, medtem ko je čist zrak naporadj samo za tiste, ki imajo dovolj denarja. Vrh tega pojemajo tudi zaloge vode. Zemljanom, ki so planetu prihiteli na pomoč, pravi vladar ogrožene skupnosti: «Tolažili smo se, da bo narava sama poskrbela, da je strup tovarn ne bo uničil. . .*, jasen režiserjev namig o nevarnosti onesnaževanja.
Nastop slovenskih skupin na festivalu «Unita» in «Dela»
Sinoči se je v prostorih tržaške'"* velesejma nadaljeval festival UfjitA in Dela. Na programu je bila okrogla miza o problemih italijanskeg* odjemalca, ki jo je vodil časnikar italijanske radio-televizije Gentiloni. Poleg tega je nastopilo nekaj slovenskih zamejskih umetniških skupin. Program je začela godba j2 Riemanj, ki je pod vodstvom Enia Krizanovskega izvedla nekaj part*' zanskih, delavskih in simfoničnih koračnic, ter kvalitetno obogatil* svoj nastop z uverturami iz oper ih operet ter izborom modernih avtorjev. Poleg godbe je nastopila še kabaretna skupina, ki jo sestavljat* Sergej Verč in Boris Kobal ob klavirski spremljavi Aleksandra Vodopivca ter ženski zbor folklorne skupine Stu ledi. ki je izvajal dalmatinske, primorske, istrske in koroške ljudske pesmi. Posebno omembo zasluži nastop mladinskega ansambla Tozd Lopovi iz Milj, ki j* predstavil program, ki je obravnaval probleme današnje slovensk* mladine. Zaradi bolezni izvajale* pa je izostal nastop beneškega haž' monikaša Jussa.
Osrednjo točko današnjega večer* na festivalu pa bo predstavljala razprava med predstavniki PSI, PSD« PRI, SSk, KD, LpT, PLI, »Movimento Trieste* in seveda KPI ® vprašanju bodočih krajevnih uprav v Trstu, ko je že potekel en mesec od upravnih volitev.
■ llllllllltllllllllllillHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIItlllllllMIHIIIIIHIIIIIIIIIItllllllmilllllllllllllllllllllMIflMIIIIIIHUIIIIIinillMHIIIlllllllllllllflllllllllilllllllllllllllllltlUMIHI tllltlllllllllllllllMIIIIIIIIIIUIIIIIHIIItMMHIIHHHUlllllllHIIIMIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIlIfffflllllllllllllltlllllUtlllllllllllllltlllllimillllllimilllllllllllllllllllllllial!*
POGOVOR S STEFANOM GENTILONUEM, AVTORJEM TV ODDAJE «DI TASCA N0STRA»
Pozor na mesne konzerve in mineralno vodo»
Oddajo so prekinili, ker je hotela italijanske porabnike končno naučiti, kako in kaj naj kupujejo ■ Od 1978. leta 104 oddaje z rekordnimi 11 milijoni gledalcev
Včeraj se je mudil v našem mestu Steiano Geiuiloni, novinar, avtor znane televizijske oddaje «Di tasca nostra*. Oddaja je začela razkrivati Italijanom, kaj vse tiči v džungli tisočerih proizvodov široke potrošnje, da hi tako pomagala porabnikom pri njihovi vsakodnevni izbiri. Prav zaradi svoje neposrednosti je naletela na oster odpor industrijskega sveta, ki je po številnih pritiskih dosegel, da je italijanska televizija oddajo ukinila.
O namenih in pomenu oddaje smo se z Gentilonijem pogovorili malo pred srečanjem, ki ga je imel sinoči na pokrajinskem festivalu «Uni-ta» in «Dela». Prvo vprašanje se je seveda nanašalo na ukinitev oddaje.
«Oddajo v resnici niso ukinili, temveč prekinili. Nadzorna komisija
RA1 in upravni svet RAI sta se izrekla za nadaljevanje rubrike. To pa ni mogoče, ker je ravnatelj druge televizijske mreže, ki je pripra vila oddajo, doslej še ni ponovno u-vrstil med predvidene programe. Taka je uradna verzija o prekinitvi oddaje.*
In neuradna?
«Ena od političnih sil je dala svoj veto na oddajo po pritisku indusfrij-cev in reklamnih agencij. Oddaja je očitno povzročila nekaterim indu-strijcem mnogo preglavic.*
Katerim industrijcem?
»Tistim bolj provincialnim. Velike industrijske družbe, kot je na primer Ferrero, se vsakodnevno soočajo na mednarodnih tržiščih s kontrolo s strani organizacij porabnikov. V drugih evropskih državah je
mestu.
Pogovor s predsednikom tržaškega naturističnega društva «Liburnia»
Preživela miselnost omejuje razvoj naturizma
Pred kratkim je v italijanskem časopisju odjeknila vest, da so pri Benetkah karabinjerji aretirali skupino ljudi, ki so se sončili nagi. Ta drastični ukrep je posledica zastarele in tudi protislovne pravne ureditve, pa tudi preživele miselnosti, ki je večkrat samo odraz slabega informiranja o tem vprašanju. Pri nas se časi v marsičem zelo počasi spreminjajo, nudizem ali bolje rečeno naturizem pa je za mnoge še vedno argument »tabu*. To je tudi mnenje predsednika tržaškega naturistično humanističnega društva Liburnia Romana Mantanija, katerega smo zaprosili za krajši pogovor o teh vprašanjih.
tNaturizem kot idejno gibanje,* nam je oovedal Mantani, »se je razvil sredi prejšnjega stoletja, skoraj istočasno v Avstriji, Franciji in Nemčiji, vzporedno s protislovji industrijske revolucije in velike urbanizacije. Mnenja sem, da je naturizem nastalkot reakcija tem družbenim pojavom in mnogi zgodovinarji povezujejo prav Trst in Slovenijo z razvojem tega gibanja. Ne smemo namreč pozabiti, da je Tržačan Švicar kega porekla Arnold Rikli pred približno sto tridesetimi leti dal pobudo za odprtje prvega *sanatorija* ali bolje rečeno sončnega kopališča na Blejskem jezeru.*
*Naturisti se v začetku niso borili samo
za tako imenovano telesno prostost,* je nadaljeval naš sogovornik, nampak so si prizadevali tudi za splošno izboljšanje življenjskih pogojev, za večjo skrb za javno higieno, za ustanovitev zelenih površin, obenem pa so se zavzemali tudi za uveljavitev in uresničitev človečanskih idej. Te usmeritve potrjuje tudi dejstvo, da so bile takrat mnoge skupine naturistov usmerjene v socialistične ideale (npr. Kochova šola) in pri tem bi samo omenil, da so tržaške Delavske zadruge okrog leta 1930 začele redno prodajati poseben črni (tako imenovani integralni) kruh na izrecno zanimanje tržaških naturistov.*
Naturizem in nudizem. V javnem mnenju se ta dva pojma skoraj popolnoma krijeta in za mnoge tudi dopolnjujeta. Ali je res tako? »Z razvojem nudizma je tudi naturizem zadobil ljudske dimenzije, saj je danes res nepojmljivo, da ne bi bili naturisti tudi nudisti. Naturizem pa je nekaj globljega, pomaga človeku, da vzpostavi harmonični odnos z naravo in da to ravnotežje tudi sam neposredno na lastni koži doživlja. Zato se mi zdijo res absurdne trditve tistih, ki so mnenja, da so naturisti samo neki ekshibicionisti.*
Kaj pa v Italiji, kako gledajo na ta pojav, let ii dneva r dan postaja vse bolj množičen,
torej družben. tNaturizem v naši državi,* je dejal Mantani, »ni imel in še danes nima velike sreče, zlasti na pravnem področju. Zakonska uraditev je zelo protislovna in Italiji preti stvarna nevarnost, da bo tudi kar zadeva tega zadnja (tudi po Španiji), v veliko škodo turizma in deviznega priliva. Kje so vzroki za tako nespodbudno stanje? Jaz ne bi obtoževal vere in bi samo rekel, da nismo znali enostavno kljubovati celovitemu družbenemu razvoju.*
Kako pa je na krajevni ravni? tPri nas ima naturizem globoke tradicije, saj je že leta 1847 tržaški zdravnik Augusto Guastalla pisal o svobodnem kopanju. Na delu obale pod Križem in Nabrežino (od Vira do Dje-dence) pa se je v zadnjih letih razvila morda najštevilčnejša naturistična skupnost v Italiji, ki ob nedeljah združuje tudi 2 tisoč ljudi. Med temi je tudi dosti Slovencev, ki aktivno sodelujejo z našim društvom in z našimi skupinami, med katere bi omenil kaja-caško skupino Liburnia Devin - Nabrežina, ki si je med drugim izdelala dvojezični pravilnik. Iz vsega tega pa se da sklepati, da naše mesto kar zadeva naturizem ne zaostaja za drugimi evropskimi državami, ki so že premagale staro in preživelo miselnost ter so odprli vrata tudi golemu kopanju.* (st)
kontrola nad proizvodi nekaj povsem normalnega. Pri nas tega ni, zato je manjše industrijce zadel šok, ko so uvideli, za kakšno oddajo gre. Pritisnili so na industrijsko zvezo in dosegli svoje.*
Kakšen namen je imela oddaja? »Želela je predvsem informirati gledalce o značilnostih proizvodov in služb najširše potrošnje. V oddaji smo analizirali razne proizvode, jih primerjali med seboj, ocenjevali u-godnost nakupa in kvaliteti. Z informiranjem smo želeli predvsem zaščititi porabnika.*
Kolikšno odmevnost je imela oddaja?
«Od leta 1978 smo pripravili 104 oddaje. Večina jih je bila na sporedu po opoldanskem TV dnevniku. Pred oddajo je ob isti uri sledilo televiziji milijon gledalcev, oddajo pa je gledalo prek 2 milijona ljudi. Ob koncu 1980. leta smo pripravili osem oddaj po večernem dnevniku. Uspeh je bil izjemen: rekordnih 11 milijonov gledalcev. Prav te oddaje so izzvale napad industrijcev.*
Zakaj tolikšen uspeh?
»Pred oddajo so le industrijci informirali porabnike (prek nalepk in reklame) o značilnostih, ugodnostih svojega proizvoda. Mi smo razbili njihov monopol. Ljudje so končno slišali tudi drugo plat zvona: naučili smo jih prebirati nalepke, primerjati cene itd.*
Omenili ste reklamo. Ali deluje v sklopu RAI organ, ki nadzoruje televizijsko reklamo?
»Obstaja SACIS, ki nadzoruje vsebino reklamnih sporočil. Ta kontrola pa je omejena. Tako je na primer SACIS lahko preprečil reklamo za sirčke, v kateri so nastopali o-troci, ker so analize pokazale, da sirčki niso primerni za otroke. V nekatere sektorje SACIS ne more poseči, ker je zanje odgovorno ministrstvo za zdravstvo.*
Katera je največja hiba današnje reklame?
«Reklama sugestivno omamlja porabnika, morala pa bi ga informirati, in to zelo točno. Posredovati bi mu morala najvažnejše informacije o proizvodu, da bi lahko nato izbiral. Informacije bi morale biti natiskane na nalepkah, kot predvideva norma EGS iz leta 1962. V
Novinar Stefano Gentiloni
Italiji ta norma še ni stopila v veljavo.*
Kaj hi morali storiti, da bi se stanje izboljšalo?
»Najprej bi morali dovoliti novinarjem, da opravljajo svojo dolžnost. Ustanoviti bi morali močno organizacijo porabnikov, takšno, kakršne že dolgo let delujejo v drugih državah Evrope. Ne nazadnje bi morala država zaščititi tudi porabnika in ne samo industrijca, kot se to dogaja sedaj.*
Katere proizvode bi, po vaših Izkušnjah, našim gospodinjam odsvetovali?
»Mesne konzerve in nekatere mineralne vode.*
Zakaj?
»Mesne konzerve vsebujejo nitrite in nitrate, ki so škodljivi zdravju. Le-ti služijo zato, da dobi meso rdečo barvo. Vprašujem se, zakaj mora biti kuhano meso v konzervah rdeče barve, medtem ko je navadno kuhano meso sivo-rjavo? Od mineralnih vod so škodljive tiste, ki i-majo v litru vode raztopljenih več kot 0,5 ali 0,6 grama rudnin. Količina raztopljene rudnine je zapisana na nalepki, zato je dobro, da porabnik, pred nakupom, pogleda na nalepko. V Italiji prodaiajo mineralne vode z 1 ali celo 2 gramoma raztopljene rudnine, kar pa je zelo škodljivo, predvsem za ledviae.*
MLADI PAOLO FONDA JE IZGINIL V NEDELJO POPOLDNE
Kljub vnetemu iskanju potapljača še niso našli
Preiskovalci so prečesali morsko dno pred Bo-tanjkom • Poziv staršev morebitnim očividcem
Karabinjerji, osebje luške kapitanije, gasilci in finančni stražniki so tudi včeraj brez uspeha iskali 22-letnega Tržačana Paola Fondo, ki je v nedeljo popoldne izginil, ko se je potapljal pred obalo med Nabrežino in Sesljanom, ki ji domačini pravijo Botanjek. Zadnjič ga je videl njegov prijatelj Mauro Micheli, s katerim sta se v nedeljo odpravila okrog 14.30 na kopanje.
Karabinjerjem iz Nabrežine, ki vodijo preiskavo, je Micheli povedal, da sta se najprej oba okopala, nato pa se do 16. ure sončila. Takrat se je Fonda odločil, da bo treniral v potapljanju, Micheli pa je zadremal. Zbudil se je okrog 17.40. Svojega prijatelja je videl onkraj gojišča za školjke, bil je v vodi in se pripravljal za nadaljno potapljanje. Nič zaskrbljujočega ni opazil, zato je dremal dalje do 18. ure. Takrat pa že ni bilo več na obzorju ne Paola, ne plavajoče boje, s katero opozarjajo potapljači nase. Mlajši kopalec, ki je bil na obali, mu je sicer povedal, da je opazil motorni čoln, kako se je približal boji in jo potegnil na krov, o potapljaču pa ni vedel ničesar.
Preiskovalci pretresajo vse mož nosti: gre za nesrečo, za umor ali za samomor? Zaenkrat niso odvrgli nobene. Micheli, ki se je že večkrat potapljal s prijateljem, je vsekakor povedal, da je Fonda znal dobro plavati in da mu potapljaška teh nika ni delala težav.
Starši pogrešenega Paola Fond* naprošajo vsakogar, ki bi v nedelj® z obale ali s plovila opazil kaj P®" sebnega, oziroma kogar bi opazil * teh dneh plavajočo bojo, naj ne' mudoma obvesti družino na telefonskih številkah 748879 ali 566551.
Tatu so zasačili
v pravem.trenutku
Med običajno kontrolno vožnjo 10 prejšnjo noč policijski agenti zilj v Ul. Madonnina moškega. se je sumljivo sukal okrog trgovjP* z umetniškimi slikami, še pre*6. so se mu približali, so zaslišali P°, razbitega stekla. Kaj se je zgodi*0' Stari znanec policije, 44 letni Gi°£ dano Flora, je razbil izložbo * govine in imel ves namen, “ bi lastnike »prikrajšal* za ka* dragoceno sliko ali pozlačen okv>f' Ni mu preostajalo drugega, kot “ sledi agentom. Najprej na kvesturo, od tu pa v koronejski zapor.
Za 21-letnega karabinjerja An^ nia Castalda iz Neaplja, ki je meščen v Dolini, bi lahko bilo ver rajšnje kopanje ob obali pred »* rabinjersko postajo pri Mirama!0 naravnost usodno. Da se je utaPj ljal, pa so na srečo takoj op*2*, njegovi kolegi, ki so ga potefP1** iz vode in mu takoj pomagali. D°’ ničarji RK so ga nato oživili, . umetnim dihanjem in ga odpelji v bolnico.
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi
PETER GIACOMINI
Pogreb bo jutri, 16. t.m., bolnišnice v miljsko cerkev.
ob 10. uri iz mrtvašnice glavne
Žalostno vest sporočajo hči Pierlna * možem Karlom, nečakinja Nllda f možem Silvanom in hčerko Martzo
Trst, Oreh, 15. julija 1962
Gledališča
VERDI
Jutri ob 20.30 šesta predstava o-Perete Lea Falla «Roža iz Stam-bula». Dirigent Janos Acs, režiser Jla.vio Bennati. Orkester in zbor gledališča Verdi, vodi Ennio Silvestri.
V soboto na sporedu Leharjeva ogreta «Kačji pastir*.
Vstopnice pri blagajni gledališča (tel. 62003 - 631948).
Kino
Ariston 21.30 «L’ultimo metro*. Režija Francois Truffaud. Catheri-ne Denevue, Gerard Depardieu.
Ritz 17.00-19.30—22D0 «Quellultimo Ponte*. D. Bogarde, R. Redford.
bden Zaprto za počitnice.
Grattacielo 17.00 «Lo squartatore di New York». Prepovedan mladini Pod 18. letom.
penice Zaprto za počitnice.
Nazionale 16.00 »Alfa blu». Režija Gerard Damiano. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17/ «L’ultimo combattimen-to di Chen*.
Gristallo Zaprto za počitnice.
Moderno 17.00-19.30—21.45 »Agente 007: Una pištola d'oro».
'ilodrammatico 15.00 «Femmina in-gorda». Prepovedan mladini pod
_ 18. letom.
Gapitol 16.30 »Robin Hood*.
ViRorio Veneto Zaprto za počitnice.
Mignon 16.30 «1 predatori dell’arca Perduta*.
“adio Zaprto.
t,umiere 16.30 «11 furore della Cina colpisce ancora*. Bruce Lee.
Razna obvestila
Sokol Nabrežina priredi društveni praznik v soboto, 17., in v geljo, 18. t.m., na Sokolovem igri-
^eza vojnih invalidov NOV ob
Vešča svoje člane, da bo do 31. avgusta pisarna odprta samo v ju-ranjih urah od 9. do 12. vsak dan razen ob sobotah.
SKD Tabor - Opčine. Knjižnica mko Tomažič in tovariši je odprta v mesecu juliju ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 19.30. V avgu-®tu bo knjižnica zaprta.
GODBA NA PIHALA »VESNA* prireja
v sodelovanju s KD Vesna
PFvJSLAVO 100-LETNICE KRIŠKE GODBE
V nedeljo, 18. t.m., ob 18.30 na Klancu v Križu
Vabljeni
Cenjene goste obveščamo, da bo
GOSTILNA GRČA
zaprta zaradi letnega dopusta od 1. 8. do 14. 8. 1982
Po dopustu se gostom toplo priporočamo
GOSTILNA GRČA
ZIBBleriia
Ul. sv. Frančiška 20
JANEZ LENASSI
kiparska razstava
otvoritev danes, 15. julija, ob 18. uri
Ob rojstvu prvorojenčka BOŠTJANA
iskreno čestita svojemu članu Walterju in ženi Boniji
KD Slavec
Razstave
V soboto, 17. julija, bo ob 18 uri * galeriji Rettori Tribbio 2, na Sta-®m trgu 6 otvoritev razstave kera-jricnih izdelkov slikarja Federica 'gnija. Razstavljenih bo dvajset
al.novejših del tega slikarja, ki se
“dukuje po ironičnem in poetičnem Prizvoku, ki je vedno prisoten v nje-govem delu. Razstavo si bo mogoče Ogledati vsak dan od 17.30 do 20. in n’ °k nedeljah in praznikih pa od lija	Odprta bo do 30. ju-
I |'l I—MIHI
Pred šestdesetimi dnevi nas je zapustil Tiberio Ruchin. V njegov spo-?un darujeta hčerka Elena in Mimi žO-000 lir za ŠD Vesna.
SPD Igo Gruden in ŠD Sokol Nabrežina
Priredita dne 17. in 18. t.m.
društveni praznik
Sobota, 17. t.m., ob 15. uri o-tvoritev in tekma v briškoli, °d 20.30 dalje ples.
Nedelja, 18. t.m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri kulturni program, od 20.30 dalje ples
Ob dobro založenih kioskih bo oba večera igral ansambel The Lords.
Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 15. julija
Sem	JUSTA
20 si6 vz'de ob 5.30 in zatone ob — Dolžina dneva 15.22 — Lu-Vzide ob 1.12 in zatone ob 14.53.
Jutri, PETEK, 16. julija D. M. KARM.
ra*?.e vferaj: naj višja temperatu-lo 23-5 stopinje, najnižja 19.9, ob loj- jjri 25,4 stopinje, zračni tlak hoA .. mb rahlo pada, veter jugoza-stot km na uro, vlaga 70-od-je na- nebo rahlo pooblačeno, mor-Uj rahlo razgibano, temperatura rja 24 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Roh^Ll SO SE: Crjstina Lušetič, JUa^!ta Casco, Sara Donnaloia, ,fbn Scarcia, Jagoda Milič. ODMRLI SO: 84-letni Pietro Gia 75i l11*; 80 letni Ferruccio Ajello, Cai-i ' Bruno Franceschini, 73-letni Cer0 k>e Martin, 73 letna Anna Gho L vd- Suban. 82-letna Maria Scsrmz vd' De Rossi' T8-Ietni O-®ievin m°naco, ^ ^nrico Co-
°NEVNA SLUŽBA LEKARN ■jv (Od 8.30 do 20.30)
Ul f Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, 8ek	Gl. Bonomea 93, Pro-
(O2,8 J0 do 13.00 In od 16.00 do 20.30) Pri ? Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. r®nčiška) l
n°č:na služba lekarn
m (od 20.30 dalje)
Pr SCavana 1. Trg Giotti (Ul. sv. anriška) 1, Prosek, Milje.
LEKARNE v okolici
tel 0lillr>ec: tel. 228 124: Bazovica: 226J65, Opčine: tel 211001, tel 225 141; Božje polje 161 225 596; Nabrežina: tel 121 i Sesljati: tel. 209 197; Žavlje:
^VSTVKNA DEŽURNA SLUŽBA tel 7,«s. slu*ba od 21 do 8. ure jj- ‘42 627, predpraznična od 14. do ur. u.re, in praznična od 8. do 20. ^ »*1. 68-441.
V torek je na pravni fakulteti 2 odliko diplomiral
PAVEL SLAMIČ
Novemu pravniku iskreno čestitajo Mladinski odbor SKGZ in prijatelji
Izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan javlja, da bo enodnevni izlet na Krk - Punat 25. julija. Vpisovanje in informacije v Ul. Valdirivo 30/11. ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858.
Društvo slovenskih upokojencev priredi v petek, 23. julija, izlet v naravo Lokve - Trnovska planota. Vpisovanje danes injvtp, od 10. do 11. ure na društvenem sedežu. Ul. Cicerone 8/B.
Sekcija KPI »J. Verginella* sporoča. da bodo danes zaključili vpisovanje za izlet v SZ. Prostih je še nekaj mest, vse informacije dobite po telefonu štev. 220 213.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
MODE VALENTINA pri Dom ju razprodaja vse vrste blaga s popustom od 20 do 50%.
ODDAJAM na Trbižu enosobno šti-riposteljno počitniško stanovanje. Telefon (040) 830-013.
OSMICO sta odprla Berta in Marčeto Nadlišek s Katinare. Točita pristno črno in beto vino.
OSMICO je odprl v Praprotu Bruno Kante. Toči črno in beto vino.
IŠČEM knjige za 2. razred učitelji šča. Telefonirati od 17. ure dalje na štev, 22-86-46.
KLEPAR in inštalater izvršuje vse vrste popravil. Telefon 040/53-032
PRODAM simco SR 100(1 letnik 1976 v odličnem stanju. Telefon 040/ 55711.
UNIPOL • zavarovalna družba - A-gencija kmetijske zadruge: tvoja agencija za vsa zavarovanja. Te lefon 040/274986
KUPIM rabljen stroj za rezanje pa pirja. Telefonirati od 21. do 22. ure na št. 040/231946.
PRIVATNIK proda stanovanje • Ul. Galleria: dve sobi, kuhinja, kopalnica, shramba, klet, razgled na morje. Telefon 040/755862 ob urah kosila in večerje
GALTRUCCO
Trst — Trg Goldoni 1 tel. 790140
POPUSTI OD 20 DO 50%
blago najboljše kakovosti
DRAGULJI
C/'' . . //. Car.
• src///// 'S/c/y/
/rytr' 7/S Z/fVr-it-tr/ ■/
.7?/. 6 /6 / 7
Letošnji tabori tržaških skavtov
Tržaški skavti in skavtinje prirejajo v poletnem času kar šest skavtskih taborov. Prvi gredo na pot izvidniki in vodnice, torej člani srednje starostne veje, iz Devina, Mav-hinj, Nabrežine, Sv. Križa, Rojana in dekleta od Sv. Ivana. S 15. julijem se začenja njihov tabor v Viškorši (občina Tipana) v Benečiji. Tam bodo do 29. julija.
Dva tabora izvidnikov in vodnic pa bosta na Pohorju, in sicer od 19. julija do 2. avgusta. Članice in člani z Opčin, Repentabra in Proseka - Kontovela bodo postavili šotore pri vasi Puščava nedaleč od Drave severovzhodno od Lovrenca na Pohorju. Izvidniki in vodnice od Sv. Jakoba, iz Skednja, Mačkolj, Boljunca in fantje od Sv. Ivana pa bodo preživeli skavtski tabor pri zaselku Urban jugozahodno od Lovrenca na Pohorju.
Najmlajši, volčiči in veverice, bodo imeli tako kot prejšnja leta dva povezana podtabora, in sicer pri Šobcu nedaleč od Lesc (blizu Bleda). Taborili bodo od 3. do 13. avgusta.
Tudi najstarejši, ki ne bodo vršili posebnih vodstvenih služb na ostalih taborih, bodo imeli svoje taborjenje, in sicer na omenjenem tabornem prostoru pri Viškorši od 3. do 12. avgusta.
Obiskov staršev in prijateljev Slovenske zamejska skavtske organizacije bodo prireditelji veseli v nedeljo, 25. julija, za tabore izvidnikov in vodnic ter v nedeljo, 8. avgusta, na taborih volčičev in veveric.
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Pridelek vina v pokrajini je bil za četrtino manjši
Samo 136.500 hi, medtem ko smo leta 1980 na Goriškem pridelali skoraj 208.000 hi vina - Dobri obeti za letošnjo trgatev
V	Gabrovcu
bo nagrajevanje občinske vinske razstave
V	dneh 11., 12., 19. in 20. junija t. 1. je uprava občine Zgonik priredila XVIII. razstavo tipičnih domačih vin. Prirejanje vinskih razstav spada v okvir pobud, ki jih občina sprejme v prid krajevnih gospodarskih dejavnosti, z namenom, da se domači pridelki primerno valorizirajo.
Prav gotovo je izreden uspeh o-menjene manifestacije dokazal, da so take pobude potrebne in pozitivne. Za vse to pa gre v prvi vrsti zasluga kakovosti razstavljenega pridelka oziroma domačim vinogradnikom, ki jih bo občina, kot običajno, tudi letos primerno nagradila.
Nagrajevanje bo jutri, 16. julija 1982, ob 19. uri v Gabrovcu (Zgonik).
Uprava občine Zgonik se obrača na javne ustanove, urade, podjetja in zasebnike s prošnjo, da po svojih možnostih prippjrpprejo k uspehu te občinske manifestacije.
• Zaradi kopanja jarkov na Ulici Battisti bo postajališče mestnih avtobusov, ki so označeni s št. 6, 9 in 29 B (smer: Sv. Ivan), pomaknjeno na začetek iste ulice, na mesto, kjer je bila doslej postaja avtobusov št. 25, 26 in 35, ki bo zaradi tega ukinjena.
f Čestitke
Noni MARIJI vse najboljše za rojstni dan voščita Staša in Ingrid.
Ob uspešno opravljenem zrelostnem izpitu čestitajo DAVIDU ROJCU teti, strica ter sestrični iz Boršta in Boljunca.
Ob rojstvu malega ŠTEFANA čestitajo srečnima staršema stric Gigi z ženo Zdenko ter Damjan, Alenka in Tatjana.
MENJALNICA
tel. 0481/83909
TEČAJI BANKOVCEV 14. 7. 1982
V goriški pokrajini smo lani pridelali za dobro četrtino manj vina. Tako izhaja iz podatkov, objavljenih v zadnji številki glasila goriške trgovinske zbornice Economia Ison-tina. Pridelek vina (okrog 136.500 hektolitrov) je med najnižjimi v zadnjih desetih letih, kar se bo prav gotovo poznalo tudi na področju porabe in investicij. Vinogradniki so v pridelovanje vložili prav tolikšen trud kakor prejšnja leta. porabili znatno več škropiva in gnojil, dejansko pa iztržili manj. Pridelek tudi po kakovosti ni najboljši, ugotavlja avtor daljšega sestavka v zgoraj omenjenem glasilu, Leopol-do Vianello. Vzrok za tako stanje vidi v neugodnih vremenskih razmerah aprila lani. Razmeroma toplemu obdobju, ko je trta dosegla znaten vegetacijski razvoj, je sledila nenadna ohladitev s pozebo, škoda je bila najbolj občutna v vinogradih v nižinskem predelu, ob vodnih tokovih in kotanjah. Zaradi pozebe je bil nadaljnji razvojni ciklus rastlin, poleg začetne škode, ves čas močno moten, do zorenja. To je vsekakor vplivalo na kakovost pridelka.
Vendar bi kazalo glede vzrokov za manjši pridelek v lanskem letu upoštevati tudi takoimenovani naravni faktor. Ne gre namreč pozabiti, da sta bili letini 1979 in 1980 nad-poprečni, zlasti kar zadeva količino pridelka. Takrat smo v pokrajinskem merilu (zmeraj na osnovi podatkov zgoraj omenjenega vira) pridelali 224 tisoč, oziroma skoraj 208 tisoč hektolitrov vina.
Znatno manj vina so lani pridelali tudi v drugih pokrajinah naše dežele.
Manjša proizvodnja bo poleg skrajno neugodnih posledic za pridelovalce, ki so bili za vloženi trud in stroške slabo poplačani, tudi nekaj pozitivnega. Zaradi manjšega pridelka se bodo uporabile še morebitne zaloge vina iz prejšnjega in prejšnjih let in bi se morali zato na tržišču v prihodnjih mesecih ustvariti zato običajni pogoji. Z drugo besedo, ne bi smelo biti težav za prodajo novega pridelka, cene pa bi se morale nekoliko zvišati.
Za oceno letošnje trgatve je sicer še nekoliko prezgodaj, kljub temu. da pravzaprav manjkata do začetka samo še dva meseca. Po dosedanjih izgledih je trta zelo dobro obrodila v nižinskem delu, nekoliko slabše na gričevnatem območju. vinogradniki pa letos, vsaj do zdaj, niso imeli prevelikih skrbi zaradi pqjgya in razvoja bolezni. Tudi „ toča. oziroma neurje je bito do zdaj, vsaj kar zadeva vinorodni o-koliš v goriškLpokrajini. zelo prizanesljivo. Sicer sta do trgatve, kakor smo zapisali, še dva meseca in se utegne do tedaj marsikaj spremeniti.
Ob koncu pa še nekaj podatkov o količini pridelka vina v goriški pokrajini. v obdobju zadnjih desetih let. Poprečna letna proizvodnja naj bi znašala nekaj nad 181 tisoč hektolitrov, dejansko pa je bil pridelek iz leta v leto precej različen: 1972 — 134.200 hi, 1973 — 184
tisoč 400 hi. 1974 — 159.600 hi. 1975
-	200.800 hi, 1976 — 202.400 hi, 1977
-	208.000 hi. 1978 — 158.000 hi, 1979
-	224.100 hi. 1980 — 207.700 ! \ in 1981 leta pa 136.500 hi. Dejanska proizvodnja vina pa je nekoliko višja, kajti v podatkih niso zajete manjše količine vina, ki ga proizvedejo zasebniki in ki ga sploh ne prijavijo.
Zaprta pokrajinska cesta Šlovrenc-Gradišče
Zaradi nujnih del za popravilo cestišča, bodo jutri zaprli pokrajinsko cesto šlovrenc - Mariano - Gradišče. Zapora bo predvidoma trajala do 29. avgusta.
Danes dražba Tee Friuli Kupcev najbrž ne bo
Kakor smo že pred dnevi poro čali, bo danes na gorišketn sodišču dražba za prodajo krminskega podjetja Tee Friuli. Izklicna cena za premičnine in nepremičnine podjetja je bila določena na 8 milijard in 130 milijonov lir.
Bo podjetje kdo kupil? Najverjetneje se zdi, da se na današnjo dražbo ne bo javil nihče. Vsaj tako je mogoče soditi na podlagi skopih podatkov, ki smo jih uspeli dobiti na sedežu delavske zbornice CGIL. Menda je glavni razlog za to v neodgovarjajoči ceni, ki naj bi bila previsoka. Interesenti (tu se v prvi vrsti omenja podjetnik Costamagna) naj bi zatorej počakali na razpis druge licitacije, kjer naj bi bila izklicna cena znatno nižja, čeprav je prav v zvezi s tem slišati tudi drugačna mnenja, češ, da bo treba vrednost premičnin in nepremičnin ovrednotiti.
Vsekakor bodo o vprašanju podjetja Tee Friuli. kakor tudi o drugih ključnih vprašanjih goriškega gospodarstva razpravljali predvidoma na deželni ravni danes zvečer.
ČUDNI IN CELO PROTIZAKONITI PREDPISI
Delavec v dopolnilni blagajni praktično ne more stavkati
Kljub temu pa naj bi mu na dohodkih odtrgali od-bitek za stavko, ki so jo izvedli v njegovem oddelku ali obratu - Včeraj sestanek na sedežu pokrajinskega ravnateljstva zavoda INPS
Čudne in zapletene stvari se dogajajo na področju socialnega varstva. Če je delavec v dopolnilni blagajni, teoretično (in praktično) nima možnosti, da bi stavkal, ker je doma in prejema v tem času posebno podporo iz vsedržavnega sklada. Na osnovi navodil osrednjega vodstva zavoda INPS z dne 3. marca letos pa bi morali delavcem v dopolnilni blagajni dohodke ustrezno znižati za ugotovljeno število ur stavke v obratih ali oddelkih, kjer so sicer običajno zaposleni.
Čudno tolmačenje, ki pa ga v nekaterih podjetjih in v zavodu IN PS skušajo kljub temu izvajati.
Včeraj dopoldne so se o tem
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimMiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitfiiuiiiiiiiiiiiiuiaiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiifiiiiia
KOLIKO IN KAM POTUJEMO
Največ zanimanja za počitnice v sredozemskih deželah
Mnogo premalo potujemo, ugotavljajo v turističnih uradih Gospodarska kriza izpodjeda možnosti za daljša potovanja
Poletje je sinonim za počitnice V zadnjih letih se je način preživljanja počitnic v marsičem menjal. Še pred desetimi leti smo namreč težili po tem, da bi svoj letni oddih izkoristili v domačem kraju, se podali do morja ali kvečjemu za kak dan v hribe. V zadnjih letih pa se je zanimanje za individualna potovanja kot tudi za takozvane «počit-niške pakete* občutno povečalo. Do tega seveda ni prišlo kar samo po sebi. V tem se zrcali nov odnos posameznika do družbe, želja spoznavanja novih krajev in drugih ljudi in konec koncev tudi relativno večja denarna sposobnost posameznikov.
Da bi testirali želje in usmeritve Goričanov do takšnega ali drugačnega oddiha smo zaprosili za nekaj podatkov tri potovalne agencije, ki se po načinu vodenja in interesnih sfer med seboj zelo razlikujejo. Ap-piani in lot imata svoj renome, večletno prakso in stalne stranke in zato poslujeta s širšimi možnostmi kot Gotour. ki je manjša in novejša potovalna agencija, ki se skuša uveljaviti z organizacijo konkurenčnejših (v ceny seveda) ponudb.,h ,
Jožko Prinčič, predstavnik Gotou-rja, nam je povedal, da njihova agencija posluje predvsem s prebivalci slovenske narodnosti z Goriškega, kot tudi iz matične domovine. Žal pa Slovenci zelo malo potujemo, pravi Prinčič, najbolj uspešni so izleti, ki jih organiziramo s sodelovanjem prosvetnih društev ali drugih organizacij. Vendar bi se dalo opraviti še marsikaj. Mnoga društva ne znajo izkoristiti velikih po-
tencialnih uspehov teh pobud, bodisi z ekonomskega vidika, kot tudi pomemben kohezijski moment med simpatizerji, člani in društvenim vodstvom. Splošno nezanimanje za turistične ponudbe se kaže tudi v maloštevilnem obisku prostorov a-gencije, bodisi da bi vprašali za informacije in nasvete, kaj šele, da bi potovali. Po naši izkušnji in tudi po tem kar nam povedo ljudje, je dodal Prinčič, ki se s tem postom ukvarjajo, je mladina do teh vprašanj zelo apatična. Zeto žalostno je dejstvo, da raje večji del svojih počitnic preživijo na plažah v Sesljanu in Gradežu, večere pa v disko klubih, kot da bi si s potovanji razširjali obzorja in vzpostavili nova prijateljstva.
Naša agencija v glavnem posluje v sodelovanju z drugimi italijanskimi agencijami in smo mi tako le posredniki. To pa ne pomeni, da ne organiziramo izletov tudi v lastni režiji in to po precej nižji ceni, kot druge agencije, saj stane npr. naše 11 dnevno potovanje po Kitajski le 1.590.000 lir. Zahtevnejša potovanja .PA izvedemo v sodelovanju z agencijo Nevemar iz Tržiča, ki je tudi manjša in se ubada s podobnimi težavami kot mi.
V Gorici imamo dve veliki potovalni agenciji Appiani in IOT. Prva je le posrednica ponudb drugih agencij in je splošni agent Alitalie za goriško pokrajino, IOT pa posluje tudi v Pordenonu in v Padovi, zato ima večjo organizacijsko sposobnost in vsako samostojno iniciativo istočasno sproži v več me-
stih, zato tudi lažje pridobi interesente za svoja potovanja.
Povedali so nam, da je v zadnjih letih precej upadlo, verjetno zaradi ostrejše ekonomske krize in strogih finančnih predpisov, zanimanje za daljša potovanja, kot npr. v Ameriko ali na Daljni Vzhod. Veliko povpraševanje pa imajo za potovanja v sredozemske države, Tunizijo, Španijo, Turčijo in Grčijo. Sicer je letos zanimanje za Grčijo precej upadlo in to v prid Španije (seveda zaradi svetovnega prvenstva v nogometu) in Dalmacije. Počitnice na dalmatinski obali IOT organizira v sodelovanju z Yugo-tourom. Veliko je še zanimanja za poletne tečaje jezikov v anglosaških učnih zavodih. Največ individualnih letalskih vozovnic pa prodajo za polete na progi London - Pariz (290.000 oz. 240.000 lir). Kot vidimo iz zgornjih ugotovitev so zanimanja Goričanov za turistična potovanja precej raznovrstna.
Poletne prireditve v-obfini Škocjan
V cerkvi v Pierisu bo drevi, s pričetkom ob 21. uri nastop pevskih zborov in godb na pihala. Drevi bosta nastopila zbora «A. Capelto* iz Begliana in «J. Arcadelt*.
Podobni koncerti bodo še 22. in 29. t.m.
Pobudo in pokroviteljstvo nad prireditvami je prevzeto občinska u-prava v Škocjanu ob Soči.
vprašanju pogovarjali predstavniki tovarniškega sveta tržiške ladjedelnice in tovarne OEG s podravna-teljem pokrajinskega zavoda INPS ter predstavniki pokrajinskega odbora omenjenega zavoda. Na srečanju je bil prisoten tudi tajnik delavske zbornice CGIL Luciano Pini, ki je predstavniku osrednjega zavoda za socialno skrbstvo, zavoda, ki je pristojen tudi za izplačilo dohodkov iz sklada dopolnilne blagajne, obrazložil nasprotovanje sindikalne zveze zgoraj omenjemu u-krepu, ki naj bi bil protizakonit in celo protiustaven.
Sindikalni predstavniki so pokrajinskemu odboru zavoda INPS nadalje poveril nalogo, naj na pristojnih mestih posreduje, da se zgoraj omenjeni ukrep prekliče. Sindikalna zveza je glede tega vprašanja sprejela še tudi dodatne ukrepe.
Predpis o odbitku za stavko velja samo za delavce, ki so v redni dopolnilni blagajni (npr. za delavce ladjedelnice), ne velja pa za delavce tistih podjetij, kjer je v veljavi posebna dopolnilna blagajna, kakor recimo v podgorski tekstilni tovarni.

Uveden stečajni postopek za hotel Argonavti
Ameriški dolar	1.375,-
Kanadski dolar	1.077.—
Švicarski frank	650.—
Danska krona	150,-
Norveška krona	205.-
Holandski florint	500,—
Francoski frank	197,—
Belgijski frank	25,-
Funt šterling	2.380,—
Nemška marka	554.-
Avstrijski šiling	77,-
švedska krona	215.—
Debeli dinar	25,—
Drobni dinar	28,-
Banca Agricola Gorlzia Kmečka banka Gorica
Senat temeljnega sodišča v Novi Gorici je na včerajšnji obravnavi sklenil, da se uvede stečajni postopek za hotelsko rekreacijski center «Argonavti». Slednji namreč zaradi velikih izgub in številnih nepravil nosti ni imel več pogojev za obstoj in poslovanje. Stečaj (to je konkurz) ni toliko posledica pomanjkanja gostov ali premajhnega prometa. ampak predvsem rezultat premajhne odgovornosti in slabega dela raznih organizacij in posameznikov tako iz Nove Gorice kot tudi iz Ljubljane, ki so sodelovali pri zasnovi hotelsko rekreacijskega središča in potem z njim upravljali o-ziroma gospodarili. Naj poudarimo, da skupni dolgovi »Argonavtov* znašajo okrog 14 milijard 300 milijonov starih dinarjev. Hotelsko središče v Novi Gorici so odprli 5. marca leta 1976 in je doslej imelo skupaj 3.700 milijonov din izgube.
Stečaj oziroma konkurz je stanje, ko dolžnik ne more več izpolnjevati svojih obveznosti. S posebnim postopkom zaščitijo enakost vseh upnikov. Premoženje dolžnika, v tem primeru »Argonavtov*, popišejo,
PODJETJE FEDERIC0 MARSICH
S.N.C.
TRST - UL. DELL'INDUSTRIA 38 - TEL. 79-33-09
•	gradbeni material
•	cement
•	ploščice
•	opeke za pregradne stene
•	cementni bloki
•	cementne cevi
•	»stropi iz cementa*
RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON - LEICA HITACHI SONY
TRST — Pasaža Fenice 8 • Tel. 732-897
vnovčijo in sorazmerno razdelijo med upnike. Največji upnik je Jugobanka, temeljna banka Ljubljana, ki je odobrila posojila najprej za gradnjo in potem za pokrivanje izgub v »Argonavtih*.
Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Zvonka Šulerja, diplomiranega ekonomista iz Nove Gorice. .Ob uvedbi stečaja je predsednik Izvršnega sveta novogoriške občine Albert Bevčič dejal, da bo hotel z ustreznimi objekti tudi v prihodnje, to je med stečajem, ostal odprt za goste. Čimprej pa bodo poskušali dobiti kakšno gostinsko ali turistično organizacijo, ki bi dosedanje «Argonavte» prevzela. Uslužbenci odpravljenega hotelsko rekreacijskega centra so medtem poslali vlogo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja v Novi Gorici sodniku Svitu Vižintinu. V dokumentu zahtevajo, da Vižintin u-vede postopek za ugotovitev odgovornosti organizacij, organov in po sameznikov. ki so s svojimi dejanji in opustitvami povzročili nastanek in povečanje škode ter druge nepravilnosti, ki so slednjič privedle do stečaja. Takšno ugotovitev odgovornosti je zahtevala tudi občinska organizacija Zveza komunistov v Novi Gorici.
NEJEV0UA ZARADI CESTE DOBERDOB - SELCE
Pokrajina je teste zaprla Ni denarja za odstranitev skal
Menda bodo krušljiv skalnat rob utrdili s posegom deželnega odborništva za javna dela - Na županstvu storili korake, da bi zapora važne ceste bila čimkrajša
Podjetja so dolžna sporočiti številko davčnega kodeksa
Goriška trgovinska zbornica sporoča, da je v seznam podjetij vpisanih lepo število podjetij, ki do zdaj še niso javila davčnega kodeksa. Seznam omenjenih podjetij je na vpogled na oglasni deski trgovinske zbornice in na vseh županstvih v goriški pokrajini. Seznam bo ostal izobešen 60 dni, nakar bodo podjetja, ki ne bodo javila davčnega kodeksa, uradno črtali iz registrov. Seznam podjetij, ki še nimajo registrirane številke davčnega kodeksa bodo objavili tudi v uradnem vestniku prefekture.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Že več kakor dva tedna je zaprta pokrajinska cesta med Doberdobom in Selcami. Zaprli so jo 29. junija, kakor smo poročali, zaradi varnostnih razlogov. Odstranili naj bi namreč krušljiv skalnat rob v neposredni bližini podvoza pod avtocesto. Dejansko pa v tem času pokrajinska uprava ni ukrenila ničesar ker menda nima razpoložljivih finančnih sredstev. Zaradi zapore ceste pa so se znašli v težavah predvsem prebivalci Doberdoba in drugih krajev te občine, ki se vsak dan vozijo na delo ali po opravkih v Ronke in Tržič in ki morajo zato opraviti znatno daljšo pot. Nekateri, sicer bolj redki občani, pa se kljub prepovedi vožnje še naprej vsak dan vozijo proti Selcam.
Kakor so nam povedali na županstvu. kjer nameravajo ukreniti vse potrebno, da bo cesta normalno prevozna v čimkrajšem roku in so v zvezi s tem že štorih potrebne korake tako pri pokrajinski upravi, kakor tudi na deželi, bo za odstranitev skalnatega roba nad cesto poskrbelo deželno odborništvo za javna dela, kljub temu, da je cesta v pristojnosti pokrajine.
Ob tem velja zabeležiti še vest da so te dni med občani v Dober dobu sprožili akcijo za zbiranje pod pisov za ponovno odprtje ceste. Pobudo so menda dali občani sami.
Iz tržiške bolnišnice
Motorna kolesa so zares praktič na vozila, posebno v poletnem času. Praktična, pa tudi precej nevarna. zlasti, ko jih upravljajo mladi. O tem pričajo številne nesreče, velikokrat tudi smrtne. Včeraj zjutraj se je pri padcu z motornim kolesom huje poškodovala 18-letna Loredana Martinoli iz Starancana — Ul. Modena 11. V nesreči si je dekle zlomilo nosno kost in gleženj in utrpelo nekaj drugih poškodb. Nesreča se je zgodila nekaj po 8. uri v štarancanu. Martinolijeva je z motornim kolesom treščila v ob strani ceste parkiran avtomobil. V
tržiški bolnišnici se bo predvidoma zdravila štiri tedne.
Vabilo upokojencem nekdanjim državnim uslužbencem
Sindikat upokojencev CGIL vabi člane, nekdanje uslužbence državnih železnic, telefonske službe in drugih državnih uradov, ki so stopili v pokoj po 1. januarju 1971, da se čimprej zglasijo na sedežu, v Drevoredu 24. maja 1. S sabo naj prinesejo dokumentacijo v zvezi z izračunom pokojnine.
Madrigalisti iz Brna nastopili v Gorici
v ponedeljek .je v Gorici uspešno gostoval mešani komorni zbor Ma drigalistov iz Brna. ki ga je vodil dirigent Josef Pandk. Češkoslovaški pevci so se predstavili občinstvu s številnimi pesmimi mojstrov renesanse. baroka ;n romantike, za peli pa so tudi nekaj modernih, sodobnih pesmi. Koncert ki sta ga prLedili občinska in pokrajinska uprava, so sinoči ponovili v Gradežu.
Jeseni spet «Ure pravijic» v dijaškem domu
čeprav je šolsko leto že krepko za nami, bi radi opozorili na pobudo, ki so jo letos prvič izvedli v dijaškem domu v Gorici, kjer se ravno te dni izteka tudi letošnje Slovensko poletno središče. Dejavnost, ki jo imamo v mislih — Pravljične ure za otroke — sodi v okvir rednega vzgojnega dela na jezikovnem področju, dejavnosti, ki je še kako aktualna in potrebna med šolskim letom, pa tudi med nekoliko manj zahtevnejšim obdobjem počitnic ob igri in delu.
Pravljične ure so v dijaškem domu v Gorici letos uvedli prvič, v sodelovanju z Mladinskim centrom in novogoriško knjižnico Franceta Bevka. Pravijo, da poskusno. Ob tem pa je treba zabeležiti, da je poskus nadvse lepo uspel in bodo zato po vsej verjetnosti to dejavnost v novem šolskem letu gojili sistematično, tako za gojence doma, kakor tudi za goste in prijatelje, ki sicer ne živijo v domu. Čeprav so s pravljičnimi urami pričeli šele proti koncu šolskega leta, so med otroki naleteli na veliko zanimanje, saj je bilo poslušalcev toliko, da so jih morali razvrstiti v dve izmeni.
Sonja Klanjšček, vzgojiteljica v dijaškem domu, ki je pri tej pobudi neposredno sodelovala z mentoricami iz novogoriške knjižnice Franceta Bevka (Mozetičeva, Kacinova, čargova in Bagonova) poudarja zlasti pomen tovrstne dejavnosti za bogatitev otrokovega jezikovnega zaklada in načina izražanja. Prav jezikovni vzgoji smo v preteklosti (in še zmeraj) namenjali premalo pozornosti, zato je tak* pobuda nadvse h vale vredna in koristna. Obnovili jo bodo v jeseni.
Koncerti
V opatiji v Rožam (Rosazzo) \ videmski pokrajini, bo v okviru poletnih koncertov v cerkvah in gradovih v soboto. 17. julija, ob 21. uri koncert znanega rimskega zbora Cappella musicale »Santa Cecilia*, ki ga vodi Gilberto Pressacco.
Kino
H urica
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00—22.00 »La mazzetta*.
N. Manfredi in U. Tognazzi. VITTORIA 17.00 - 22.00 «Bagnate dtomore*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18 00-22.00 »Shining*. PRINCIPE 18.00—22.00 »Fantozzi*.
Sura (■ uriva m ukuiivo
SOČA 18.00—20.00 »Vroče majice*.
Ameriška sexy komedija. SVOBODA 18.00-20.00 »Ledeni pekel*. Ameriška grozljivka. DESKLE 19.30 »Lepotec Pasquali-no*. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 84 972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Al Redentore Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72-340.
V 56. letu je preminila naša ljubezniva
DORINA BRUMAT por. MAURI
Pokopali jo bomo danes, v četrtek, 15. t.m., na pokopališču v Tržiču (Monfalcone). Pogrebni obred bo ob 11.15 v cerkvi pri Marcelliani v Tržiču, kamor bodo krsto s posmrtnimi ostanki prepeljali iz bolnišnice v Pordenonu.
Žalostno vest naznanjajo: mož Oscar, hčerke Ltda, Miryam in Daria, mati, brat, zet in vnuki Tržič, 15. julija 1982
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Ivan
JKreft
Spori in spopadi
Ere za spore in spopade na slovenski levici v letih tik pred začetkom druge svetovne vojne - Čeprav ni šlo za tako ostre spopade, kot med Krležo in Zogovičem, so tedanja dogajanja izredno zanimiva
Najnovejša knjiga starega in znanega slovenskega revolucionarja in španskega borca Ivana Krefta pod simboličnim naslovom «Spori in spopadi* je upravičeno vzbudila v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji nasploh, veliko pozornost in zato ni nič čudnega, če jo je založnica, mariborska založba »Obzorja*, že razprodala.
Naj takoj v uvodu zapišemo, da predstavljata dobri dve tretjini knjige Kreftove bolj ali manj znane zapise in spomine, ki jih je doslej objavil kar v treh svojih knjigah («Spomini ljudskega agitatorja* ter dva zvezka pod naslovom »Teh petdeset let*). Vsekakor je vsebina zadnje tretjine te knjige »kriva*, da je delo vzbudilo tolikšno pozornost in delno tudi nekaj polemike. In za kaj gre?
Gre za spore in spopade na slovenski levici na predvečer druge svetovne vojne. Res je, da ti spori in spopadi (odtod tudi naslov knjige) niso imeli tako širokih in usodnih razsežnosti kot spori in spopadi v zvezi s Krležo na Hr-vatskem, v Srbiji in Črni gori, vendar so vsekakor predstavljali določen (doslej tudi še premalo raziskovan in obravnavan) odmev v slovenskem prostoru, zlasti pri nekaterih slovenskih kulturnikih. Kreft zato upravičeno piše o skromnih podatkih o tej polemiki in meni: «Kljub temu pa moram omeniti knjigo Stanka Lasiča «Su-kob na književnoj ljevici 1928-1932», ki obravnava načelno literarno zgodovinsko in politično glavne spore, ki so bili na politični in kulturni 'evici. Tako posveča tudi precej prostora sporu s Krležo, vendar predvsem v o-kviru hrvaške in srbske književnosti, medtem ko so njegovi podatki iz Slovenije skromni in zato pomanjkljivi, čeprav je imel Krleža z vsem svojim literarnim delom mogoče tu najtrdnejše pozicije. Na to opozarja tudi dejstvo, da so izšle po posredovanju Bratka (Krefta) in Juša Kozaka njegove danes že klasične Balade Petriče Kerempuha v Ljubljani.*
Ko v nadaljevanju svojega pisanja (ki je. žal. na nekaterih mestih dokaj nesistematično in nepregledno, verjetno mu je takšen način pisanja narekovala memoarska forma pisanja) naš avtor skuša ugotavljati, odkod tudi spori na slovenski levici, da so «leta 1939. posebej še po delitvi Poljske, ko je Stalin izročil Hitlerju nekatere iz Nemčije pobegle komuniste, o Stalinovi načelnosti začeli dvomiti tudi posamezni komunisti gp vsem svetu, tudi v Jugoslaviji tn Sloveniji. Pri nas je bila bolj očitna diferenciacija na kulturnem kot političnem področju. Bolj kakor usmrtitev Tuhačevskega. ki je bil pod Hruščovom popolnoma rehabilitiran, je takrat vznemirjalo levo usmerjene pisatelje stalinsko preganjanje takšnih umetnikov, kakor so na pr. Babelj, Majerhold itd., ki so danes vsi rehabilitirani. Od jugoslovanskih komunistov so Stalinovo (Ždanovo-vo) kulturno politiko podpirali predvsem Radovan Zogovič, Ognjen Priča in Milovan Djilas, nasprotovali pa so ji Miroslav Krleža. Bratko Kreft, Juš Kozak, Ludvik Mrzel in drugi, čeprav je v javno razpravo od s'ovenski,h kulturnikov posegel le Bratko Kreft *
Podobna diferenciacija se je odvijala tudi v študentovskem levem Slovenskem klubu ob koncu 1939. leta. o čemer priča prvič v kniigi v celoti objavljen referat Borisa Ziherla, ki ga je imel v tem klubu in ni zadeval samo problemov kluba, temveč celotno slovensko akademsko levico sploh. V njegovem, dokaj ostrem in načelnem referatu je vsekakor objektivno šlo za enotnost partije na predvečer velikih dogodkov, čeprav je Ziherl v njem tudi direktno ostro skritiziral četverico levičarjev (Al-bcit Kos. Vlado Vodopivec. D. ago šega in Lev Modic, ki je tri leta kasneje zapustil to skupino), ki se je uprla stalinizmu, z besedami:
»Odnos skupine (četverice) do teh vprašanj bi na kratko lahko o-značil z nemško besedo »Edelanar-chismus*, gosposki anarhizem. Tiste, ki smatrajo, da je marksistična ideologija nujni temelj slehernega levičarskega delovanja, tiste, ki so proti vnašanju meščanske ideološke navlake v levičarsko gibanje, vse tiste naši štirje tovariši podirajo z eno samo u-temeljitvijo: to so taki in taki dogmatiki, in se nikdar ne potrudijo. da bi to dokazali v mejah načelnih diskusij.*
O tej problematiki je enako pomemben, če ne še pomembnejši, drugi dokument iz tistega časa s podpisom »Akademiki - komunisti z odobrenjem CK KP Slovenije*. Ta dokument, o katerem pravi Kreft, da «če osnutka zanj ni napisal Ziherl sam, je prav gotovo nastal na njegovo pobudo in po njegovih smernicah*, je še ostrejši od Ziherlove referatske kritike omenjene skupine.
V nadaljevanju Ivan Kreft navaja (menda prvič) celo vrsto dokumentov, pisem in spominov na tiste dni in na slovenski spor na književni levici (tako med drugim Kosovi pismi dr. Villanu in dr. Ferdu Kozaku, ki je bil takrat u-rednik napredne revije Sodobnost) do dveh »odprtih* pisem četverice, ki so jih decembra 1939 in novembra 1940 prejeli številni slovenski kulturniki in naši najuglednejši revolucionarji, med njimi tudi Edvard Kardelj. Kreft v nadaljevanju svojega pisanja navaja tudi vrsto izjav in spominov tako omenjene četverice kot tudi Ziherla. Vide Tomšičeve in drugih o omenjenih sporih in dilemah.
Ko Kreft ocenjuje omenjeni pismi, meni, da je v obeh pismih, ki so ju napisali v imenu skupine (štirih), povedano le tisto, kar je bilo umestno zaupati krogu, na katerega je bilo pismo naslovljeno. Na ilegalnih partijskih sestankih pa so bile razprave veliko bolj poglobljene, saj so se vsaj nekaterih udeležili tudi pomembni partijski voditelji kot sta bila to Edvard Kardelj in Boris Ziherl, kasneje pa tudi Boris Kidrič, ko se je decembra 1939 vrnil iz Pariza.
Eden izmed četverice, Vlado Vodopivec, pa je 1965. leta o omenjenih predvojnih sporih in razpravah zapisal: »Napetosti in konflikti, o katerih razpravljamo, seveda nimajo svojih korenin šele v povojnem času in v administrativnem socializmu, temveč segajo dlje nazaj v zgodovino socializma in revolucionarnega gibanja med obema vojnama. ZlaSttarflie pokazali v mednarodnem delavskem gibanju v zadnjih desetih letih pred drugo svetovno vojno, odmevali pa so po svoje tudi v našem predvojnem revolucionarnem gibanju. O vsem tem doslej nismo mnogo razpravljali, kolikor pa smo, smo razpravljali sramežljivo, kot da gre za stvari, o katerih je bolje, da se jih ne spominjamo, razen v nekaj obrobnih in priložnostnih ocenah.*
Ivan Kreft je zdaj z objavo ob širne in zanimive dokumentacije vsekakor precej posvetil v to problematiko, ki pa doslej žal še ni dobila svoje končne ocene, čeprav je vsekakor tudi res, da bi to obdobje terjalo svojega zapisovalca in ocenjevalca, ztasti še zato, ker se je večina omenjenih in kritiziranih tovarišev kasneje priključila narodnoosvobodilnemu boju in konkretno uvidela, da je bila takrat pot. na katero se je usmerjala komunistična partija Slove nije, edino resnična pot k humanizmu.
Če je doslej ta polemika ostala večinoma v krogu študentov in ilegalnih partijskih sestankov, pa je. po Kreftovih besedah, »postala polemika na književni levici v Sloveniji javna šele, ko je vanjo posegel Ljubljanski zvon 1940. leta. Na Juša Kozaka (bil je ta krat urednik Zvona) je skušal najprej vplivati Boris Ziherl, pozneje še Boris Kidrič,* piše Ivan Kreft in nadaljuje (str. 433/434):

Patronat KZ - INAC svetuje
Ločena žena izgubi pravico do pokojnine po možu ki se je ponovno poročil
Vpr.:-»Obračam se na vas, da bi dobila pojasnila v zvezi z zadevo neke naše znanke. Vrsto let je bila poročena in možu je povila štiri otroke. Nato pa sla se ločila po moževi krivdi in sodišče ga je obsodilo, da plačuje bivši ženi določeno preživnino. On ji ni nikoli plačal niti lire, pred le tom dni se je v starosti 70 let poročil z drugo, pred nekaj dnevi pa je umrl. Sedaj me zanima, če ima bivša žena, že ker je imela pravico do preživnine, tudi pravico do pokojnine po njeni. Kakšne dokumente mora narediti?» C. B.
Tudi po ločitvi med zakoncema ohrani žena po možu oziroma mož po ženi pravico do družinske po kojnine, edini pogoj je le ta, da ni bila ločitvena razsodba izrečena po krivdi preostalega zakonca. Če pa se ločenec ponovno poroči. v tistem trenutku pridobi nova zakonita žena vse pravice po njem in torej tudi pravico do dru-
žinske pokojnine, medtem ko ločenka izgubi vse pravice. Edina izjema bi bila možna le v primeru, da se ločenec ponovno poroči po 72. letu starosti in če umre, preden pretečeta dve leti od poroke, nima zadnja žena pravice do družinske pokojnine.
V primeru, ki nam ga vi omenjate. pa se je pokojni upokojenec poročil, ko je bil star 70 let in zato ni važno, če nista pretekli še dve leti od zadnje sklenitve zakonske zveze. Pravico do pokojnine ima le zadnja žena.
Povsem drugačne narave pa je vprašanje vzdrževalnine. ki je pokojnik ni plačeval ločeni ženi, čeprav je to predvidela sodna razsodba. To lahko uveljavijo dediči in otroci iz prvega zakona imajo tudi pravico do dediščine. Za to je potrebno, da se čimprej o-brnejo na notarja oziroma odvetnika, saj je treba postopek zakonitega dedovanja sprožiti v roku šestih mesecev.
»Toda Juš se je medtem že opredelil. Prizadelo ga je predvsem stališče Radovana Zogoviča, ki sta ga Juš Kozak in Bratko Kreft poznala že prej kot književnika, ki podcenjuje Cankarjevo književno in politično delo. V polemiki proti «pečatovcem» pa je hotel prav on imeti glavno besedo. Oba z Dji-lasom sta pri tem operirala predvsem z avtoriteto partije. Posledice niso izostale. Od slovenskih književnikov je bil v začetku leta 1941 izključen iz partije Bratko Kreft, od neslovenskih pa Djordje Jovanovič, ko je prišel iz zapora, dalje sta bila izključena Veselin Masleša in Kosta Racin, težave pa je imel tudi Oskar Davičo, od ne-partijcev pa je bil močno prizadet Marko Ristič. Juš Kozak ni mogel biti izključen, ker ni bil član partije, pač pa je bilo izključeno veliko število študentov, o katerih smo dotlej menili, da so bili obtoženi le političnih razhajanj. Kljub tolikim izključitvam iz študentovskih vrst v Sloveniji, moram naglasiti, da je pri sporih na književni levici šlo bolj za jugoslovanski kot slovenski pojav.* Tako piše Kreft v svoji knjigi, nobenega dvoma pa ni, da tudi to poglavje zasluži in terja podrobnejše raziskave in ocene.
DUŠAN ŽEUEZNOV
DELOVANJE DRUŠTVA SLOVENSKIH ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV
Srečanje na Krogu nad Sečovljami reševanje pilja na Ključu in drugo
Eden izmed načrtov je tudi ustanovitev likovnega arhiva
Ob zaključku letošnje sezone je Društvo zamejskih likovnikov priredilo srečanje na Krogu nad Sečovljami. Srečanje z likovniki iz Slovenije, ki se zbirajo v starem samostanu na Krogu, naj bi postalo nekakšna tradicija društva, čeprav je bilo letošnje srečanje šele drugo. Sicer pa je tudi društvo dokaj mlado, ker je bilo ustanovljeno šele lani maja. Povezava z likovniki iz matične dežele pa ima poseljen pomen, saj le v stikih z matično deželo naša kultura more rasti in dobivati večje razsežnosti, večjo odmevnost.
Sicer pa je to srečanje bilo zamišljeno tudi kot zaključek prve sezone delovanja, v kateri pa je prišlo do izraza, da se porajajo vedno novi in novi problemi, kajti na likovnem področju v našem zamejstvu ni bilo nikoli daljšega organiziranega delovanja, kajti «Ars klub* in pa »Grupa U» sta imela, žal. le kratko življenje. Načrti, ki so jih odborniki Društva zamejskih likovnikov snovali, so bili oz. so precej obširni in zajemajo vsa področja likovnega ustvarjanj^ oz. izživljanja, začenši s slikarstvom in kiparstvom pa vse do kinematografije in arhitekture. Poudariti je treba, da so ti načrti dokaj am-
biciozni in zato je pot v tej smeri dokaj težavna.
Eden izmed načrtov je na primer tudi ustanovitev arhiva, ki naj bi hranil najbolj značilna dela iz pretekle dobe in iz sedanjosti, seveda najbolj značilna dela naših zamejskih avtorjev. Drugi zanimiv načrt pa je uveljavljanje na arhitektonskem področju, kar ima za cilj oliranitev značilnih in zgodovinsko važnih arhitektonskih elementov na našem področju, na Krasu in v Bregu. V tem smislu je že stekla akcija za ohranitev ricmanjskega pilja (znamenja), ki zapuščen stoji ob pokrajinski cesti, ki vodi od Katinare proti Bazovici. kjer se cesta odcepi proti Borštu. Tretji pomemben načrt, ki je prav tako že stekel in ga člani odbora že uresničujejo, je bolj informativnega značaja. Gre za ciklus treh ali več predavanj o zgodovini umetnosti, ciklus, ki bi od splošnega pregleda zgodovine umetnosti na mednarodni ravni prešel na bolj specifične okvire slovenske umetnosti in se ustavil pri naši zamejski stvarnosti.
Zatem je treba omeniti še pomembno retrospektivno razstavo, ki jo je društvo priredilo v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev ob letošnjem Dnevu
m nimutti iiiiiiiurmoi »m ,ii iiimnu tiiHtMifiiifiiUHiiiitmMtiiiiiiitiitittmifiitiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiH
PRED DNEVI, NA DAN BORCA
Odkrili so trajen pomnik na žrtev 24 garibaldincev
Narodni heroj Janko Rudolf je podčrtal tudi delež italijanskih antifašistov v boju proti nacifašizmu. Vincenzo Marini - Banfi je rekel, da so antifašisti oprali fašistični madež
vseh bojiščih. Omenil je tudi delež, ki so ga po 8. septembru 1943 prispevali italijanski borci, ki so se pridružili jugoslovanskim partizanom in bili tako rekoč prvi glasniki tistega dela italijanskih sil, ki so prispevale k zbližanju med jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom in med obema deželama, med katerima je danes najbolj odprta meja v Eyropi. Govornik je tudi podčrtal, <fa sb' odnosi med Italijo in Jugoslavijo lahko za zgled sožitja vsej Evropi in vsemu svetu. Podčrtal pa je tudi jugoslovansko obsodbo izraelskega napada na Libanon, ožigosal je genocid, ki ga Izraelci izvajajo nad Palestinci.
V imenu bivših garibaldincev je povzel besedo bivši komandant brigade Vincenzo Marini - Banfi. V svojem govoru je omenil delež italijanskih antifašistov v boju proti nacizmu in fašizmu in podčrtal dejstvo, da so antifašistični borci, ki so se pridružili jugoslovanskim partizanom, oprali madež fašističnega napadalca, ko so italijansko zastavo ponovno dvignile »plemenite partizanske roke, ki so se borile za bratstvo, svobodo in neodvisnost narodov*.
Banfi je omenil tudi, da so bataljoni divizije Garibaldi Natiscne nosili imena Mazzini, Manin, Ma-nara, Mameli in Pisaeane, torej imena italijanskih rodoljubov iz risorgimenta.
Podčrtal je tudi dejstvo, da so ti italijanski partizani odklonili poziv generala Alexandra. naj se vrnejo na svoje domove in so raje zapustili Furlanijo ter nadaljevali boj na jugoslovanskem področju. Tudi Banfi je omenil nečloveški nat.ad Izraela na Palestince.
Sledil je bogat kulturni spored s slovenskimi in italijanskimi recitacijami ter z nastopom godbe na pihala tovarne ETA in krajevnega pevskega zbora, ki je zapel več partizanskih pesmi in svoj program zaključil s himno divizije Garibaldi.
FEDERICO VINCENTI
Na svečanosti ob odkritju spomins kega obeležja 24 padlim garibaldin-cem, kjer se je zbralo veliko ljudi, bivših borcev, garibaldincev, svojcev padlih in krajanov, je v slovenščini spregovoril narodni he oj Janko Rudolf	(Foto Claudio Vincenti)
Na Dan borca, torej 4. julija, so v Bukovem pri Cerknem odkrili še en »znak miru in ljudske solidarnosti med dvema narodoma*, obeležje, ki spominja na žrtev 24 italijanskih partizanov, ki so tu padli v januarju 1945. Bilo je to v času velike nemške ofenzive na enote 9. korpusa, ko je en bataljon udarne divizije Garibaldi Natisone padel v zasedo, ki so mu jo pripravili nacisti, belogardisti in vojaki X, MAS. V obupnem boju za prodor iz obroča je padlo 24 garibaldincev, med katerimi je bilo več Furlanov in tudi Videmčanov. Zveza združenj borcev v Cerknem je v sodelovanju z VZPI - ANPI zgladila spomenik, za katerega je napravil načrt Nande Rupnik iz Idrije v sodelovanju z videmskim kiparjem Renom Coizem, bivšim goribaldin-cem. V nedeljo, 4. julija, se je pred spomenikom zbralo več sto bivših garibaldincev in sorodnikov padlih, pa tudi domačinov in bivših slovenskih partizanov. Mesto Videm so zastopali občinski svetovalec arhitekt Fulvio Mene-ghini, ki je zastopal župana, poslanec Mario Lizzero, ki je bil v času NOB komisar divizije, predsednik pokrajinske VZPI Federico Vincenti, tajnik pokrajinske VZPI Adelchi Gobbo in drugi. Bivše poveljstvo divizije Garibaldi Natisone so zastopali komandant Mario Fantini - Sasso, komisar Giovanni Padoan - Vanni, komandanti brigad Gino Lizzero, Vincenzo Marini, Riceardo Giacuzzo in Gastone Andrian.
Jugoslovanske oblasti in borčevske organizacije so zastopali na rodni heroj Janko Rudolf kot član osrednjega odbora Zveze združenj borcev, predsednik Zveze združenj borcev iz Cerknega Anton Obit, tajnik združenja Zdravko Štravs, predsednik občinske skupščine občine Idrija Stane Brelih, tajnik Zveze združenj borcev Tolmin
Slavko Bizjak, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj in drugi.
V svojem slavnostnem govoru je narodni 'heroj in predstavnik Zveze združenj borcev Slovenije Janko Rudolf podčrtal delež, ki so ga posebno jugoslovanski narodi dali v boju proti nacizmu, ko so se lotili borbe v času, ko se je zdelo, da ne bo nacifašizma nihče premagal, saj je nacistična in fa šistična vojska slavila zmage na
Svojih soborcev, garibaldincev, ki so padli mulonc na pragu svobode, v januarju 1945, se je spomnil bivši komandant brigade Vincenzo Marini - Banfi	(Foto Claudio Vincenti)
kulture in ki je bila posvečena znanemu tržaškemu mojstru Avre-liju Lukežiču. Zanimiv je bil tudi večer s filmi, ki sta jih posnela Aljoša Žerjal in Sergej Cesar v času lanskega srečanja na Krogu. Letos junija pa je društvo sodelovalo z dolinskim KD Valentin Vodnik pri organiziranju Junijskih likovnih in glasbenih večerov, ko so uredili dve razstavi, na katerih so razstavljali vsi člani društva. Prva razstava je bila posvečena grafiki, druga pa slikarstvu in kiparstvu.
Najbolj slikovito, zanimivo in živahno pa je bilo srečanje na Krogu 2G. junija letos. Na Krogu stoji star samostan, ki je bil po vojni obnovljen, ko je služil krajevni kmetijski zadrugi. Toda s časom so se njegovi stanovalci odselili v boljša stanovanja in so se vanj naselili ljudje, ki so potrebovali le streho nad glavo in je samostan utrpel precejšnje poškodbe, tako da so ga slovenski likovniki pred dvema letoma prevzeli v dokaj zanemarjenem stanju. Nekateri likovniki, časnikarji in kulturni delavci nasploh so se zavzeli, da bi Krog spet zaživel, saj je kraj izredno lep s čudovitim razgledom na morje, na Sečovlje, na soline in tudi v dolino Dragonje, pač v notranjost Istre. Vsekakor kraj zasluži večjo pozornost in z dobro voljo bi tu lahko nastal umetniški center za likovnike in tudi druge kulturne ustvarjalce, z gostinskim sodelovanjem pa bi kraj postal zanimiv tudi za morebitne potrošnike kulture, mislimo na turiste, ki bi prihajali sem iz bližnjega turističnega centra Portoroža.
V znamenju te akcije so tržaški likovniki letos pripravili na Krogu happening, kot taka srečanja imenujemo. Ta happening ima namen pritegniti k akciji vse ljudi, ki se ga udeležijo. To pa je tudi način nudenja kulture, to je akcija, ki je na likovnem področju alternativa razstavam, ko gledalci ne le opazujejo razstavljene slike, pač pa tudi ustvarjajo. Akcija na Krogu je torej imela namen vključiti vse prisotne, pa naj se s slikarstvom ukvarjajo ali ne.
BARBARA GRUDEN
Iz umetnostnih galerij
Bressanutti; razstavlja v Car teši usu ter v občinski
Aldo Bressanutli je prav gotovo eden najbolj marljivih in plodnih tržaških likovnikov. Po ro-uu je sicer Furjan, tlo.go let pa je živel v Miljah, kjer je bil tudi zaposlen in ko se je upolcojil, se je preselil v Tržič, venoar ga še vedno vsi smatrajo za tržaškega slikarja, saj se tako rekoč redno predstavlja s svojimi deli v tržaških galerijah in razstaviščih. Pravzaprav še ni veliko časa. ko je izšla njegova velika monografija, ki je bila posvečena Istri, pred kakim letom je izšla njegova prav tako zelo obsežna monografija. ki jo je posvetil Furlaniji, vendar Furlaniji pred potresom, sedaj pa se je predstavil hkrati kar v dveh tržaških galerijah. In pri teh njegovih dveh razs‘avah se bomo na kratko tista trili.
V	četrtek, 8. julija, je Aldo Bres-sanutli odprl v galeriji «.Carlesius» žeto bugaio razstavo svojih najnovejših grafik, saj je z njimi napolnil vse stene galerije, večje število grafičnih listov pa je dal na ogled še v tri obsežne mape. Čeprav je svojo razstavo v lej galeriji Cartesius označiti kot razstavo grafike, saj je tu dal na o-gled veliko število črno-belih večjih in manjših grafik, tri grafike so v barvah, razstavljeni pa so tudi Štirje akvareli. Glede moti-vilze je tipično bressanultijevska. saj prilcazuje staro mesto, naš Kras ali pa «interierje», to se pravi notranjosti ali notranjščine prostorov, kjer likovnik najde veliko <czanimivih» predmetov, ki jih zelo nazorno prikaže. O njegovi grafiki smo že velikokrat pisali in bi bilo odveč se ponavljati.
V	soboto, 10. julija, pa je Bres-sanulli odprl v tržaški občinski galeriji prav tako zelo bugaio razstavo svojih del, vendar so tu razen dveh grafik izključno olja. Bressanutti, ki je odličen risar in prav tako dobro obvlada barvno paleto, je za svojo razstavo v občinski galeriji pripravil kaka dva ducata večjih in manjših olj, med katerimi je tudi več polemičnih del. Pravzaprav zadobi vsa ta nje gova razstava nekakšen polemičen ton, ki se kaže posebno v delu z naslovom *Equo canone», kar bi po naše pomenilo pravična stana rina, ali pa v delu z naslovom «Otroška soba*, kjer prikazuje vse možne nevarnosti, ki lahko preti jo otroku v zanemarjenem ali če hočemo revnem stanovanju.
Vsekakor je to razstava, ki za služi pozornost. Sicer pa je vsa ka njegova razstava zanimiv do godek, kar se je videlo že ob od prtju razstave v občinski galeriji, kjer se je nagnetlo izredno veli ko ljudi. Razstavi bosta trajali, prva. v galeriji Cartesius, do 20., druga, v občinski galeriji, pa do 18. julija.
Fre
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Želja po glasbi
13.30	TV DNEVNIK —
Danes v parlamentu
17.00	Glasbena oddaja
17.05	Tomova zgodba — risanke
17.50	Strah v New Yorku — 4. .del
18.40	Clacsonovi rasveti
19.10	Tarzan — TV film
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV DNEVNIK
20.40	Variete — četrtkovo srečanje
22.05	Notre Dame — film
23.55	TV DNEVNIK -Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanat
13.30	TV DNEVNIK - Ob 13. uri
13.15	Živali in zgodbe sveta
17.00	Mednarodni baletni festival
17.40	Program za otroke Risanke, TV film Prvotni Mickey Rooney
18.30	Šport —
Danes v parlamentu
18.50	La Duchessa di Duke Street
19.45	TV DNEVNIK
20.40	Hill Street noč in dan
21.35	Igre brez meja
23.10	TV DNEVNIK
Tretji kanal
19.15	Deželni program
19.50	Sto mest Italije
20.10	Govorimo po angleško
20.45	25. festival dveh svetov
21.55	Živali govorijo —
4. epizoda
22.25 Palasport —
srečanje s Pooh
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.35	Poročila
18.40	Baletna šola
Večinoma so deklice tiste, ki sanjarijo, da bi bile rade baletke, fantje le bolj poredko, čeprav baleta brez fantov ni. Toda pot do sanjsko lahkotnega poplesovanja na koncih prstov je naporna, kot le malokatera pot h kakemu poklicu. Vsakdo, ki se pretolče skozi vse stopnje uka, zasluži priznanje. Kajti šolati se za balet, pomeni izdelovati dve šoli. dopoldne redno, popoldne pa tako, kot je Zavod za baletno in glasbeno izobraževanje v Ljubljani. kjer se učenci ob fizičnih vajah tudi glasbeno izobražujejo. Kljub nenehnemu delu so to dobri učenci z lepimi učnimi uspehi, so nam zatrdili pedagogi baletne šole. V «Pedenjžep». v katerem seveda ne manjka niti Pedenjped, smo izbrali nekaj predstavitev naimlaj-ših plesalcev oziroma plesalk z letošnjega zaključnega nastopa ZGBI v ljubljanski O-peri. Sgdajftvali, so koreografi te n&Sgogf 'Vlasto De**-Vič, Mercedes Dobršek. Darja Rogale, Franci Ambro-7ic, Ma^da Vmovec in Co-rard Vospernik. Nace Simončič kot P»den 'D-d. Re žise-- oddaje je Metka Leskovšek.
'9.00'Pot okoli sveta •> osmimi notami
m?o 0’->-.c”-nik
'9.45	za m'adc
Krt vabilo k oeledti rfarfaš-nje oddaje iz cikla «Mladi za
mlade* navajamo citat iz mariborskega študentovskega lista «Katedra» z dne 10. 3. 82. Pravi takole: «Tes-pisov voz je gledališki projekt, ki ga ne premore v takem rangu niti z gledališko dejavnostjo nabita Ljubljana, zato je za nas še toliko bolj pomemben. Kar težko verjamemo, da so mladi v glavnem še srednješolci, saj sama organizacija takega projekta ne zahteva le nujno potrebne finančne in organizacijske sposobnosti, bolj gre občudovati mero zavesti, zanosa in gledališke o-mike. ki jo skupina ima. Obžalujemo lahko, da je bila iz sredine, od koder izhaja. deležna tako malo moralne in materialne podpore*. Tako menijo mladi gledalci o mladi gledališki skupini. Televizija pa se je skušala s kamero približati neverjetnemu entuziazmu, zavzetosti in iznajdljivosti Tespisovcev.
20.15	Risanka
20.24	TV in -adio nocoj
20.26 Zrno do zrna
20.30	TV dnevnik
20.55	Vremenske razmere
21.00	Demonsko seme — film tedna
Film DEMONSKO SEME se ves vrti okrog računalnika Proteus, ki se zaljubi v ženo znanstvenika, ki je računalnik skonstruiral. Elektronski računalnik, nadpoprečno inteligenten stroj ne uboga svojih tehnikov in odklanja njihova navodila. Uspe mu celo, da se priključi na terminal znanstvenikove hiše. Tako u-jame znanstvenikovo ženo Suzano, jo hermetično zapre v prostor in jo prisili v združitev, iz katere se rodi pošastno bitje. Prav to bitje pa naj bi zagotovilo Proteusu nadaljnje življenje. DEMONSKO SEME je znanstvenofantastični film, ki govori o velikem tehničnem napredku tehnologije. Hkrati pa tudi ne skriva strahu in zaskrbljenosti nad vplivom tehnologije na človeka.
22.30	Miniature —
Obisk pri Marcu Chagallu
22.50	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugim na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Prva seja občinskega sveta
TRST — Slovenski večer na festivalu komunističnega tiska TRST — Družinske posvetovalnice GORICA — Zadružna gradnja stanovanj
18.00	TV — Novice
18.05	Narodna glasba
18.30	TV šola
19.00	Rezervirano za najmlajše
19.30	Obzorja 20.C0 Risanke
20.15	TVD - Stičišče
20.30	Pripravljeni ubijati — celovečerni film
22no TVD - Danes
22.10	Kdo pozna umetnost Ob koncu Odprta meja
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 0.10 Radijski mozaik: A1-. manah: Dc-ma in na tujem; 8.45 Povpuri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: Pavle Zidar: «Sveta Barbara* - 4. del:
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja: komorni koncert na ploščah; 11.30 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Na počitnice - (vmes glasba); 13.20 Iz studia neposredno: Glasba po željah;
14.10	Otroški kotiček: «Vse najboljše. Ostržekl* - 5. del; 14.30 Diskoteka; 14.55 Naš jezik (ponovitev); 15.30 Zapiski s potovanj; 16 00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Na obisku pri... (ponovitev); 17.30 Romantične melodije; 18.00 Četrtkova srečanja;
18.25	Priljubiieni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30.	8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 9 30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30,
17.30	Poročila; 7.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.15 Igra orkester Bob James; 10.32 Interme-zo in horoskop; 10.45 Mozaik; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 12 50 Nazdravimo z...; 14.33 Glasba radia Koper; 16.00 Naši kanta vtorji; 16.45 Poje zbor sedmih jezer; 17.15 Glasbena oddaja; 17.32 Crasli; 18.00 Jugoslovanska p>op scena; 18.45 Velikani klasične glasbe; 19.00 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
KOPER
(Slovenski program)
7.00.	7.30. 8.25, 14.00, 15.00 Poročila; 7.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila in ekonomska propaganda; 7.37 Objave;
7.45	Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek; 8.30 Val 202; 14.00 Na valu Radia Koper - Glasba, objave; 14.15 Kinospored; 14.30 Reportaža, zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev; 15.30 Po domače s pevci in ansambli narodnozabavne glasbe: 16.00 Dogodk' in odmevi;
16.30	Glasba po žePah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema: 17.30 Objava, glasba; 17.40 Juke box; 17.55 Zaključek s pregledom novic.
RADIO 1
7.00.	8.00, 10.00. 12.00, 13.00, tO.OO Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi ml; 9.58 Ze leni val; 11.00 Glasbena hiša: 11.34 Radijska priredba; 12.03 Via A
siago Tenda; 13.15 Master; 14.58 Zeleni val; 15 05 Glasbeni doku ment: 16.00 II Paginone; 17.30 Master under 18; 18.05 Koncert zbora RAJ; 18.38 Disco mušic; 19.10' Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu; 20.00 Coliezione teatro: 21.52 Objektiv Evrope; 22.22 Auto-radio flash; 22.50 Danes v parlamentu; 23.03 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30.
17.30.	19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Jutranja oddaja; 8.45 Radio 2 predstavlja; 9.00 Vojna in mir;
9.32	La nuova alTantica italiana;
11.32	Nepoznani otok; 12.10 Deželni program; 12.48 Kviz; 13.41 Scund - Track; 14.00 Deželni program; 16.32 Glasbena oddaja;
19.50	Šola in -vzgoja - Otrokovo zdravje; 20.10 Mille goal; 20.25 Splasli; 21.05 Poletni večeri; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.29 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.C0, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
7.10	Prometne informacije; 7.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.45 Prometne informacij® (Koper, Maribor); 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Za šolal-je; 9.35 Mladina poje ■ MMZ «Blaž Arnič* - Jesenice;
10.05	Z glasbo v dober dan; 10.35 Turistični napotki za naše gost® iz tujine; 11.05 Rezervirano za;
12.05	Ali poznate...; 12.35 Naše pesmi in plesi; 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Od vasi do vasi; 14.00 Iz na šili krajev; 14.20 Obvestila in za bavna glasba: 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Mehurčki; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezikovni pogovori; 16.00 Dogod ki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.50 Radio da nes, radio jutri: 17.00 Vrtiljak;
18.00	Studio ob 17.; 19.00 Z ansamblom Fantje treh dolin in pevci; 19.15 Lokalne radijske postaje; 19.35 Sergej Rahmaninov: Variacije na Corel H je vo temo. op-42 Vladimir Aškenazi - klavir:
20.25	Obvestila in zabavna g'as ba; 20.35 Lahko noč. otroci; 20.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 21.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.05 Lit® rarni večer; 22.45 Lene melodije:
23.15	Informativna oddala v nem ščini in angleščini; 23 25 Iz naših sporedov; 23.30 Plesna glasba i« jugoslovanskih studiov; 90.05 Li rični utrinki: 00.10 Mozaik lahke glasbe.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
15. julija 1982
nogomet
Italijanskim
Jugoslovani zadovoljni
V TREH EVROPSKIH KLUBSKIH POKALIH
ekipam žreb ni bil naklonjen
- Italijani pred težko nalogo zlasti v pokalu UEFA
— Včeraj je bil v Zii-”chu žr«b za vse tri evropske klub-SKe nogometne pokale.
Italijanom žreb ni bil naklonjen (posebno v pokalu UEFA), z le-tem Pa so Jugoslovani lahko na splošno zadovoljni.
POKAL PRVAKOV
Novi Juventusov nakup Boniek ni amo odličen nogometaš, temveč je wai pravi «prerok». Boniek je nam ac pred včerajšnjim žrebom izja-Jr’ f a bo Juventus igral proti dan-emu moštvu Hvidovre. In res: i-ujanski državni prvak bo v šest-roJSm tega finala ^ra1 Proti Dan-■j,m' Turinčani bi morali brez več-. težav premostiti to oviro, saj ecuia danskih asov igra v tujini.
Paolo Rossi
» P£?d težjo nalogo bo vsekakor za-Sn« *■ ^inamo. ki bo igral proti *z Lizbone. Naloga Žari ocanov pa ho še težja, saj bo Prvo tekmo igrali doma.
kvalifikacijsko srečanje
Dinamo Bukarešta (Rom.) - Vaa-frengen Oslo (Nor.)
•	^kstnajstina finala
^tandard Liege (Bel.) - Raba E-« !?. Gyor (Madž.)
„mamo Berlin (NDR) - Hambur-
•	r,(ZRN>
,T!!™vre Kopenhagen (Dan.) -
•	pLVeNTUS TURIN (It.) ^rasshoppers Zurich (Švi.) - Di
« aamo Kijev (SZ)
(Inska)00* (AngL) ' FC Dundalk Celtic Glasgow (škotska) - Ajax ••X?s.tardam (Niz.)
•rn ,™onaco (Fr.) - CSKA Sofija
•	i 0
j f°a Villa (Angl.) - Desiktas
•	j^anbul (Tur.)
;'kigur (
v 'SPanija)
£venir Begf t^paj (Av.)
ViiT- riurj
.. 'Sur (Island.) - Real Sociedad ^Panija)
Beggen (Luks.) - Rapid
Rl.bernias La Valletta (Malta) -
•	rv?Zew Lodz (p°*j )
ifPonia Nicosia (Ciper) - HJK % Krinki (Fin.)
^ntori Tirana (Alb.) - Linfield
•	nflfast (S. Irska)
^'Vmpiakos Pirej (Gr.) - Osters
% 5**JS (Šved.)
Sc AMO ZAGREB (Jug.) - Spor-
•	Lizbona (Port.)
agovaleo v tekmi Dinamo Bu-resta . Vaalerengen — Dukla p8a (ČSSR)
bod0rve tekme šestnajstine finala tetphrgrak 15” P°vratne Pa 29 ■ sep
POKAL
vp°kalnih PRVAKOV
na Pokalu je beograjska Crve-če D ?zda imela nedvomno več sre-gpo' ž,’ebu kot milanski Inter. prot, grajčani bodo namreč igrali tem ,norveški ekipi Lillestrom, med-ii Sn° Se bodo Interjevi nogometa-slave	s Slovanom iz Brati-
Prvo t Milančani bodo poleg tega
K Varli?,0 igrali doma-
•	PcT,KAC1JSKI srečanji
it,. Aberdeen (Škotska) - Sion » (j^ica)
^ansea City (Wales) - FC Bra-
tp (P°rt.)
% tjnjNAJSTINA FINALA ^rbm (N0r.) - C. ZVEZDA
Bar ,RAD (^g.)
sol na (Sp.) - Apollon Limas-
(Ciper)
. SfKi Ss? <sz>'Bw'"’
(*a*a Mar
• jšpanjja)
are (Rom.) - Real Madrid
fena Dunaj (Av.) - Panathi-
•	lNTkos Atene (Gr.)
^ (ČSSR) (Rd - Slovan Bratislava
C^ham Hotspur (Angl.) ■ Co-
•	TFR,ne (S. Irska)
„ Bos,. ('Oteborg (šve.) - Ujpest
*	I.irrj,8. Pndimpešta (Madž.)
nerif,k {]rska) . AZ .67 A!k
•	nin r (Niz.)
Ko am,n Dresden (NDR) - BK
•	tyolla-?en (Danska)
Rm n	(Bel.) - Differdingen
•	VpT.Povs (Luks.)
*	Urh £nn AA Viar (Island.) -
*	KCwnan (p°'j>
(Tur')SI B9 (Fin.) - Galatasary
Rl?ag0va|ec v tekmi Swansea -ta) 8a ~ Sliena Wanderers (Mal-
*	Pan
biotiv	Germain (Fr.) - Loko-
*	Zm S 'ja (Bo,)
Sjon80va*e)-' v tekmi Aberdeen -, Pfv Dinamo Tirana (Alb.) b°do j. f^kme šestnajstine finala ^hibro 8 1 bi-, povratne pa 29. sep-
U pOKAL UEFA
žrph'Sk'm ekipam tokrat zuri-^a Se Kzares ni bil naklonjen. Ro-■ ^itri namreč spoprijela z an-bil u oStvnm Ipswich Town, ki ^kaltt 18 1981 zmagovalec v tem
Pred zelo težko nalogo bo tudi Na-poli, ki bo igral proti sovjetski e-kipi Dinama iz Tbilisija, ki je leta 1981 osvojila pokal pokalnih prvakov.
Lažjo nalogo pa bo verjetno imela Fiorentina. ki se bo spoprijela z romunskim moštvom Universitatea iz Craiove. Poleg tega pa bodo An-tognoni in tovariši povratno tekmo igrali doma.
Jugoslovanska predstavnika v tem pokalu pa sta lahko zadovoljna. Splitski Hajduk se je praktično že uvrstil v drugo kolo, saj bo igral proti malteški ekipi Zurriecq, nekoliko težja preizkušnja pa čaka Sarajevčane, ki se bodo spoprijeli z ekipo Slavije iz Sofije.
1. KOLO
•	Manchester United (Angl.) - Valencia (Šp.)
•	Glentoran Belfast (Irska) - Ba-nik Ostrava (ČSSR)
•	FC Utrecht (Niz.) - Porto (Port.)
•	Progres Niedercorn (Luks.) - Ser-vette Ženeva (Švi.)
•	Benfica Lizbona (Port.) - Betis Sevilla (Šp.)
•	FC Haarlem (Niz.) - Gand (Belgija)
•	St. Etienne (Fr.) - Tatabanva (Madž.)
•	Bohemias Praga (ČSSR) - Ad-mira Wacker Dunaj (Av.)
•	AEK Atene (Gr.) - FC Koln (ZRN)
•	ROMA (It.) - Ipswich Tovvn (Anglija)
•	Athletic Bilbao (Šp.) - Ferencva-ros Budimpešta (Madž.)
•	HAJDUK SPLIT (Jug.) - Zur-riecq (Malta)
•	PS Kuopio (Fin.) - Anderlecht (Bel.)
•	Slask Wrodaw (Polj.) - Dinamo Moskva (SZ)
•	Lyngby (Danska) - Brage Bor-lange (Šve.)
•	Vorvvartes Frankfurt (ZRN) -Werder Bremen (ZRN)
•	Dundee United (Škotska) - PSV Eindhoven (Niz.)
•	Spartak Moskva (SZ) - Arsenal (Angl.)
•	Stal Mielec (Polj.) - Lokeren (Bel.)
•	Carl Zebss Jena (NDR) - Bor-deaux (Fr.)
•	Shamrock Rovers (S. Irska) -Fram Reykjavik (Island.)
•	Snuthampton (Angl.) - IFK Norr-kdping (Šve.)
•	Borussia Dortmund (ZRN) - Gla-sgow Rangers (škotska)
•	Viking Stavanger (Nor.) - Lokomotiv Leipzig (NDR)
•	PAOK Solun (Gr.) - Sochaux (Fr.)
•	Universitatea Craiova (Rom) -FIORENTINA (It.)
•	FC Sevilla (Šp.) - Levski Spartak Sofija (Bol.)
•	Pezoporikos Lamaa (Ciper) - FC Zurich (Švi.)
•	Kaiserslautem (ZRN) - Trabzon-spor (Tur.)
•	SARAJEVO (Jug.) - Slavija Sofija (Bol.)
•	Fraz Ak (Av.) - Hummodoava Corvinul (Rom.)
•	Dinamo Tbilisi (SZ) - NAPOLI (Italija)
Prve tekme prvega kola bodo i-
grali 15., povratne pa 29. septembra.
Zadnji navijači
GENOVA — Včeraj se ie vrnilo iz Španije v Genovo zadnjih 400 italijanskih navijačev, ki so sledili
<mundialu». Prispeli so z ladjo «Canguro Bruno* in so, kajpak, ob svo.iem prihodu hrupno proslavljali italijanski uspeh v Madridu.
Po svetovnem prvenstvu
Madžari hvalijo Italijane
BUDIMPEŠTA — Bivši madžarski reprezentant Hidegkuti je izjavil, da je na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu le Italija pokazala lepoto in spektakularnost nogometne igre. Posebno se je pohvalno izrazil o Rossiju, medtem ko je mnenja, da je nemški nogomet v zatonu.
Na Madžarskem so ob zaključku svetovnega prvenstva tudi sestavili več idealnih moštev. Skoraj vse ankete so uvrstile v ta moštva Zoffa in Rossija, nekatere pa tudi Scireo. V eni izmed teh anket so proglasili za najboljšega igralca na svetu Zoffa, na 2. mestu pa je Rossi.
Medtem ko se odmev svetovnega nogometnega prvenstva v Španiji še ni polegel, so že včeraj izžrebali pare evropskih pokalov. Na sliki (te-lefoto AP) vidimo predsednika UEFA, Italijana Artemia Franchija (desno) in predsednika organizacijskega odbora Luciena Schmidlina med žrebanjem v Ziirichu
Športni teden ŠZ Gaja
Ob 15-letnici svoje ustanovitve bo ŠZ Gaja s Padrič in iz Gropade priredilo pester spored na nogometnem igrišču na Padričah.
Sobota, 17.7.
ob 20.30: otvoritev športnega tedna od 21. ure dalje ples z ansamblom TAIMS
Nedelja, 18.7.
ob 9.00: orientacijski pohod ob 17,00: odprtje kioskov od 20.30 dalje: ples z ansamblom TAIMS
Ponedeljek, 19.7. ob 19.00: odprtje kioskov od 20.30 dalje: ples z ansamblom TAIMS
Torek, 20.7.
ob 20.00: nogomet (štiri proti štiri) Sreda, 21.7. ob 20.00: bližanje
Četrtek, 22.7. ob 20.00: nogometni finale (štiri proti štiri)
Petek, 23.7.
ob 20.00: finale bližanja Sobota, 24.7. ob 21.00: nočni tek od 21. ure dalje: ples z ansamblom TAIMS
Nedelja, 25.7.
ob 8.30: mednarodni balinarski turnir
ob 19.00: kulturni program z nastopom otrok osn. šole K.D. Kajuh in nagrajevanje od 20.30 dalje:	ples z ansamblom
TAIMS.
Za vpisovanja na razna tekmovanja telefonirati na št. 226115 od 20. do 21. ure ali eno uro pred pričetkom tekmovanj.
KONJSKI ŠPORT
PREDAZZO — Tudi v drugem dnevu konjskega tekmovanja v Pre-dazzu je bil Mancinelli najboljši.
TENIS
Turnir v Monte Carlu
MONTE CARLO — V prvem kolu mednarodnega teniškega tunirja v Monte Carlu je Italijanka Sabina Simmonds premagala Američanko Barbaro Jordan s 6:1 in 6:0.
Evropski pokal
RIM — V soboto in nedeljo bo na Dunaju 7. evropski veslaški pokal senior B, na katerem nastopajo le veslači med 19. in 21. letom starosti.
Tekmovanja se bo udeležila tudi Italija.

KOLESARSTVO
11. ETAPA DIRKE «T0UR DE FRANCE»
Nepričakovana zmaga Knetemanna
V vožnji na kronometer je premagal Hinaulta, ki pa je prevzel vodstvo skupne lestvice
VALENCE D’AGEN - Nizozemec Gerrie Knetemann je povsem nepričakovano v včerajšnji etapi na kronometer za posameznike premagal glavnega favorita Francoza Hinaulta in je s tem pripravil eno največjih dosedanjih presenečenj na letošnjem «Touru». To je namreč komaj drugi poraz, ki ga je v etapah na kronometer doživel Hinault v svojih petih nastopih na tej dirki. Prvič ga je premagal leta 1980 Nizozemec Zoetemelk, vendar pa je imel tedaj veliki francoski kolesar hude težave s kolenom.
Kje so vzroki za Hinaultov poraz? Seveda, vprašati se moramo, če je to bil sploh poraz. Jasno je. da je bil Hinault na predvečer veliki in tudi edini favorit te 57,300 km dolge etape na kronometer v Valence d'Agenu, toda res je tudi, da je bil njegov glavni cilj včeraj priti na prvo mesto skupne lestvice in v tem je povsem uspel. Pa ne le to:
Avstralec Anderson (levo) je moral včeraj predati Hinaultu (desno) rumeno majico	(Telefoto AP)
veliko večino vseh tistih svojih nasprotnikov, ki bi mu bili lahko v gorski vožnji nevarni, je pustil daleč za seboj. Že bežen pogled na skupno lestvico nam pokaže, da je trenutna Hinaultova prednost taka, da ostalim boljšim tekmovalcem ne dopušča dosti optimizma. In včerajšnjih 18 sekund zaostanka za Knete-mannom? Skoraj nobenega dvoma ni, da je Hinault umeril svojo vožnjo predvs- m po dosedanjem nosilcu rumene majice, presenetljivem Avstralcu Andersonu, ki je že lani vidno opozoril nase, in ko so mu v zaključnem delu vožnje povedali, da je Knetemann pred njim kar 25 sekund je ostal presenečen. Silovi to je pospešil, zmanjšal zaostanek za sedem sekund, nato pa se je že pojavil pred njim cilj in večjega popravka ni več zmogel.
Zato lahko Hinaultu tudi verjamemo, ko je po prihodu na cilj izjavil naslednje: «Odlično se počutim in sem popolnoma zadovoljen. Menim, da je bil moj današnji nastop popolnoma pozitiven. Poglejte le to, kje so skončali tisti moji tekmeci, ki bi me lahko ogrožali v gorah!*.
Lestvica včerajšnje etape je bila taka:
1. Knetemann (Niz.) 1.17’29” in poprečna hitrost 44,911 km na uro. 2. Hinault (Fr.) po 18", 3. Willems (Bel.) 1’36”, 4. Hoinvelingen (Niz.) 2’29”, 5. Zoetemelk (Niz.) 2'29", 6. Thurau (ZRN) 2'36”, 7. Clere (Fr.) 2 45”, 8. Gisinger (švi.) 2'56”, 9. Femandez (šp.) 3’02", 10. De Wo!f (Bel.) 3'03” itd.
SKUPNA LESTVICA
1. Hinault (Fr.) 15.53'32”, 2. Kne temann (Niz.) 14”, 3. Anderson (Avstral.) 2’03”, 4. VVillems (Bel.) 2'31”, 5. Peeters (Bel.) 3’38", 6. Clere (Fr.) 4’20", 7. Zoetemelk (Niz.) 4'26", 8. Vallet (Fr.) 5'43”, 9. Kelly (Irs.) 6'10”, 10. Van Der Velde (Niz.) 6'34”.
Italijanski tekmovalci so včeraj vozili razmeroma slabo, saj se ni nihče uvrstil v prvo dvajseterico (Battaglin je imel celo osem minut in pol zaostanka).
Sicer pa so vse oči uprte v da našnjo etapo, saj prehaja dirka v obdobje velikih naporov. To je po trdil včeraj tudi Hinault: »Pravi «Tour» se začenja jutri in mnogi tekmovalci bodo plačali račun za današnje naprezanje. Teden, ki je pred nami, bo hud in odločilen.*
TENIS
SZ in Anglija v finalu
LE TOUQUET — V finalu medna rodnega ženskega teniškega tekmovanja za «Pokal Annie Soisbault* se bosta pomerili reprezentanci Sovjetske zveze in Anglije. Angležinje so v polfinalu premagale Jugoslovan ke, Sovjetinje oa Nizozemke. Oba izida sta bila 3:0.
Na tem tekmovanju lahko nasto pa.jo le igralke pod 21. letom sta ro«t>

<<
Iz planinskega sveta
MW&

ROKOBORBA
Na evropskem miadtn.skem Drven stvu v rokoborbi v Leipzigu sta se v drugo kolo uvrstila tudi Italijana Maenza (48 kg) in Tonnicchia (57 kilogramov).
Bližnje delovanje SPDT
Planinski izlet na Platak nad Reko s sprehodom na Snježnik in Risnjak odpade, ker se je na avtobusni izlet vpisalo premalo ljudi. Izlet bi moral biti na sporedu prihodnjo nedeljo, očitno pa je ta datum neprimeren zaradi dopustov, pa tudi drugih razlogov, ne nazadnje hude vročine, ki te dni pesti na še kraje.
Še se nadaljuje vpisovanje za izlet, z osebnimi avtomobili za izkušene planince po «Ta visoki ro-sojanski potiš. Program je bil objavljen v tej rubriki že prejšnji teden, kdor pa bi se ga raa udeležil, naj to javi telefonsko Petru Suhadolcu (tel. 2136-211) najkasneje tri dni pred izletom. Izlet bo, kot ie že znano, trajal tri dni. in sicer od petka. 23.. do nedeiie. 25. t.m.
Priprave na jesen
Čeprav se je spomladanska sezona v nepalski Himalaji komaj dobro končala, se ie skrbno pripravlja ji na jesensko, upajmo, da mani tragično. Za spomladansko je nenal sko ministrstvo izdalo 34 dovoljenj
(za jesensko celo 38). toda odprav je prišlo le 29. Najuspešne ša odprava je bila po večini mnenj sovjetska, ki je preplezala novo smer v JZ steni Everesta in ji povsod posvečajo veliko pozornost. Sedem večjih odprav je prekinilo vzpon za ladi slabega vremena ali prevelikih težav, oziroma nesreč. Te so samo v Neoalu terjale sedem življenj (precej alpinistov pa je bilo paško dovanih), še hujše pa je bilo na ki tajski strani.
Sovjetsko alpinistično
prvenstvo
Sovjetsko alpinistično prvenstvo za leto 1981 je nakazalo pouaarjeno tendenco pomlajevanja, saj so domala vsa zmagovalna mesta zasedla moštva, ki so bila sestavljena iz mladih in doslej neznanih alpini ■stov. Prvenstvo prirejajo vsako leto v štirih tazredih. V’ plezanju v ska H sn zmagali plezalci iz Svedlovska z vzponi na pobočju gore Jaridag v Dagestanu Na tem področju so v višini od 2000 do 4000 metrov skoraj navpične stene, ki so med sovjet skimi plezalci vse boli priljubljene.
F razredu it eh nično težavni vzponi» je zmagalo moštvo sovjetskega o-brambnega ministrstva, in to t vzponom po novi smeri v zahodnem ostenju Užbe. Drugo mesto je zasedlo s komaj 0,1 točke zaostanka moštvo iz Georgije, ki je tekmovalo v zahodni steni Kjukjurtlju - Kolba-šija. V razredu ivisoki in tehnično zahtevni vzponi» (kar pomeni višine cd 5250 m do 6500 m v Pamiru in Tienšanu). so dosegli prvo mesto leningrajski alpinisti z novo plezalno .smerjo po vzhodni steni Pik v jugozahodnem Pamiru. V razredu vzponov p najvi.šjih višinah sn zmagali prav tako Lemngraičani z vzponom po novi smeri 7595 metrov visokega Pik komunizma.
D J.
ODBOJKA
Italija s Sovjeti
V Chietiju bo italijanska mošk« državna odbojkarska reprezentanca, v okviru svojih nrinrav na svetovno prvenstvo, igrala s Sovjetsko
zvezo.
.............................................................................................mi...................................................
KOTALKANJE

VA DEŽELNEM PRVENSTVU UISP V RONKAH
OdliM usmili naših društev Poleta, Župančiča in Vipave
Dokazali so, da razpolagajo s kotalkarji in kotalkaricami, ki so trenutno med najboljšimi v deželi
V	soboto, 10., in v nedeljo, 11. julija, je bilo na sporedu še zadnje letošnje deželno prvenstvo v kotalkanju v okviru športne zveze UISP. V to zvezo je včlanjenih 5 ko-talkarskih društev naše dežele: poleg treh slovenskih društev (Polet, Župančič in Vipava) sta tu še Ron-chi in Roli S. Marco iz Pordenona.
S svojo prisotnostjo in z doseženimi uspehi so slovenska društva ponovno potrdila, da razpolagajo s kotalkarji in kotalkaricami, ki so trenutno med najboljšimi v deželi. Če na hitro preletimo lestvice po sameznih kategorij, potem lahko u-gotovimo, da je športno društvo Polet prevladovalo med fanti in kotal karskimi pari, društvo Župančič pa med dekleti.
V	soboto so nastopile kategorije naraščajnikov, deželnih mladincev «amatori» in seniorjev.
NARAŠČAJNIKI F ant je
Ponovil se je dvoboj za prvo mesto z deželnega prvenstva FIHP med
niiiiiiiiiuiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiitiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniMiHiiiiiiiMiMiiiiMUliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfimiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiitiiiiiiMiiiiiimiiiiiiifiiiiitiiiimiiiiiiiB
NOGOMET
Včeraj zaključena nogometna borza
ASSAGO (Milan) — Včeraj se je zaključila nogometna borza, na kateri so opravili še zadnje nakupe in prodaje. Tudi tokrat je bil videmski prvoligaš precej aktiven, saj je prodal D Agostinija in Trom-betto Catanzaru, Petrella bo prestopil k Trentu, Marcati bo okrepil vrste Pro Gorizie, napadalec Cin-quetti bo šel k Riminiju, vezni i-gralec Pin pa h Comu.
Omeniti treba tudi potezo Vero ne, ki si je za 700 milijonov zagotovila branilca Marangona. za katerega je bil interesiran tudi Milan. Včeraj pa so tudi uradno po trdili, da bo branilec Sampdorie in državne reprezentance Vier-chvvood za eno leto na posodo pri Romi.
Okrepitvi za Triestlno
Triestina je včeraj najela dva nogometaša.
Od Palerma je kupila 21 letnega branilca Luigina Pasciulla, od Ve-nezie pa 23-letnega veznega igralca Massima Tolfa.
SABLJANJE
Uanes začetek SP
RIM — V Rimu se bo danes začelo svetovno prvenstvo v sabljanju, ki bo trajalo vse do sobote, 24. t. m., in katerega se udeležuje rekordno število držav, kar 39. Med njimi sta tudi Italija in Jugoslavija.
KOŠARKA
ZA BLIŽNJE SP V KOLUMBIJI
«Plavi» trenirajo v Kranjski gori
Trda Zeravičeva roka - Tudi Delibašič nared - Priznanje za Drvariča
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca se te dni v Kranjski gori, ki je bila za «plave» doslej vselej »posrečena izbira* pred težkimi na stopi, pripravlja na bližnje svetovno prvenstvo, ki bo avgusta meseca v Kolumbiji.
Po ostavki, ki jo je dal Bogdan Tanjevič in ki je izvala v jugoslovanskih košarkarskih krogih različne reakcije, je vodstvo reprezentan ce prejel Ranko Žeravica, eden največjih (verjetno največji) jugoslovanskih košarkarskih strokovnjakov. Pri delu pa mu pomagata Luka Stančič in mladi ljubljanski trener Janez Drvarič, ki bo letos vodil ljubljanskega prvoligaša.
Za Drvariča je poziv v zvezni strokovni štab nedvomno novo in laskavo priznanje.
Žeravica je izbral dvanajsterico reprezentantov za Kolumbijo. Le ti so: centri: Jerkov (Jugoplastika). žižič (C. zvezda), Radovanovič (Bosna). Knego (Cibona); krila: Ualipagič (Real Madrid), B. Petrovič (Partizan). Avdija (C. zvezda);
, vezni igralci: Kičanovič (Scavolini), Delibašič (Real Madrid), Vilfan (Olimpija), A. Petrovič (Cibona), Radovič (C zvezda).
Na pripravah je tudi Mirza Delibašič, ki je pred kratkim imel hu do prometno nesrečo in kazalo je, da najmanj mesec dni ne bo mogel
trenirati. Na srečo pa si je Delibašič kaj kmalu opomogel in bo seveda za Žeravico karta več na novi in težki preizkušnji «plavih».
Reprezentanti trenirajo vestno in temeljito. Žeravičeva roka* se seveda pozna tudi v Kranjski gori. Njegova »košarkarska filozofija* je zelo enostavna: le s trdim delom se lahko dosežejo uspehi.
V Vidmu mladinsko evropsko prvenstvo
VIDEM - Od 22. do 24. t.m. bo v Vidmu mladinsko evropsko košarkarsko prvenstvo (moški in ženske). Udeležile se ga bodo reprezentance Italije, Belgije, Francije, Nemčije in Avstrije.
TURNIR SV. LOVRENCA
Drevi finale
84:80
La Bora — Color Arta
(42:44)
LA BORA: Vremec 10 (2:2), Ban 16 (2:3), K. Starc 2, Gulič 2, Žerjal 22 (2:5), Kraus 9 (1:1), I. Starc 5 (1:4), Rauber 18.
V sinočnji zadnji kvalifikacijski tekmi košarkarskega turnirja Sv. Lovrenca v Skednju je peterka La Bora, za katero igrajo jadranovcl, premagala ekipo Color Arto, čeprav
je igrala brez Daneva in je Ban že v začetku drugega polčasa moral na klop zaradi 5 osebnih napak. Tokrat pa sta se s fantastično igro izkazala Žerjal in S. Rauber, pri nasprotnikih pa je blestel Tonut. Mau-ro čuk pa si je že v začetku srečanja poškodoval gleženj.
Finalna tekma turnirja bo že dre vi, ko se bosta ob 21.30 znova pomerili ekipi La Bora in Color Arte.
Italija za las ob zmago
CISTERNINO — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Ci-sterninu .je v srečanju vojaških reprezentanc. po izenačenju v regularnem času (78:78), v podaljšku Sovjetska zveza premagala Italijo z 88:87. Italiji je ušla zmaga iz rok sekundo pred koncem tekme, ko je Magnifico sicer najboljši igralec tekme, zastreljal dva prosta meta V drugem srečanju ie Braciere Ali Starš premagal ČSSR z visokim izidim 117:95.
PLAVANJE
Izenačen svetovni rekord
KIJEV — Sovjet Vladimir Salnikov je s časom 3’49”57 izenačil svetovni rekord na 400 m prosto, katerega je postavil 12. marca letos.
Damjanom Kosmačem (Polet) in Marcom TaUrianom (Roli S. Marco) Damjan ni pričel najbolje in tako sta se po obveznih likih oba tek meča znašla na vrhu lestvice z istim številom točk. V prostem programu pa je Damjan prevladal in tako zasluženo osvojil naslov deželnega prvaka UISP.
Lestvica: 1. Kosmač (Polet) 111,20;
2.	Taurian (Roli S. Marco) 97.45 ; 3. Narducci (Roli S. Marco) 82,40.
Dckteta
Poletovka Eiisabetla Gregori je odlično pričela in se je ob koncu obveznih likov znašla na drugem mestu. Pri prostem programu pa ji ni šlo od rok (in od nog), tako da je nazadoval na šesto mesto v skupni uvrstitvi. Res velika škoda, saj ima le prvih 5 kotalkarje pravico do nastopa na državnem prven stvu. Uvrstitev pa je uspela štan-dreški kotalkarici Deborah Marušič s končnim petim mestom.
Lestvica:	1. Ferigo (Ronchi)
105.80: 2. Piccin (Roli S.M.) 96,25;
3.	Bianchet (Roli. S.M.) 95,15: 5.
Marušič (Župančič) 91,70; 6. Gregori (Polet) 88,55 ; 8. Coslovich (Polet) 84,45:	9. Lutman (Žurančič)
79.85, 11. Tomasi (Vipava) 76,70; 12. Makovec (Župančič) 68.85; 13. Got tard (Župančič) 65,25; 14. Bandelli (Polet) 48,40;	15. Juren (Vipava)
44,85 točke.
DEŽELNI MLADINCI Fantje
Mojmir Kokorovec (Polet) med fanti ni imel konkurentov. Soliden je bil tako v obveznih likih kot v prostem programu. Skupno je osvojil 98,15 točke.
Dekleta
Antonella Pavat (Polet) je dobro pričela, saj je bila po obveznih likih na drugem mestu. Podobno kot Gre-gorijeva pa se v prostem programu ni znašla in tako je zdrknila v skupni lestvici na peto mesto. Kljub temu pa se je uvrstila na državno prvenstvo. Na odlično tretje mesto pa se je uvrstila članica društva Vipava s Peči Tania Peteani.
Lestvica: 1. Iosio (Roli S. Marco) 100,35 ; 2. Manzoni (Roli S. Marco) 98; 3. Peteani (Vipava) 97,95 ; 5. Pavat (Polet) 89,80; 6. Danieli (Po let) «5,7.
»AMATOR1*
Dekleta
Bianca Birri (Župančič), ki je pred kratkim osvojila deželni naslov FIHP, je tudi tokrat potrdila svojo premoč, tako v obveznih likih kot tudi v prostem programu. Ze lo dobro se je izkazala tudi njena kolegira Roberta Gottard, ki je o-svojila drugo mesto. Helena Sosič (Polet) je bila po obveznih likih v velikem zaostanku, tako da ji niti solidni prosti program ni pomagal do uvrstitve na državno prvenstvo. Helena je namreč osvojila četrto mesto, na državnem prvenstvu pa nastopijo samo tri kotalkarice. Omeniti moramo tudi nezgodo, ki se je
med tekmovanjem v prostem pro gramu pripetila Patrizii Pro (Polet). Tako hudo si je namreč zvila nogo, da je morala nemudoma v bolnico. Iskreno ji želimo, da bi čim-prej okrevala in se ponovno vrnila na kotalkarsko ploščad.
Lestvica: 1. Birri (Zupančič) 115,35 točke; 2. Gottard (Župančič) 106.25;
3.	De Piero (Roli S. Marco) 103.90;
4.	Sosič (Polet) 99: 5. Burgnich (Župančič) 88,90 ; 9 Kokorovec (Polet) 72,15; 10. Pro (Polet) 43.10 (samo obv. liki).
SENIORJI
Med fanti je nastopil samo Mau-ro Renar (Polet). Navdušil je po sebno z nastopom v prostem pro gramu. Poletu je tako v soboto pri nesel še tretji deželni naslov.
V nedeljskem delu tekmovanja so nastopile kategorije «pomlad», dr-
TEZKA GLOBA ZA FOGGIO
Zaradi spora med Fogaio in Salernitano, zaradi preboda nogometaša Fabrisa iz enega v drugo moštvo v sezoni 1980-81. je Italijanska nogometna zveza kaznovala Foggio z globo v višini 45 milijonov lir. Foggia se je proti temu ukrepu pritožila m o pritožbi je zdaj razpravljala disciplinska komisija italijanske zveze poklicnih igralcev. Komisija je menila, da ie pritožba neutemeljena in io je zavrnila.
žavni mladinci, mladinci UISP in pari. Po nastopu državnih mladincev v prostem programu se je ulila močna ploha, ki je onemogočite na daljnje tekmovanje v prostem programu. Za končno lestvico so tako veljale točke, ki so jih dosegli v obveznih likih.
»POML4D*
Fantje
Mitja Kokorovec (Polet) je letos že osvojil naslov deželnega prvaka FIHP. Tokrat se je ponovno izkazal in prepričljivo zmagal.
Lestvica: 1. Kokorovec (Polet) 18,1 točke; 2. Crozzoli (Roli S. Marco) 15,3; 3. Valeri (Roli S. Marco) 14,3.
Dekleta
Prav tako je potrdila svojo premoč med dekleti Deborah Marvin (Župančič), ki je z odličnim prostim programom zmagala. Omenimo tudi dober nastop Tamare Operti (Polet), ki je osvojila sedmo mesto in s tem pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Tretje mesto je pripadlo Patrizii Bernasconi (Župančič).
Lestvica: 1. Marvin (Župančič) 21;
2.	Narducci (Roli S. Marco) 19,2;
3.	Bernasconi (Župančič) 17,2; 5. Abate (Župančič) 15,3; 7. Operti
(Polet) 14,8; 9. Florenin (Vipava) 14,8; 11. Križmančič (Polet) 13,2; 17. Micalessi (Polet) 11,1.
DRŽAVNI MLADINCI Fantje
Samo Kokorovec (Polet) je v borbi s Paolom Briscom (Župančič) z lahkoto pievladal in tako prinesel Poletu že peti naslov. Bil je boljši tako v obveznih likih kot v prostem programu.
Lestvica:	1. Kokorovec (Polet)
222,45; 2. Brisco (Župančič) 168.
DRŽAVNE MLADINKE UISP
Kot že rečeno, je za končno uvrstitev obveljala lestvica iz obveznih likov. Zmagala je Tanja Visintin (Župančič) pred Annaliso Marelli (Ronchi). Druga štandreška kotal-karica Damjana Makuc se je uvrstila na tretje mesto. Poletova zastopnica Nicoletta Sossi je zasedla šesto mesto.
Lestvica: 1. Visintin (Župančič) 105.90; 2. Marelli (Ronchi) 105,60; 3. Makuc (Župančič) 103,80 ; 4. Maras-si (Župančič) 100 20 ; 6. Sossi (Po-let) 92.40; 8. Cingerb (Župančič) 91,20 točke.
PARI
Naraščajniki
1. Antonella Pavat - Mojmir Kokorovec (Polet).
Seniorji
1. Nicoletta Sossi - Mauro Renar (Polet).
Prvo mesto na društveni lestvid je zasedlo društvo Roli S, Marco iz Pordenona, drugo pa Polet,
Na koncu naj povemo, da se bo-i do že ta teden pričela državna pr-1 venstva FIHP. Najprej bodo na vrsti pari. in sicer od 15. do 18. julija v Savoni. Polet bosta zastopala Mauro Renar in Nicoletta Sossi, katerima želimo, da bi se čim bolje izkazala (SK)
NOGOMET
Menotti vztraja
BUENOS AIRES - Pc glasovih, ki so se razširili, da želi argentinska nogometna zveza odstaviti sedanjega trenerja državne reprezentance Menotti.ja, je ta izjavil, da mu pogodba z ANZ poteče šele ob koncu leta in bo svojo pravico, da ostane do tega roka trener reprezentance. uveljavil do konca Menotti je tudi izjavil, da argentinska reprezentanca v Španiji nikakor ni igrala slabo.
Rekord gledalcev za Italijo - ZRN
RIM — Finalno tekmo sveto\’nega nogometnega prvenstva v Španiji si je ogledalo kar 37 milijonov Italijanov, s čimer je italijanska TV dosegla absolutni rekord v vseh tridesetih letih svojega obstoja. Gledalcev pa je bilo v resnici še precej več. saj pri anketi ne upoštevajo mladih izpod 15. leta starosti.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST. Ul. Montecchl 6, RP 559
Tel. (040) 79 48 72 (4 linije) TLX 480270 Podružnico Gorica. Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeliah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 120.00. letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
La SFRJ
DZS 51000 Ljubljano
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
Zno račun 50101-303-45361 ADIT —
Gradišče 10/li. 1100., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mml 32.400 iir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda, Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
čl*n italijanske J zveze časopisnih ] založnikov FiEG*
15. julija 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
m tiska I
IZTT
iTrst
PO POSKUSU IZNIČENJA POKOJNINSKE REFORME
Zadrega v vladnih strankah in ostre kritike sindikatov
Odstop socialističnega predsednika poslanske komisije za delo Salvatoreja, ki napoveduje politični spopad ob jesenski razpravi
REVI — Sklep vlade, ali točneje zastopnikov petih strank, ki sestav ! ja.jo koalicijo, da povsem spremo nijo uvodni člen zakonske/ra osnutka o reformi pokojninskega sistema, ki so ga bili pripravili že za časa An dreottijeve vlade s soglasjem KPJ in sindikalnih organizacij, je naravno izzval val reakcij, nasprotujočih si komentarjev in novih polemik. Novo besedilo je namreč popolnoma sprevrglo smisel reforme, da bi namreč uvedli enoten pokojninski sistem za vse državUane z razpustitvijo množice posebnih blagajn in skladov in niihovo združitvijo v 1NPS ter poenotili tudi vodila za do deljevanje pokojnin
Mimo zmagoslavnega zadovoljstva socialdemokratskega ministra Di Giesija in liberalcev, ki so bili glavni zagovorniki preobrata v smislu »skrbstvenega pluralizmu», oziroma v Distvu ohranitve sedanjega stanja, odražajo prvi odmevi v splošnem nezadovoljstvo. 'Jeniokr ščanski poročevalec o zakonskem osnutku Cristofori se jezi. kei ie takoj po odločitvi večinskih strank »izbruhnila Kriminalka*. ko načelniki poslanskih skupin niso spreje li takojšnjega glasovanja o spremo njenem 1. členu, a so odložili raz pravo na oktober. Cristofori je mnc rri, da so s tem popustili pritisku KPJ. kar ri znamenje nesoglasij v vladni večini
Nedvoumen znak nesoglasja tudi v samih vladnih strankah je odstop socialističnega predsednika poslanske komisije za delo Salvatoreja. ki je bil zagovornik sedaj pokopane do kojninske reforme. Socialistični po slanci so sicer odstop zavrnili, a Salvatore ga ie potrdil, češ da predstavlja novi l. člen zmago korporacij. ki branijo svoje privilegije in da bo sproži) ieseni hud politični spopad. Vodstvo poslancev PSI je po svoji strani izdalo dokument v katerem zagovarja nejasna nače la »homogenosti, solidarnosti, odgo vernosti, samoupraviiania. finančne ozdravitve in pravičnosti* v poko.; ninskem sistemu.
Zelo ostri so seveda komentarji sindikatov, ki izražajo glede novega 1. člena osuplost nad pošto psom. ki so se ga vladne stranke poslužile (ne da bi se z njimi posvetovale), ocenjujejo sklep kot napako z gospodarsko - finančnega gledišča in
teresem. Tudi podpredsednik INT3^ Truffi je obsodil pokop pokojninske reforme kot kršitev načela enakosti in pravičnosti pri pokojninskem sistemu, poleg tega bo sklep vlade povzročil po njegovem mnenju povečanje primanjkljaja tako v INPS kot v vsem italijanskem pokojninskem ustroju.
PALERMO - Mafijski klan Gre-co iz Ciacullija je ob sodelovanju z nekaterimi drugimi mafijskimi družinami ponovno prevzel vodstvo palermske mafije in trdno nadzoruje skoraj vse ilegalne dejavno-
sti. To je zaključek 14-mesečne preiskave karabinjerjev in policistov. ki jim je tudi omogočila, da so začeli široko protimafijsko akcijo proti približno 160 osebam. V ponedeljek zjutraj so aretirali 18 0-seb, nekateri obtoženci so bili že prej v zaporu, približno 63 oseb pa še vedno iščejo.
Preiskovalci so na 500 straneh o pisali tudi potek dogovarjanja in še posebej sporov med pripadniki raznih sicilskih mafijskih skupin. V obračunavanju med temi družinami so doslej našteli približno 40 mrtvili.
Pomoč v hrani za Angolo
RO SOVJETSKIH OBTOŽBAH PROTI IDA
Članek maršala Ustinova razgibal poletje v Moskvi
Sovjetski minister je baje hotel pripraviti domačo javnost na novo oboroževalno tekmo
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA — Ponedeljkov članek Dimitrija Ustinova v Pravdi, v katerem je sovjetski obrambni minister na celi strani razgrnil svoje poglede na oborožitvena vprašanja med supersilama. tukaj še vedno vzbuja pozornost. O motivih za maršalovo pisanje sicer še vedno obstoje različna mišljenja, vendar pa zdaj večina moskovskih tujih opazovalcev opozarja na pesimistične tone
ski minister s tem le na neki način pripraviti domačo javnost na novo oboroževalno dirko.
Kakorkoli že, Ustinov je s svojim člankom v Pravdi «razgibals> poletno razpoloženje v sovjetski prestolnici in dal, v zadnjem času zelo pogostim, obtožbam sovjetskih komentatorjev na račun ameriške »nepopustljivosti v ameriško - sovjetskih odnosih resnejše, uradne dimenzije. V zadnjih dneh se je namreč optika, s katero gledajo v Moskvi na politiko druge supersile in
na n jene korake v m^ednS od-
••iiiiiiiii»ini*»»i*M»»8*iiii»iMii»iiim»iiiiiii»ii»iH»»ii«M»iiimii*uiiiil»B»ilillll»»»H»iMii»»iliMii»Mll»8iliiM»iMI»8»UMlu»nwil»i»i»»ii*M»»itiHiiiiili»iMl»4iui»»iiil»iiiii»iHM»
Italijanska vlada je z vojaškim letalom poslala v Angolo prvo pošiljko liofilizirane hrane kot pomoč prebivalstvu te države v boju proti lakoti	(leietoto Ar)
.111.11.,11,iiiiinmiiiiiu,1111,  m umi........................................................................................................
na področju o razorožitvi med ZDA in ZSSR ničesar ne dogaja, mnogi pa tudi pravijo, da je hotel sovjet-
PRED VSTOPOM ŠPANIJE IN PORTUGALSKE V EVROPSKO SKUPNOST
V GOSPODARSKI SKUPNOSTI ZOPET GOVORIJO 0 DELITVI NA RAZVITE IN NERAZVITE ČLANE
Španijo bi morali sprejeti v EGS do začetka 1984. leta, vendar so pogajanja v zastoju - Zato bi jo vključili samo v nekatere organizme
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — V zahodnoevropski skupnosti bodo bržčas iz naftalina privlekli zaprašeno — in svoj čas močno kritizirano — idejo o »Evropi dveh hitrosti*, ki se je zavzemala za oblikovanje dveh »Podskupini, v EGS, in sicer bi v prvi bile bolj razvite članice skupnega trga. v drugi pa tiste, ki bi jim s posebnimi akcijami morali pomagati na zeleno vejo. Zamisel je sprožilo viharno nasprotovanje med kandidatinjami za cdrugo ligo*, ki so ugotavljale. da je takšno razlikovanje v kričečem nasprotju z okvirno mislijo o zahodnoevropskem združevanju nasploh.
A »Evropa dveh hitrosti> znova prihaja 1:4 površje političnih razprav v skupnem trgu. Takšna ugotovitev sledi iz neuradnega srečanja članov Thornove komisije, ki so na gradu Stuyvenberg dva dni razmišljali o najpomembnejših dilemah zahodnoevropske skupnosti, med ka
terimi nikakor ne gre zanemariti obsojajo popuščanje cehovskim in I bližnje razširitve EGS v »dvajsete-
•8»lllll»»l»8MU»ll|»llUIUU8*inmi8IMI88»»»B8MI»I»l»l»l»l*llll»millllll»l«MMII»l8»tmM»8ll8IUIIIIII»U»»»8»U888»8HtlW
2 ARETACIJO PUPETTE MARESCE
Sklenjena preiskava o umoru Semerarija
rico». Vključitev dveh iberijskih držav v previdno grajene skupne u-smeritve bo prinesla nekaj »šokov*, ki bodo dodobra stresli zahodnoevropske finance. V Bruslju še vedno niso natančno izračunali, koliko denarja bo odteklo v Španijo, ko se bo ta država vključila v skupno kmetijsko politiko, a samo kalkulacije o nadomestilih za olivno olje govorijo o poldrugi milijardi dolarjev dodatnih stroškov. Bivši francoski predsednik Giscard si je nakopal divji bes Madrida, ko je predlagal, naj evropska skupnost najprej uredi svoje vrste po vstopu Grčije in šele nato razšimlja o Španiji in Portugalski Po politični nevihti, ki se je na Giscardove besede usula iz Lizbone in Madrida, je bilo nekaj časa mirno, dokler ni Fran-cois Mitterrand znova omenil »podaljšanja* pogajanj s španiio. ki bo vnesla največ težav v evropsko skupnost.
Madridska vlada se kajpak krčevito upira kakršnimkoli mislim na odlog in je pred dnevi celo neuradno zagrozila, da bo zahtevala uresničitev obljub, po katerih je najkas-nejši datum za vključitev v EGS januar 1984. Ta časovni okvir postaja čedalje bolj vprašljiv, kajti pogajanja so v zaostanku in tudi če bi sporazum podpisali do konca tega leta, bi preostalo le dvanajst mesecev za ratifikacijo tega akta v desetih nacionalnih parlamentih.
V tekmi s časom skuša vlada Gal va Sotela — ki je bil prvi španski pogajalec z EGS — uporabiti naj-vasdičneiše pritiske in ko je konec preteklega tedna v Madrid prišel na ncutadni obisk zahodnonemški
«Vdovo kamore» obtožujejo, da je sodelovala pri uboju rimskega kriminologa
NEAPELJ — Z dramatično areta cijo »vdove kamore* Pupette Mare aee so preiskovalci dejansko skleni nili preiskavo o srhljivem umoru neofašističnega kriminologa Alda Semerarija. žrtve obračunavanja med nasprotujočimi si tolpami nea poljskega podzemlja.
Preoblečena v Ciganko, a s čekom v vrednosti 400 milijonov lir v torbici, si ie Maresea zaman prizadevala, da bi se izognila policijskim kleščam, ki so jih agenti sprožili po nalogu sodstva, ki je po dal’ši preiskavi žensko tudi formalno obtoži lo sodelovanja pri umoru znanega kriminologa. Ko ji je poskus bega s podstrešja njenega stanovanja
Sassa zaplenili, obsežen arzena) o rožja Sasso, ki se je izognil areta ciji, je bil tudi vpleten v preiskavo o umoru zločinca Giorgia Fruttinija ki so ga neznanci ubili, mu ampiui ; rali roki in iztrgali srce in lelra.
RIO DE JANEIRO - Liberijski tanker Hercules, ki so ga 8. junija ob Falklandskih oiokih bombardirala neidentificirana letala, bodo po topili. Brodar in zavarovalna dni žba sta se odločila za ta korak, potem ko sta ugotovila, da bi bilo zelo tvegano dezaktivirati letalsko bombo, ki se je zagozdila med pločevine ladje.
kancler Helmut Schmidt (na finalno tekmo «mundiala»), je bilo takoj I slišati njegovo izjavo, da «ni razlo-I gov za odlaganje pogajanj s Špa-| nijo*. A previdni bonski politik je vendarle pristavil •— kar je španski tisk priobčil manj vidno - da bi bilo dobro razmisliti o daljšem pre hodnem obdobju »na tem ali onem področju*.
Na skoraj enaki valovni dolžini so bili tudi člani bruseljske komi sije. ko so na Stuyvenbergu razmišljali o »španskem problemu*. Deseterica je v finančnih škripcih, čedalje večji kmetijski izdatki silijo proračun čez dovoljeno zgornjo mejo, v članicah pa nočejo niti slišati, da bi jo zvišali, kajti to bi pomenilo večje prispevke v blagajno. Draga kmetijska politika jemlje denar drugim skupnim usmeritvam
in tako v EGS lahko le akademsko razpravljajo o energetski, industrijski ali drugi politiki, ki bi bila v času velikih mednarodnih sprememb več kot nujna.
Zagata s Španijo je bila glavni razlog, da so v komisiji EGS pričeli pospešeno razmišljati o «dveh hitrostih*. Konkretneje, obe kandidatinji bi sicer ob dogovorjenem času vstopih v članstvo skupnega trga. da bi tako omejili politično škodo, ki bi nastala z odlaganjem, a ne bi ju takoj vključili v vse sestavine zahodnoevropske ekonomske politike. Novi članici bi ostali zunaj kmetijskih dogovorov, pač pa bi z njima sklenili posebne aranžmaje, ki bi omogočili nemoteno prodajo pridelkov na trgu EGS. ne bi pa prišlo do nekontroliranega odtoka denarja iz različnih posojilnih mehanizmov. Skratka, namesto bc’i ali manj dolgega pripravljalnega obdobja, v katerem se nova članica postopoma vključuje v skupne politike, bi krat-komnlo obe kandidatinji izvzeli iz nekaterih področij in ju vpeljali šele. ko bi se primerno prilagodili
Glavni zagovornik «dveh hitrosti* je na srečanju v Stuyvenbergu bil Italijan Antonio Giolitti. ki v komisiji koordinira različne sklade, predvsem tistega za razvojno regionalno politiko. ki mu bo vključitev dveh držav, ki po stopnji razvitosti močno odstopata od zahodne Evrope, prinesla skokovito povečanje zahtevkov za sofinanciranje razvojnih projektov. Kot je slišati v komisiji (ki bo šele sredi prihodnjega tedna u-radno objavila svoja stališča), se je za »diferenciranje politik* zavzel tudi podpredsednik komisije Etienne Davignon. ki ima v Thornovi garnituri izjemno vpliven položaj, vtem ko ie Britanec Tugendhat govoril o »velikih praktičnih težavah*.
O »dveh hitrostih* bo sedaj razpravi rila posebna skupina izvedencev. ki so ii v bruseliski komisiji naročih študijo o praktičnih (torei finančnih) posledicah razširitve EGS za posamezne skupne usmeritve ter za vsako od sedanjih članic, a na d'ani ie. da v Madridu takšnih idej , niso pripravljeni pozdraviti.
BOŽO MAŠANOVIČ I
Ob obletnici Bastilje
Svoj državni praznik 14. julij, ko so revolucionarji zavzeli Bastiljo so Francozi proslavili tudi s plesi po pariških ulicah (Telefoto AP)
SG
.......................................................................m......................mn................................................................................................o..........».o........
:	i.rj, tiS 4...v....
m
PRIMORSKE VESTI
Od Ulcinja do Ankarana na jadralni deski 1.000 kilometrov so prejadrali v 26 dneh
Za prihodnje leto že načrtujejo drugo izredno pustolovščino
nosih neverjetno izostrila in v vseh primerih je prevladalo prepričanje, da je kapitalizem, na čelu katerega stojijo ZDA, sprožil »nov križarski pohod proti socializmu*, s tem P* seveda — po tukajšnjem mnenju " v prvi vrsti proti Sovjetski zvezi.
Ustinov je sicer pustil neposredno »ideološko etiketiranje in obtožbe* med ZDA in ZSSR po strani in s ten* bolj kot s čemerkoli drugim pokazal, da Kremelj gleda na sovjetsko - a-meriške odnose tudi realistično m da v ničemer, tudi ob najhujših obtožbah tukajšnjega tiska, ne zapira vrat za dialog z Washingtonom. Vendar pa je tudi on z vso odločnostjo, vso krivico za zdajšnje zaostri' tve v svetu pripisal ameriški administraciji, za Sovjetsko zvezo pa J® dejal, da «dela vse, kar je v njenih možnostih, da bi svet obvarovala pred grožnjo jedrske vojne in zaustavila tekmo v oboroževanju*.
Največ pozornosti tukaj še vedno vzbuja razmejitev, s katero je sovjetski obrambni minister potegni1 ločnico med zunanjo politiko ZDA in ZSSR. Ustinov ni samo dejal, da je zunanjepolitična strategija socializma »brezpogojno naravnana na ®" hranitev miru v mednarodni skupnosti*, temveč je v štirih točkah W' di opredelil »agresivno politiko ZDA in NATO* ter s tem tudi podkrepi* stališča tistih, ki v zdajšnjem isk*" nju izhoda iz slepe ulice na pogaja' njih v Ženevi o zmanjšanju jedrske" ga orožja v Evropi in strateške ®°" orožitve v svetu, vidijo absolutnega krivca v Ameriki.
Ustinov je poudaril, da si je ameriška administracija «zadala cilj* da morajo biti ZDA v vojaškem P^ gledu država «številka ena* in da .1* vsa svoja hotenja in hotenja sv®' jih zaveznikov »podredila temu cl' lju*. Tako naj bi po mnenju mar' šala Ustinova Amerika drastične povečala svoje planirane vojaške izdatke, začela graditi strateško ofeh' zivno orožje, sprejela načrt o ustanovitvi novih vojaških zaveznište* in oporišč okrog Sovjetske zveze tez v skladu z «novo doktrino* in p®'1" tičnimi ter ekonomskimi ukrepi z*'
čela propagandno aktivnost socialističnim državam.
proti
ANKARAN — «Do pomola. Tu je cilj*; je Drago opomnil Zdravka, ko se je približal obali in se — kot, da mu še ni vsega dovolj — popeljal spet proti odprtemu morju. Pa ne zato, da bi zajadral nazaj proti Ulcinju, pač pa zato, da bodo vsi štirje Teleksovi maratonci skupaj zapeljali na cilj. Včeraj natanko ob 13.15 po jugoslovanskem času, so namreč štirje jadralci na deskah končali tisoč kilometrov dolg maraton od Ulcinja do Ankarana.
Ne le tisoč, kar dva tisoč in še kak kilometer zraven menda so prejadrali Vlado Nemdl, Zdravko Konda, Rudi Kajetner in Tine Guzej,
ob katerih sta v spremljevalnem čolnu in avtomobilu svoj maraton vozila spremljevalca Matjaž Kralj in Drago Horvat. Dolge, vijugave poti je bilo uradno konec danes v Ankaranu, že včeraj popoldne pa so

spodletel, se je Maresea mirno nre dala agentom, ki so io odvedli v zaoor v Foggioreaie.iu, ki je v teh, za kamoriste dokaj nevarnih časih, pravzaprav varno zatočišče.
Vdova Pascalona e’Nole — moril ca svojega moža ie leta 1956. ko |i je bilo komaj 18 let. sama ubila -je bila namreč ze dali časa prepri čana, da ji pripadniki Cutolove ka-moristične tolpe strežejo po življe n ju. Seroerari je bil v zadnjih časil • pomemben člen v boju med tolpami neapeljskega podzemlja. S pristraii skimi psihiatričnimi izvidi ie večkrat dosegel Cutolovo izpustitev iz zapora. Zato so ga nasprotniki «nea pel iškega kralja* « srhljivim katno-rističnim ritualom obglavili, da ni zavedli preiskovalce pa so ga ored smrtjo prisilili, da ie napisal lažno *>ismo o zadevi rCirillo - Unita*.
Zaradi Semerariievega uboia že sedi za rešetkami «priiatel.i>> Ptipet-te Maresce Umberto Ammaturo. ki je obenem zadnja oseba, s katero se je rimski kriminolog sestal pred smrtjo. Preiskovalci menijo sedai. da je Ammaturo z zviiačo pritegnil Semerariia v NeapeP, mu ponudil dva miliiona lir za pristranski psi Matrični pregled in ga nato zahrbt no umoril
Preiskovalci pa so medtem včera i v stanovanju 28-ietnaga Giovanniia
l'
človek dnevni obrok
za zambijskega krokodila
LUŠA K A — Pomanjkanje rib v nekem zambijskem jezeru ie prisililo krokodile, da so spremenili svoje načine prehrane. Vsak od njih, kot piše ULambia Daily Mati», požre povprečno 30 ljudi na mesec.
Svetovalec iz naselja Kam-pinda ie povedal dopisniku dnevnika, da so postali lačni plazilci tako krvoločni, da so njegovi sovaščani zelo zmanjšali ribarjenje ob obali iezera Miveru Wan(ipa ob meji i Zairom. Zaradi pomanjlcanja hrane se krokodili oddaljijo v iskanju plena celo do 500 metrov od jezera. Funkcionar iz tega območja pa je izjavil, da je treba del krivde pripisati tudi vladi, ki skrbi le za zmanjševanje števila mlajših ktokodi-lov, katerih koža ima višjo ceno. Za človeka pa so bolj nevarni starejši krokodili, ki se ob pomanjkanju rib prej odločijo, da napadejo človeka.
Ob koncu jadralnega maratona «4 Ulcinja do Ankaran*
(Foto D. Grča)
maratoncem priredili sprejem v Portorožu. Zadnja etapa jim je bila, kot so dejali, celo nekoliko odveč, toda do cilja so morali in se tudi v zadnji vožnji od Pirana do Ankarana velikokrat spomnili tistega, kar jim je bilo na potovanju menda najbolj zoprno.
Slab veter in brezvetrje. To je bilo najhujše, kar jim je grenilo 26 dnevno potovanje od najjužhejšega
do najsevernejšega dela jugoslovanske obale. Na cilju so bili zadovoljni vsi. Zmagali so. Premagali so močan»veter, ki je včasih pihal z močjo kot pravijo, celo šestih bo-forov, morje z dva metra visokimi valovi, zdržali so živčno vojno z brezvetrjem, ki jih je najbolj jezilo, premagali so tudi dvom, ki jih je — potihoma vsakega zase seveda — pospremil na pot: ali bomo uspeli.
Ob srečanju z družinami, prisrč nemu sprejemu, ki so ga doživeli včeraj, so pozabili na večino neprijetnosti. ki so jih tudi spremljale na njihovi avanturi. Pozabili so
tudi na žulje, tiste, ki so jih pridobili, ko so se v brezvetrju lastnoročno poganjali naprej in tiste, ki so jih dobivali v boju z dvometrskimi valovi. Dnevno so Teleksovi maratonci prepotovali včasih samo
12	kilometrov, rekordna etapa pa je bila dolga kar 71 kilometrov. V tej etapi so na morju preživeli kar
13	ur in pol. sicer pa pravijo, da so v povprečju prebili na jadralnih deskah okrog 9 ur. Letos se ne bodo več odpravili. Za prihodnja leto pa ... že kujejo načrte, spet nekaj nevsakdanjega, so nam povedali.
DUŠAN GRČA
čemer približala, kot se še tudi n,s v ničemer spremenile besede, s k®' tirimi v Moskvi že ves ta čas *°” mačijo tamkajšnje zaplete.
DANILO SLIVNIK
UIIIMlIlllHIIHlIlIlMIIMMIMIIIIIIMMlIlllllllMIHIIIIIIIIIMIMIIIIMMIMMIIIIIIIMIIIIMHIIIIIItlHIMIIIIMIlllllHUMIIIIIIMIIlHIIIIIIIHIIIIIIHIIIItlllllllllllllllllUlllllllH***®
Tisto, kar tudi danes vzbuja suff* med tukajšnjimi opazovalci, da s® izgledi za napredek na področju P®" gajanj o razorožitvi med Moskvo Washingtonom bolj pesimistični. N' so toliko trditve v članku Ustinova-češ da Sovjetska zveza nadaljuje svojimi mirovnimi pobudami in ®* je sprejela celo odločitev, da 0 bo prva uporabila jedrskega orožja. ampak besede sovjetskega ^ brambnega ministra, ki so bile o*' menjene omejitvi raket srednjeg® dometa na evropskih tleh.
Ustinov je namreč dejal, da j* sovjetska vlada pripravljena »ra®1' kalno skrčiti* jedrsko orožje v Evropi, vendar pa je tudi poudaril, k® že mnogi v Moskvi pred njim. o® Sovjetska zveza «ne bo sprejela enostransko razorožitev*. Ravno to P® kaže, da se v tem pol leta, kolik®
trajajo pogajanja v Ženevi, sovjetsko - ameriška stališča niso v ni'
Velike priprave na letošnje praznovanje Portoroške noči
Letos bi morali izvoliti tudi «miss Portoroške noči»
PORTOROŽ — Portoroški turistični delavci obljubljajo, da bo letošnja Portoroška noč nekaj izrednega in da bo privabila še več turistov, kot jih je vsa dosedanja leta. Letos bodo praznovanje podaljšali na tri oziroma štiri dneve in noči. Organizatorji tega tradicionalnega poletnega praznika — TOZD Avditorij iz. Portoroža, so si izmislili veliko novega.
V	četrtek zvečer. 12. avgusta, bodo v Ankaranu in v petek, 13. avgusta, v Umagu priredili pol finale izbora najlepših deklet (miss). Finale za miss portoroške noči pa bo v soboto, 14. avgusta, v portoroškem Avditoriju. Če bo šlo vse po sreči (če bo dovolj denarja - 30« tisočakov), bodo portoroški kuharji naredili najdaljšo rolado na svetu, dolgo 500 metrov. Tehtala bo poldrugo tono, zanjo pa naj bi porabili 11 tisoč jajc. Če jo bodo uspeli speči in jo v petek, 13. avgusta, ob 19. uri postaviti ob morju, bo ekipa portoroških kuharjev s to najdaljšo rolado, ki so jo kdaj naredili na svetu, prav gotovo prišla v Guinessovo knjigo rekordov.
V	petek zvečer bodo priredili radijsko zabavnoglasbeno oddajo »Kar znaš, to veljaš*, na kateri bo do sodelovali tudi tuji turisti. V soboto, 14. avgu-
sta. bo praznična mrzlica doživela višek — pek'1 bodo vola na žaru, stare barkače bodo tekmoval® na regati med Piranom in Portorožem. Ob 19. ur* bo krenil sprevod od Bernardina do Avditorija, v njem bodo maske iz Benetk, pa laufarji in kurent), godba na pihala, konjeniška vprega iz Lipič®-karneval Svete Barbare, zvečer bo v Avditoriju zabavnoglasbena prireditev, na kateri bodo nastopili domači pevci lahke zabavne glasbe. TakrM bodo tudi izvolili najbolj brhko dekle »miss portoroške noči*. Zvečer bo igral ansambel Brajko n®; rodnozabavno glasbo. Vrhunec Portoroške noč* [ja bo ognjemet, ki se bo letos začel dokaj pozii® (ob 22. uri in 30 minut) in vsaj do 23. ure v Portorožu ne bo pustil nobenemu spati. V nedeljo, 15; avgusta, bodo priredili še več tekmovanj na vod* in plažah (za mlado in staro), zvečer pa velik slovenski ljudski večer s folkloro, laufarji. kurent1 in drugimi.	,
Organizatorji so šli po rekvizite za Portoroško no® tudi precej daleč, saj bodo iz Benetk pripeljali tud* pravo pravcato gondolo, s katero se bodo lahk®-verjetno prvič v zgodovini portoroškega turizma, prevažali tudi portoroški turisti.
BORIS ŠULIGOJ