GEOGRAFSKI OBZORNIK SLOVENSKI GEOGRAFI V TUJEM ZNANSTVENEM Vladimir Klemenčič * Odličnost geografskega znanstvenorazis- kovalnega dela pomeni vključevanje v medna- rodne tokove s hkratnim ustreznim odmevom v širši družbeni praksi v Sloveniji. Tako vred- nost pa dosega znanost tedaj, ko je razisko- valno delo zasnovano tako, da so vsi členi, kot so fantazija, filozofija, teorija, metodologija in aplikacija v delovni zasnovi raziskav med seboj povezani v enotno verigo. Podobno, ka- kor ostale znanstvene discipline, čaka tudi slovensko geografijo splošno ocenjevanje njene- ga stanja z vidika njene odličnosti in to ta- ko, da se bomo geografi sami podvrgli kom- pleksni analizi njenega položaja v sklopu znanosti z vidika njene disciplinarnosti, inter- disciplinarnosti, multidisciplinarnosti, aplika- tivnosti ter družbene učinkovitosti. Med najustreznejše indikatorje odlič- nosti geografije sodi gotovo objavljanje rezul- tatov raziskovalnega dela v tujem in doma- čem geografskem in negeografskem tisku ter sprotno posredovanje rezultatov široki javnos- ti preko sredstev javnega obveščanja. Kot uvod v ocenjevanje geografske znanosti ter stanja in razvoja slovenske geografije nam služi kratek pregled le-teh po državah in po vsebini ter po številu prispevkov posamezni- kov, raziskovalnih skupin ter geografskih inštitucij. Podrobni pregled bo skupaj s po- drobnejšo analizo objavljen v 3. številki Geo- grafskega obzornika. Analizo bibliografskih geografskih enot objavljenih v tujini smo opravili za vsa povoj- na leta. Do leta 1951, ko so bile državne meje še skoraj hermetično zaprte in je bilo mednarodno sodelovanje skoraj povsem onemo- gočeno, nismo mogli v tujem tisku zaslediti nobene objave slovenskega avtorja. Od leta 1952 pa do konca leta 1992 pa je 55 sloven- skih geografov objavilo v tujini po sicer še nepopolnih podatkih za leto 1992 kar 430 prispevkov, od katerih je 98 obsegalo le do dveh strani teksta v obliki izvlečkov ali krat- kih analiz. Število objav v tujini se je iz leta v leto stopnjevalo ustrezno organiziranosti slovenske geografije po geografskih instituci- jah. Še pomembnejše pa je dejstvo, da se z rastjo števila objav, zlasti v zadnjih dveh desetletjih, jasno izraža opuščanje regionalne opisnosti ter analitičnosti po geografskih ve- jah in prehaja na problemsko ter timsko zasnovanost raziskovalnega dela. To je pogoje- valo interes mednarodne znanosti za postop- no vključevanje slovenske geografije v medna- rodne tokove z objavljanjem posameznih član- kov ali skupine prispevkov po zbornikih ali * član Sveta za znanost in tehnologijo Repub- like Slovenije in ambasador Republike Sloveni- je v znanosti. posameznih revijah. Hitra rast števila objav- ljenih razprav slovenskih geografov je tudi rezultat prisotnosti le-teh v mednarodnih projektih, na mednarodnih kongresih in sim- pozijih ter velikega odziva na vabljena preda- vanja na tujih univerzah. Slovenska geografija se je v zadnjih štiridesetih letih z delitvijo dela in problem- sko zasnovanostjo med posameznimi slovenski- mi geografskimi inštitucijami postopoma, z vse širše zasnovanim programom, vključevala v mednarodne tokove. Svoj višek je dosegla v zadnjih treh letih ob promociji SLovenije v njenem boju za osamosvojitev in mednarodno priznanje v obliki številnih znanstvenih raz- prav (40), leta 1992 pa z devetimi prispevki v posebnem zborniku Bayreutske Univerze z naslovom "Slowenien auf dem Weg in die Marktwirtschaft". Slovenska geografija je dobi- la svojo potrditev v razpravah, ki so tiskane v skoraj vseh evropskih državah, zlasti sre- dnjeevropskih, pa tudi na drugih kontinentih (Amerika, Avstralija). Dobila je tudi svoje pri- znanje v pravilnem izboru tematike ter njeni teoretični in metodološki zasnovanosti.- Pri tem je bilo ves čas v ospredju proučevanje problematike krasa, podeželja, turizma, prome- ta ter problemov urbanizacije, deagrarizacije, alpskega pastirstva, prebivalstva in regional- nega planiranja. V najnovejšem času pa z vključitvijo mlade generacije geografov pridobi- va svoj sloves na problemih geoekologije, na- ravnih nesreč, pri političnogeografskih temah in računalniški metodologiji geografskega pro- učevanja. Slika 1: Število v tujini objavljenih prispev- kov slovenskih geografov med letoma 1952 in 1992.