Poštnina plačana v gotovini Sped. m abbon. post. - II Grufrpo Katoliški U r e d n ištvo in upri i v a : C e n a : Posamezna štev. L 20 I Gorica , Riva Piazzutta šte :v. 18 Na r o č n i n a : Mesečna L 85 Poštno i :ek. račun: štev. 9- 12410 Za inozemstvo: Mesečno L 150 i Leto III. - Štev. 2 Gorica - 11. januarja 1951 - Trst Izhaja vsak četrtek MIR ALI VOJNA ? ANOV GOVOR Ko smo si na pragu v novo leto 1951 drug drugemu voščili, smo med voščila vpletali tudi iskreno željo po miru. Tako je bilo pri nas, tako je bilo povsod drugod po svetu. In vendar danes človeštvo trepeta v strahu pred novo vojno. V Aziji — na Koreji — že od junija lanskega leta teče kri. Nekaj usodnega visi v zraku, čeprav večina človeštva iskreno hrepeni po miru. Kdo torej pripravlja vojno in kdo si jo žeti? Če hočemo dobiti odgovor na to vprašanje, moramo soditi po dejanjih, ne po besedah. Iz izkušnje vemo, da so za moderno vojskovanje potrebne dolge priprave. Potrebne so dobro oborožene in opremljene armade. Brez takih armad se ni mogoče vojskovati. Ko govorimo o teh stvareh, moramo imeti vedno pred očmi, da je svet danes razdeljen na dva tabora: na sovjetsko-komunistični tabor, v katerem je bodisi hote, bodisi nehote okoli 800 milijonov ljudi in gu vodi Sovjetska zveza ter na zahodno-demokratični tabor ,v katerem imajo najmočnejši vpliv Združene države. Nobena tajna ni, da želi Sovjetska zveza raztegniti svojo oblast na ves svet. V kratkem času petih let po vojni si je že podvrgla več malih narodov, Estonsko, Latvijo, Litvo, Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo, Albanijo, Notranjo in Zunanjo Mongolijo, Mandžurijo, Severno Korejo in pa ogromno Kitajsko. To so gola dejstva. Dejstvo je nadalje, da ima Sovjetska zveza danes najmanj 200 divizij vojaštva pod orožjem, najmočnejše letalstvo in najmočnejšo tankovsko armado na svetu. Poleg tega je pod njenim poveljstvom na stotine kitajskih divizij, 20 romunskih, 10 madžarskih, 15 bolgarskih, 25 poljskih, 15 češkoslovaških in nekaj albanskih divizij. Zdaj pa si oglejmo zahod. Amerika ima vsega največ 20 divizij raztresenih okoli po svelu. Velika Britanija 6 do H, Francija 10 in druge manjše države skupno kakih 10 divizij. To je vojaška moč Atlantske zveze, ki nosi glavno težo za obrambo svobodnega sveta t Evropi in Aziji. Vmes je še nel;aj nevtralnih držav — Španija, Turčija. Švedska, Jugoslavija, Švica, ki bi spravile skupaj tudi kakih 100 divizij. Vendar pa vse to skupaj ni ■nič proti ogromni sovjetsko-kitajski premoči. Rekli smo že, da moramo pustiti besedo dejstvom in ne besedam. In ta dejstva govore, da se je vojna na Koreji sprožila na zahtevo Sovjetske zveze in da ima ona najmočnejšo armado na svetu ter se torej ona pripravlja na vojno. Samo zato i° še ni začela, ker zaenkrat še, nima toliko atomskih bomb kot Amerika. Zahod ne želi vojne, kar nam dokazuje dejstvo, da je vojaško tako strahotno nepripravljen. Brez armad se pač ne more vojskovali. Zahod ni bil pripravljen niti na o-hrambo, kat nam najlepše dokazuje Koreja. Ko so se Sovjeti po koncu zadnje vojne naglo oboroževali, io zahodne države spale. Iz sanj iili je zbudila šele kruta resničnost na Koreji. In še sedaj so pokazal» življenjsko silo le Združene države. Daleč za njimi je Anglija, lei je že ob Hitlerjevem napadu komaj ujela zadnji vlak, da se je rešila, za Francoze, pa tudi za Nemce in druge manjše evropske narode pa lahko rečemo, da še danes ne razumejo komunistične nevarnosti in so pripravljeni le zelo malo žrtvovati za rešitev in obrambo svoje svobode. Kaj pomeni zlata svoboda, razume- jo le tisti, ki so jo že izgubili in sč ne morejo več pomagati. Večina ljudi na zahodu si želi, da bi jih branila Amerika, kar je seveda tam zbudilo vročo kri. Razni ameriški politiki, kot n. pr. bivši predsednik Hoover in senator Taft pravita, nuj se Amerika umakne iz Evrope in Azije in naj misli le na lastno obrambo. Evropi naj Amerika pomaga takrat, če bo sama postavila na noge močno vojsko in pokazala voljo, da se brani. Uradna ameriška politika je veliko bolj potrpežljiva iri zato je predsednik Truman imenoval generala Eisenhoiverja, zmagovalca iz druge svetovne vojne — da prevzame poveljstvo skupne a-tlantske vojske, ki pa jo bo treba šele organizirati. Čez dve leti bi la vojska po sedanjih načrtih imela 60 divizij. Ali je torej položaj brezupen? Po človeško gledano je še vedno več možnosti za rešitev miru. Stalin morda le ve, da se je danes že zganila Amerika s svojo ogromno in- dustrijsko silo — za njo pa počasi caplja tudi Evropa. In Stalin ve. da bi na koncu verjetno zgubit vojno ter bi s tem ugonobil nela sebe, ampak tudi svetovni komunizem. Sicer pa se oba tabora lovita za čas. Če bo imel zahod ob ščitu ameriške atomske bombe dovolj časa, da bo spravil na noge močno obrambno silo, potem Sovjeti ne bodo imeli dovolj poguma za napad. Če hočejo pričeti vojno, morajo to storiti kmalu, ali pa vojne sploh ne bo. Usoda sveta je torej odvisna od tega, ali bo zahod dovolj enoten, odločen in vojaško močan, da bo lahko preprečil sovjetski napad. Mi pa se kot katoličani tudi dobro zavedamo, da je nad nami vsemi Bog, ki vodi tudi usodo narodov. Vojna je kazen za našo nepokorščino. Če se bo človeštvo skesano spreobrnilo k Bogu, bo odvrnilo njegovo jezo in preprečilo to kazen, sicer bo pač moralo okusiti bič, katerega si je samo prostovoljno spletlo. — no EISENHOWER V EVROPI Eisenhower je prišel v nedeljo v Pariz, da obišče države atlantskega pakta. Po obisku se povrne v Ameriko. V Evropi se bo nastanil šele sredi februarja. V nedeljo se jo že sestal s maršalom Montgomeryjeni ter s številnimi francoskimi vojaškimi funkcionarji. Govoril je tudi po radiu ter povedni, da se vrača v Evropo kot vojaški poveljnik. Dejal je tudi, »da nobena zunanja pomoč ne more braniti Evrope. Treba je najti voljo in moralne sile ter sredstva za zgraditev obrambe v Evropi. Mislim, da grozi nevarnost vsem, in zato se ji moramo zoperstaviti vsi. Naša zveza bo dokazala, da je to bolj zavezništvo za mir kot za vojno.« Zgleda, da se bo Eiscn-hower domenil z odgovornimi francoskimi činitelji o njihovem prispevku v skupno atlantsko vojsko. V zvezi z Einsehovverjevim obiskom v Evropi je vodja ameriških pomorskih sil v Evropi admiral Carncv izjavil, da je pooblaščen nuditi vso svojo pomoč ozemeljskim silam, ki so pod Eisenhowerjevim poveljstvom. General Dvvight EISENlIOWER, vrhovni poveljnik zavezniških ekspedicijskih sil v Evropi med drugo svetovno vojno [er sedanji vrhovni poveljnik allantskih ohvainh-nih sil. Truman je imel 8. januarja t. 1. po starem običaju ameriških predsednikov svoj govor pred Kongresom, v katerem je dal osnovno linijo ameriški politiki v tem letu. Truman je korejski napad pripisal Sovjetski zvezi, katere imperializem je hujši nego oni bivše carske Rusije in se pojavlja v dveh oblikah: prevrat in notranje revolucije, zasedla z zunanjim napadom. Če ne morejo voditelji Sov. zveze uporabiti prvega načina, se poslužujejo pa drugega, ki je zunanji napad. In to so napravili, ko so ukazali svojim satelitom, da napadejo Južno Korejo. Naša državna varnost, je rekel Truman, je močno povezava z varnostjo drugih svobodnih držav, zato one potrebujejo našo in mi njihovo pomoč. Naša varnost bi bila v nevarnosti, če bi Sovjeti zasedli zapadno Evropo, ker bi s tem povečali svoje zaloge premoga za dvakrat in one jekU za trikrat. Pa tudi s tem dejanjem bi nam postavili nasproti take vojaške sile, ki jih ne bi bilo več mogoče izenačiti. Truman je tudi izjavil, da so ZDA pripravljene se pogajati s SZ za dosego dalekosežnih rešitev. Voditelji SZ »so nam dali razumeti, da moramo imeti na naši strani ne samo pravico, temveč tudi silo. Če gradimo našo moč — kar tudi delamo — je mogoče, da bodo sovjetski voditelji pogledali resničnosti v obraz in dali na stran njihove načrte za zavzetje sveta. Z naše strani bomo delali za mirno rešitev mednarodnih nasprotij. Podpirali bomo OZN in bomo ostali zvesti velikim načelom mednarodnega sodelovanja, ki jih izraža listina OZN.« Nato je postavil svoj program 10. točk, na podlagi katerega bo zahteval od kongresa odobritev tozadevnih zakonov: 1) odločitev za povečanje vojaške moči ZDA; 2) revizija zakona o novačenju; 3) vojaško in gospodarsko podporo drugim državam; 4) odlok za povečanje proizvodnje; 5) izboljšanje poljedelskih zakonov; 6) izboljšanje delavskih zakonov; 7) rešitev stanovanjskega vprašanja; 8) sredstva za povečanje sanitetskega osobja; 9) pomoč drugim državam, da zadovolijo zahtevam na šolskem področju; 10) povečanje davkov za kritja stroškov pri oborožitvi. Nato je rekel, da se bodo ZDA vojaško popolnoma pripravile, se- Ameriška pomoč Jugoslaviji V soboto so Združene države podpisale z Jugoslavijo pogodbo o pogojih za uporabo 38 milijonov dolarjev, ki jih je Amerika na zahtevo predsednika Trumana dala za nujno pomoč Jugoslaviji. Glavni pogoji so, da morata tisk in radio kar največ poročati o ameriški pomoči, katero bodo nadzorovali ameriški opazovalci. Pomoč je treba pravično razdeliti brez kakršnih koli verskih, plemenskih ali političnih razlik. Kar bo jugoslovanska vlada od prodaje zaslužila, mora porabiti za pomoč otrokom in potrebnim. Zarečenega kruha se res več poje kot zapečenega. Ni še dolgo, ko so jugoslovanski komunisti udrihali čez Marshallov načrt in Ameriko, zdaj pa z nasmejanimi obrazi in odprtimi rokami sprejemajo pomoč Uprave za gospodarsko sodelovanje, brez katere bi danes ljudstvo že krepko stradalo (funkcionarji seveda ne, ker že imajo potrebne zalogo). Korejsko bojišče Na Koreji se umik čet OZN nadaljuje. Seveda komunisti imajo pri prodiranju velikanske izgube, kajli čete OZN vodijo srdite obrambne boje s katerimi hočejo čim več zaustaviti prodirajoče kitajske in severnokorejske enote. Fronta ni nikjer statična. Po padcu Seula se zavezniške obrambne črte nahajajo mnogo bolj proti jugu. Po zadnjih vesteh so čete OZN morale že zapustiti mesta Vonju in Osan. V'onju je zelo važno promeno križišče, iz katerega vodi važna pol proti za-padnemu delu polotoka. Ista usoda kot Vonju čaka tudi (.ibungju, ki ji* tudi važno prometno križišče. Kitajci so napadli že 38 km južno od Vonju-ja in grozijo z odrezanjem železniške proge, ki vodi proti Ta-egu-ju. Ob umiku Amerikanci sistematično uničujejo vse, tudi drevesa, kar bi prodirajočemu sovražniku lahko nudilo kakršnokoli kritje pred zavezniškimi letalskimi bombnimi napadi. Ameriška letala ne napadajo samo komunistične bojne položaje, temveč tudi njihovo nepo- sredno in daljno zaledje, kjerkoli slutijo, da se nahajajo vojaški objekti. Severnokorejska prestolnica Pjongjang je skoro do tal porušena po večkratnih hudih ameriških bombnih napadih, pa tudi letališče Kiinpo in drugi objekti so predmet skoro vsakodnevnega bombardiranja. Dopisnik agencije Reuter poroča, da je Mac Arthur v zadnjem času zelo poostril cenzuro, tako, da ni mogoče poročati nič drugega, kot da so še čete OZN na Koreji. Isla agencija poroča tudi, da bo danes odšlo na Korejo 200 angleških vojakov, da tako zamašijo vrzeli, ki so nastale v angleških oddelkih po zadnjih srditih bojih. Čang-kaj-šek-ovi generali pa zopet ponujajo 23 tisoč vojakov za na Korejo, katerih pa Mae Arthur do sedaj noče še sprejeti, da ne bi s tem nastali novi mednarodni zaplelljaji. . .Katoliški glas" v vsako slovensko družino! veda če bodo to smatrale za potrebno in da bodo ZDA povečale svojo vojsko na 3 milijone mož. Rekel je tudi, da se bo mogla povečati zmogljivost letalske industrije Amerike tako, da bodo lahko izdelali 50 tisoč modernih letal letno. Ob koncu je Truman pozval na enotnost in na odpravo raznih nasprotij, ki obstojajo med strankami. Kaj pravi Tito Med raznimi izjavami dopisniku agencije »United Press« Edvardu Korryju, je Tito med drugim dejal tudi, da je vojna na Koreji brezpomembna ter, da bi bilo bolje, če bi se sile OZN od tam umaknile, ker Koreja v sedanjem trenutku ne predstavlja nikake strateške važnosti. Rekel je, da je položaj Evrope bolj važen in obenem nevaren. Na njeno varnost bi bilo predvsem treba misliti. Rekel je tudi, da 660 tisoč mož romunske, bolgarske, madžarske in albanske vojske predstavlja izrazito ost proti Jugoslaviji. Rekel je tudi, da Jugoslavija lahko kljubuje tej in še večji sili. Poudaril je, da Jugoslavija je še vedno socialistična država, kljub njenemu sodelovanju z Zapadom. Izjavil je tudi, da Stepinac ne predstavlja nobene nevarnosti za Jugoslavijo, vendar ga je nemogoče izpustiti zaradi neugodnega odmeva, ki bi ga imela njegova izpustitev med pravoslavnimi. Oborožitev Japonske Mac Arthur je v novoletni poslanici japonskemu narodu napovedal, da se bo morala tudi Japonska ponovno oborožiti, če se položaj v svetu ne bo izboljšal. Bivši predsednik Združenih držav Herbeit HOOVER, ki zagovarja novi ameriški izo-laeionizem, o katerem smo govorili v prejšnji številki. General lfu zunanji minister Po poročilih agencije »Nova Kitajska«, je bil gen. Vu, ki je pred nedavnim vodil komunistično kitajsko delegacijo v OZN, imenovan za zunanjega ministra rdeče Kitajske. Njegova osebnost in spretnost v nastopih pri OZN, je gotovo veliko vplivala, da je bil imenovan na tako odgovorno mesto. Pametne besede dr-žavnega predsednika DRUGA NEDELJA PO RAZGLAŠENJU KULTURA Iz svetega evangelija po Janezu (Jan 2, 1-11) Tisti čas je bila svatba v Kani galilejski in Jezusova mati je bila tam. Povabljen je pa bil na svatbo tudi Jezus in njegovi učenci. In ko je vino pošlo, reče Jezusu njegova mati: Vina nimajo. — Jezus ji pravi: Kaj je to meni in 1'ebi, žena? Moja ura še ni prišla. — Njegova mati reče strežnikom: Karkoli vam poreče, storite! — Stalo pa je lajn po šegi judovskega očiščevanja šest kamnitih vrčev, ki so držali po dve ali tri mere. Jezus jim reče; Napolnite vrče z vodo! — Napolnili so jih do vrha. Nato jim reče Jezus: Zajemite zdaj in nesite starešini. — In nesli so. Ko je pa starešina pokusil vodo, ki je postala vino in ni vedel odkod je — strežniki pa, ki so bili vodo zajeli, so vedeli — pokliče starešina ženina in mu reče: Vsuk človek daje najprej dobro vino, in ko se napijejo, tedaj slabše. Ti pa si dobro vino do zdaj prihranil. —• Tako je v Kani galilejski storil Jezus prvi čudež in razodel svoje veličastvo — in njegovi učene so verovali vanj. Današnji evangelij dopolnjuje raz-glašenje. Cerkev je slavila ta dogodek že na praznik razglašenja Gospodovega. Oh tem prvem čudežu se zavemo, kako smo majhni. Četudi hi ves svet prepregli z oznanjevanjem božje besede, s svojo vero, z ljubeznijo in skrbjo, hi bilo brez pomena, če ne bi Bog dajal življenja. Ne more biti drugače. Ljudje ne Pogoji za pridobitev svetoletne-ga odpustka v goriški nadškofiji Sv. oče je z apostolsko konstitucijo »IVr anmim sacrum« z dne 25. decembra 1950 raztegnil na ves svet, od 1. jan. 1951 do 31. dee. 1951, blagodati svetoletnega odpustka, katere so v prošiein letu 1950 lahko dobili romarji v Rimu. Tako ho lahko ves katoliški svet deležen duhovnih zakladov svetega leta, tudi verniki držav, za železno zaveso. Sv. oče upa, da bodo jubilejni odpustki in skupno z njimi združene verske vaje vir splošnega duhovnega preroda. Goriški knezonadškof je izdal za svojo nadškofijo podrobna določila, kako se dobi svetoletni odpustek. Ker so I » določila važna za duhovščino in vernike go-riške nadškofije, jih tu na kratko povzemamo : 1. Vsi du sni pastirji naj točno poduce svojo vernike o naravi ter pomenu sveto-lotnega odpustka. Vernike naj priprto i jo na sprejem jubilejnega odpustka z misijoni, duhovnimi vajami, tridnevnieaini irr drugimi izrednimi verskimi vajami. 2. Vsako nedeljo ter zapovedani praznik naj se pri popoldanski službi božji javno moli posebna molitev za sveto leto, katero je sestavil sam sv. oče, ter naj s' dostavi še po en očenaš, zdravamarija, čast bodi po namenu sv. očeta in za mir. 3. Duhovniki naj pri pridigah in pri popoldanskem krščanskem nauku priporočajo vernikom, naj se vsi okoristijo / izrednimi milostmi svetega leta. I. Pogoji za dosego svetoletnega odpustka so: a) Osebno moraš obiskati štiri cerkve, ki jih določi ordinarij (nadškof), odnosno izvršili moraš štiri obiske cerkve, uko ordinarij dovoli, da se obišče ena in ista cerkev. b) Pri vsakem jubilejnem obhku naj zmoli vsak vernik, odnosno vsaka skupina vernikov, po pet očennšev, zdravamarij in čast bodi, ter naj dostavi še po en očenaš. zdravamarija in čast bodi po namenu sv. očeta, nakar naj zmoli še vero ter tri zdravamarije z vzklikom: »Kraljica miru, prosi za nas!« ter »Pozdravljena, Kraljica«. Svetuje se, naj se zmoli še svetoletoa molitev. e) Vsakdo mora opraviti sv. spoved ter zmorejo vsega in omagajo. Ljudje ostanejo vedno ljudje, če prav so člani cerkve ali morda celo vodniki. Če bi samo na ljudeh slonelo božje kraljestvo, bi nekega dne z ljudmi vred padlo. Samo Bog zmore vse. On lahko potrka na vsako srce. Nešteto poti ima na razpolago. Včasih se posluži preproste besede, drugič je potreben pravi čudež. Nekoga gane pesem, drugega prijatelj, knjiga, spomin, navdih, ljubezen in še toliko drugih stvari. — Bog lahko celo udari: z žalostjo, z rano, z bridkostjo, s slovesom in smrtjo. Tako prihaja Bog v vsaki duši in se ji razodeva. To spoznanje nam je v tolažbe. Seveda nas pa ne sine zapeljati v brezdelje in lenobo. Delati moramo naprej, nositi Luč, prinašati Boga. Dolžnost vsakega katoličana ostane, da slavi vse svoje moči Bogu na razpolago. Delati je treba tako, kakor bi bila rešitev sveta odvisna samo od nas. Istočasno pa moramo biti prepričani, da samo Bog daje uspehe našemu delu. Iz ljubezni do ljudi je Jezus v Kani galilejski storil prvi čudež, iz ljubezni jih je potem storil še mnogo in jih tudi še bo, če bo potrebno. NEDELJSKA MOLITEV VSEMOGOČNI VEČNI BOG, KI VLADAŠ VSE, KAR JE V NEBESIH IN KAR JE NA ZEMLJE USLIŠI DOBROTNO PONIŽNE PROŠNJE SVOJEGA LJUDSTVA IN DAJ NAŠIM ČASOM SVOJ MIR. sprejeti sv. obhajilo pred ali med časom obiskov cerkva, ki sc lahko izvr.-ijo istega ali tudi v različnih dneh. Ta spoved in to sv. obhajilo pa morata biti različna od velikonočne spovedi ter sv. obhajila, ki sta že itak predpisana. 3. Jubilejne cerkve, kjer naj sc izvršijo svetoletni obiski, so naslednje: a) Za vernike mesta Gorice in Kočnika: a) stolnica, b) lastna župna cerkev, c) cerkev Srca Jezusovega ter č) kapucinska cerkev. Verniki stolne župnije naj obiščejo kot četrto cerkev sv. Ignacija na Travniku, verniki župnije Srca Jezusovega pa cerkev sv. Justa. b) Za vernike podeželjskih duhovnij pa so določene naslednje cerkve: a) domača cerkev, b) cerkev, ki je sedež lastnega dekanata (za vernike župnije, ki je sedež dekanata, naj dekan določi cerkev naj-Idižnje župnije), e) druge cerkve, ki so v mejah lastne duhovnije in katere določi domači duhovnik. Ge v mejah lastne duhovnije ni drugih cerkva ali javnih kapel, naj domači duhovnik določi eno ali dve cerkvi ali javni kapeli bližnje župnije, ki pa morajo biti tudi po njihovem župniku določene kot jubilejne cerkve. 6. Jubilejni odpustek lahko dobiš tudi večkrat, uko večkrat opraviš navedeni: pogoje ter ga lahko nakloniš vernim dušam. 7. Prevzvišent nadpastir pooblašča župnike ter kaplane zavodov, redovnih iliu/in ter spovednike redovnic, da lahko omejijo število cerkva ter obiskov iste cerkve, odnosno, da lahko naklonijo spregle I od obiskov cerkva vsem onim, ki jih dejansko ne morejo izvršiti, kot n. pr. redovnica 11, Zavodnikarkam, priprtim, bolnikom in bolehnim, bolniškim postrežnicatn, statikom dovršenih 70 let. Tem nuj sc prišteje jo tudi delavci, ki ne morejo opustiti svojega dela. (k Spovedniki lahko naklonijo svojim spovedancem spregled od obiskov cerkva, ne pa od dolžnosti predpisanih mol.lev, sv. spovedi in sv. obhajila. Spovedniki naj tudi točno proučijo navodila sv. penilcn-ciarije, ki jim poverja izredna pooblastila. 9. Ge bi ne bilo mogoče vstopiti v jubilejno cerkev, ker bi bila zaprta ali prenatrpana, naj se molitve zmolijo stoji m pragu ali pred vbodom. K). Na vratih vsake jubilejne cerkve naj se izpostavi tiskovina z navodili, kako verniki dobe jubilejni odpustek. »Javni blagor državljanov in njihovega zdravja ni še ves v dobro urejenih bolnišnicah in v zadostno razpredeni zdravniški oskrbi, je že cela vrsta drugih neobhodno potrebnih činiteljev, ki tvorijo podlago srečne državljanske skupnosti. Da bo naše ljudstvo živelo dobro in zadovoljno, mu je potrebna dobra in primerna hiša, zadostna in tečna hrana, času primerna obleka in obutev, snaga v stanovanjih in po naseljih, higijensko neoporečna voda po mestnih in vaških vodovodih — sploh vse, kar utrjuje zdravje državljanov in preprečuje njih obo-Ijenje.« Tako je govoril predsednik republike San Domingo na vseameri-škein zborovanju zdravnikov in socialnih delavcev, ko je prej naštel socialne neprilike, ki so stiskale mlado republiko odkar je dobila svojo neodvisnost v letu 1844. Otok San Domingo leži v Iropičnem -vročem pasu blizu Mehiškega zaliva, lam so vlade do zadnjih časov predvsem obračale vso pozornost na zdravstvene zavode zaradi pogosto nastopajočih tropičnih bolezni. Šele zadnjih 20 let so začeli načrtoma zdraviti zlo pri korenini. Dvignili so življenjsko raven prebivalstva v njegovem vsakdanjem življenju, o-brnili so vso pažnjo na stanovanjske hiše, na zdravo pitno vodo, na zadostno in zdravo prehrano, ua krajevnim razmeram primerno obleko — in bolnišnice so se začele prazniti, ljudstvo pa z veseljem delati in se socialno in duševno razvijati. Ta vzgled naj bi posnemali vsi državniki, ako jim je res dobrobit državljanov pri srcu. Kaj pomaga vsa prekomerna in prehitevajoča industrializacija v deželi, če ima zato biti nižje prebivalstvo lačno, boso in nago? Bolnišnice se bodo polnile, jetika bo morila mlado in staro, veselje do dela in življenja bo izginilo. — Sveta dolžnost vsi b državnih voditeljev bo morala hiti v tem, da dvignejo življenjsko raven vseh državljanov, jim ustvarjajo pogoje za zdravo in zadovoljno družinsko življenje, ki je vir in podlaga vsakega državnega napredka, in da nujne omejitve, ki jih od državljanov terjajo, tudi v sv i jem lastnem gospodarstvu izvajajo. Besede namreč mičejo, zgledi pa vlečejo. Da so vodilni sloji z vsem potrebnim in nepotrebnim obilno oskrbljeni, a da imata po kmetskih delavnih družinah itče in sin eno samo pražnjo srajco, ki jo izmenjaje nosita po potrebi, je pač znamenje zavoženega gospodarskega načrta v državi, pa naj bo ta že kapitalistična ali socialistična ali ko-munistična. Nastop lažnih duhovnikov v podloiniških državah Lažni duhovniki, ki so jih izučili v Sovjetski zvezi, nastopajo po nedavnem poročilu vatikanske radijske postaje na Poljskem zlasti v mestih, ii duhovniki se na zunaj obnašajo, kot da hi bili pravi katoliški duhovniki, skrbno pa se izogibajo cerkva in pravih katoliških duhovnikov. Posebno so se izurili za zasebne družinske obiske, zlasti pri onih družinah, ki se jih ni dotaknil komunistični vpliv. Razen tega skušajo ovirati zbiranje pravih katoliških duhovnikov in širijo mirksistične nazore med ljudi, ki niso dostopni za te ideje Vatikanska radijska postaja svari zlasti svoje romunsko poslušalce pred takimi lažnimi duhovniki in pravi: »Delo teli lažnih duhovnikov je zlasti v Romuniji in drugih sličnih državah nevarno, kjer skušajo oblasti zmešati in zavajati ljudi, ki so v dobri veri. V Romuniji so ustanovili pri predsedni-štvu vlade protiverski oddelek, pravi vatikanski radio v svoji oddaji, s protiversko knjižnico s 70.000 knjigami, ki so jih poslali iz Sovjetske zveze. Koledar za prihodnji teden 14. januarju. NEDELJA. 2. po razglase-nju.IIilarij, cerkveni učenik. 1.1. PONEDELJEK. Pavel, puseavnik. 16. TOREK. Marcel, papež. 17. SREDA. Anton, puščavnik. 18. ČETRTEK. Stol sv. Petra v Rimu. 19. PETEK. Marij in tovariši, mučenci. 20. SOBOTA. Fabijan in Sebastijan, moč Božični koncert v Nabrežini Tudi naša vas je po tolikih letih doživela prvi koncert božičnih pesmi. V nedeljo 7. januarja je slovenska prosveta priredila v naši kino;dvorani velik nastop treh odličnih cerkvenih zborov, svetokriškega, bazoviškega in mačkoljanskega. Med zborno petje so se razvrstile solo-točka in recitacije starih slovenskih božičnih pesmi. Iskreno smo hvaležni vodstvu Slov. prosvete, ki je prav v Nabrsžini pripravila letošnji božični koncert. Uvodna beseda g arhitekta Čekute je tako dobro poudarila, kje se vrši ta skupni božični koncert in zakaj je zelo prav, da se vrši prav v Na-brežini. Zdi se mi, da je bil ta govornikov pozdrav tako lep, tako topel kakor najlepša božična pesem svetokriških ali bazoviških solistk. — O posameznih zborih povemo tako: Mačkoljani so nam ob diu-gih prilikah že lepše zapeli. Poslušalec dobi vtis, da ta glasovno mladi zbor nima prave prostosti, da bi labko pokazal vso svojo veliko zmogljivost. N. pr. pri pesmi »Sv. noč so moški glasovi onemeli nekje na odru in dvorane sploh niso dosegli. Dirigent pač mora meriti moč po prostoru, v katerem zbor nastopa. Ker so naše cerkve in dvorane po obsegu tako različne, zato je previdnost tem bolj na mestu. Mladost, ki žari iz mačkoljanskega zbora, nam je največje poroštvo, da se razvije v skrbnem delu v naš najboljši cerkveni in narodni zbor. — Sveti Križ. Prvič smo na naših skupnih prireditvah slišali svetokri-ške pevce. Znano je, da je v Sv. Križu zelo lepa in velika tradicija cerkvenega zhora. Z veseljem rečemo, da sedanji zbor dela čast svoji vasi in svojim odličnim prednikom — pevcem. Zbor je zelo discipliniran, vstopanje točno, moški glasovi med vsemi tremi nastopajočimi zbori na prvem mestu. Lepo je tudi, da se tivi-ščajo med starejše cerkvene pevce iniudi fantje tako v bazoviškem kakor v sveto-kriškem zboru. Bazovica. Ta zbor je že nastopal na naših javnih prireditvah. Z veseljem zabeležimo kar lep napredek od zadnjega javnega nastopa na Repentabru. Sedaj je zbor veliko bolj enoten, glasovi ubrani, izgovarjava jasna in točna. Glovoka razveseli, da tako mladi ljudje resno študirajo pesmi, ki jih pojo potoni z največ-jo lahkoto tudi na pamet. Tudi pri tem zboru se' čuti premalo svobode in širine v močnih mestih. Vsekakor so tega krivi naši inirni dirigenti, ki ne ljubijo močnejšega izvajanja, čeprav komponist drugače misli. Za prijetno spremembo so bile solo-točke in dueti. Gospa Gokutnva, prof. Marijan Kos, sta odpela več po večini Premrlovih umetnih skladb. Izvajanje teh naših poklicnih pevcev je bilo prvovrstno, čeprav kratke in mirne božične pesmi ne dajo takim pevcem prilike, da hi pokazali vse bogastvo svojega glasu. Prijetno iznenadenje so nam pripravile pevke Sedmak Gizela in Villoni Cilka iz Sv. Križa ter Grgič Ida in Kralj Magda iz Bazovice. Zlasti oba soprana sta bila nekaj izrednega. Svctokriški duet »Sv. noč« je žel pri vsem večeru največje »dobra- Kakor že prejšnja leta je tudi letos za božič priredilo Dobrodelno društvo v Gorici božičnico za naše male. To pa obsega dvoje delo: najprej je treba med dobrosrčnimi rojaki zbrati potrebna sredstva in pripraviti primerno igrico, nato pa z nabranim in pripravljenim razveseliti otroke. Zato je moralo društvo, ki ne more računati na podporo nobenih javnih ustanov ali fondov, najprej zbrati potrebi]a sredstva med našimi goriškimi in videmskimi rojaki. Hvala Bogu, naši ljudje so se prav velikodušno odzvali. Gospa Kati ni na nobena vrata zaman potrkala in tudi sami so ljudje prinesli svoj dar, ki je bil včasih kar obilen. Več rojakov je darovalo po pet tisoč, neka oseba celo dvajset tisoč lir. Drugi so prispevali v blagu, poslali so čevlje, obleko, biškoie. Letos se je društvo prvič obrnilo tudi na podeželje. In tudi od tam, iz naših vasi so prišli darovi. Vidi se, da se naši ljudje zavedajo namena in potrebe Dobrodelnega društva, ki v Gorici nudi vsakovrstno pomoč vsem, ki -e k njemu zatečejo. In teh je veliko. Tako je društvo s pomočjo dobrih ljudi nabralo čedno vsoto in tudi razno hktgo, du je moglo obdarovati za božič šte/enc otroke iz naših šol in vrtcev in tudi lepo število odraslih, v mestu in tudi na deželi. Najlepše je pa bilo v sredo in četrtek po novem letu. V sredo so se ob 2.30 popoldne zbrali otroci ljudskih šol iz okoliških vanje. Bazoviška sopranistka ima v pravem pomenu besede žametast glas. Mislim da bi take solistke lahko slišali vsak mesec tudi po radiu. Pesem »Ena lučka pri-sijala« je prav tako razgrela vso dvorano. Ob koncu bi pripomnili, da bi hi! zaključek koncerta veliko lepši, če bi pesem »Sv. noč« zapela vsa dvorana. Naša božična pesem je tako naša, da jo Želimo vsi peti in to ne samo v cerkvi ampak tudi v drugih prostorih. Tudi smo pogrešali mladinskega sodelovanja. Koncert ne bi prav nič izgubil, če bi nastopil tudi mladinski zbor. Spored koncerta je bil vsekakor večji dogodek za tržaško javnost. Zelo prav bi bilo, da se ponovi še letos božični koncert v samem mestu n. pr. v šentjakobski ali kaki drugi cerkvi. Želimo, da naša božična pesem pripravi pot Resnici v mnoga potrta srca. Slovenski večeri v Trstn Že nekajkrat je izpadlo poročilo o slovenskih večerih v Trstu in vendar so bili tako zanimivi, da jih moramo zapisali v našo kulturno kroniko. 23. novembra je bil 4. slovenski večer, ki smo ga posvetili našemu velikemu rodoljubu in šolniku, škofu Antonu Martinu Slomšku. Ta večer je predaval ravnatelj prof. Martin Jevnikar o Slomšku in njegovem delu, člani Slovenskega odra pa so recitirali iz Slomškovih del. 21. decembra je predaval na S. letošnjem slovenskem večeru preč. gospod Savelj o nebesnih telesih. Predavanje je bilo silno zanimivo in je njegovo sicer dolgo predavanje poteklo kot minuta. Še in še bi ga poslušali. Po predavanju je bil na sporedu kratek kulturni film. 4. januarja pa je na 6. slovenskem večeru govoril svetovalec za slovensko šolstvo pri ZVU, dr. Anton Kacin. Večer je bil posvečen 400 letnici prve slovenske knjige. Predavatelj je živo naslikal kulturne razmere dobe, v kateri je nastala naša prva knjiga, nato pa je govoril o Primožil Trubarju in njegovemu delu. Člani Slovenskega odra so nato brali nekaj odlomkov iz Trubarjevih del, da so tako poslušalcem pokazali, v kakšnem jeziku je pisal U naš prvi pisatelj. Vmes pa jo zapel več pesmi znani tercet s Kontovela pod vodstvom Alila Dancva. Napredek terceta je riarai-nost viden. Deležen je bil toplega priznanja. Ubranost in doživetje v pesmi je občinstvo nagradilo, večer sam pa je prav s petjem dobil lep narodni značaj. 5. Prosvetni večer v Gorici V sredo preteklega tedna smo imeli v Gorici 5. prosvetni večer, ki je bil posvečen našim božičnim praznikom. N i sporedu je bila igrica »Božič v Gorjancih« ter razne pevske točke. Tako igrica kot tudi pevske točke so bile prav dobro podane, za kar gre vsa pohvala prirediteljem. PRIHODNJI 6. PROSVETNI VEGEll BO V SREDO 17. JANUARJA OB lih ZVEČER. vasi v dvorani Marijine družbe. Prišli so s svojimi kateheti skoro polnoštevilno. Natrpali so dvorano Brezmadežne, du puio-stvujejo igrici »Božič v Gorjancih«, ki so jo pripravili otroci goriških ljudskih šol. Igrica je težko delo, za otroke morda pretežko. Zato pa so ti tem bolj prišli na svoj račun v drugem delil, ko so se na odru zvrstili drug za drugim pevski zbori iz raznih vasi, da pokažejo, kaj znajo. Začele so deklice iz Ronk. Kdo je ve lel, da ima šola v Ronkih Inko pogumne in dobre pevke? Njihovemu zgledu so sled li še drugi: Doberdob, Steverjan, Podgora, Vrh, vsi so hoteli počastiti božje Dele s kuko posebno božično pesmijo. Pridni, otroci! V dvorani ste se si-:r precej stiskali, ali zato vas je ob koncu čakalo veselo iznenadenje: z marine'udo namazan kruh in škrnicelj s sludklcd do-brotnmi. Prnv je prišlo posebno onim, ki so dospeli od daleč. Drugi dan v četrtek se je isti prizor ponovil. Prišli so na vrsto otroci iz Gorice in Štnndreža. Ti slednji so sc tudi hoteli postaviti in so zato predvajali na odru vrsto božičnih recitacij in prizorčkov ter pesmi. Čudili smo sc jim, kdaj so toliko pripravili. Zn sedaj izreka Dobrodelno društvo vse in dobrotnikom, in posebno vsem elanom najlepšo zahvalo v imenu obdarovanih otrok in odraslih. Božje Dete naj bo vsem obilen plačnik. Sveto! leto za ves svet Božičnica Dobrodelnega društva v Gorici Razkristjanjevalno delo OF na Primorskem (Nadaljevanje in konec) OF je proti Bogu Njihovo pisanje o Bogu je pač dosledno njihovemu prepričanju, da Boga ni. Zato ime Bog najrajši pišejo z malo začetnico; le kadar se jim zaleti, pišejo z veliko, čeprav uči tudi novi pravopis, da besedo Bog pišemo z veliko začetnico, kadar gre za osebno ime. Beseda Bog, kadar govorimo o krščanskem Bogu, je lastno ime, če je brezbežcem pri fronti ljubo ali pa ne. Kako Dnevnik nič ne veruje v Boga, priča n. pr. članek, ki je izšel malo pred božičem, v katerem je govor o izumljenju pisave. Tam trdi član-kar, da je sedanjo pisavo izumil Mojzes, ko se mu je božanstvo prikazalo na Sinajski gori. Torej njemu je ono bitje božanstvo, kakor n. pr. poganski bog Perun ali Morana. OF ruši krščanske narodne običaje Nisem opazil, da bi se fronta.-i zaganjali naravnost proti veri. Vedo, da bi takšna taktika bila precej brezuspešna. Zato se poslužujejo drugih sredstev, ki delujejo počasneje, a zato bolj gotovo. Eno takih sredstev za rušenje verskega prepr, čanja v ljudeh, je rušenje verski tradicije in verskih navad. Taka taktika je zelo uspešna PoslužUo se je je tudi krščanstvo v boju zoper poganstvo. Ko n’tn mogli izriti nekaterih navad izmed ljudstva, so jim dali krščansko vsebino in značaj. Sedaj hočejo komunisti z isto taktiko porušiti lepe krščanske običaje med slovenskimi ljudmi. Med take običaje štejemo Miklavže-vanje, prirejanje božičnih jaslic in drevesca. Sprva so skušali vse to odpravili, a so opazili, da ljudstvu ni bilo ljubo. Predlanskim se je zgodilo, da so v Gorici dajali Miklavža v dvorani na Travniku. Toda Miklavž ni imel nič tradicionalnega na sebi. Otrokom ni ugajal. Zato so letos po vaseh tudi sami imeli Miklavža, ki je prišel kot škof in prinesel darila celo župnikom. Toda pred Miklavžem je prišel Pavliha, da je opravil svoje razdiralno delo z malo primernimi domislicami. Še z večjo ihto so se vrgli na praznovanje božiča. Kot je znano, so ga prejšnja leta hoteli v Jugoslaviji sploh odpraviti. Letos so malo popustili in so v' FLRJ imeli slovesnejši božič kot lani ali predlanskim. Kljub temu pa bi hoteli praznovanje božiča preobrnili po svoje. Zato so upeljnli praznovanje Dedka Mraza in novoletne jelke. Dedek Mraz je namesto Jezuščku ter prinaša otrokom darove. Novoletna jelka je namesto božičnega drevesca. Po Koprščini so letos praznovanje obeh novih komunističnih božanstev zelo razširili, kot se da ugotoviti iz poročil Pr. dnevnika. Tudi pri nas so napravili nekaj poskusov. Pri vsem tem jim gre za eno: v mlajšem rodu je treba nado- mestiti lepe krščanske tradicije, ki nas spominjajo na vero in Boga, z novimi brezbožnimi. To taktiko je uporabil tudi Hitler, ki je prepovedal napravljanje božičnih drevesc. OF omadežuje slovenske velike tuože Zanimivo je tudi opazovati, kako se naši silni narodnjaki pri Fronti izogibajo pri obravnavanju domače zgodovine in slovenskih velikih mož vsemu, kar utegne spominjati na vero ali na Cerkev. Letos n. pr. smo praznovali 150 letnico rojstva škofa Slomška. V preteklosti so njegove zasluge za narod priznavali vsi, tudi najbolj zagrizeni liberalci in svobodomisleci. Letos se nista Slomška spomnila ne Soča ne Dnevnik in verjetno tudi noben časopis v Sloveniji. Frontaši, ne samo da ne poznajo Slomška in drugih velikih naših škofov, tudi duhovnikov ne poznajo, razen onih par, ki jim služijo za propagando. Med te spadajo Gregorčič in med živimi stari msgr. Trinko. Do pisatelja in pesnika Ivana Trinka imamo največje spoštovanje, vendar se nam čudno zdi, da ga najbolj povzdigujejo ravno Titovci, ki so imeli do 1. dec. 1950 zaprtih 56 slovenskih duhovnikov, ki zidajo neko poslopje blizu Ljubljane; ker sta osebnost in ugled msgr. Trinka veliki tako v ožji njegovi domovini, kot tudi povsod drugje, kjer je poznan, ga v svoje prikrite propagandne namene proslavljajo zastopniki onega režima, ki drži še vedno zaprtega nadškofa Stepinca, ki vsak dan znova zapira duhovnike, kol pričajo aretacije bogoslovcev in redovnikov v Zagrebu ter belih menihov v Stični. Msgr. Ivan Trinko ni pri tem nič kriv. Grdo je le, da njegovo ime zlorabljajo ljudje, ki z njegovimi sobrati tako krivično ravnajo in ki bi ravno tako ravnali z njim, ee bi. namesto da živi v Benečiji, živel kje drugje na Slovenskem. OF potvarja Prešerna Frontaški idol je Prešeren. O veličini in lepoti Prešernove poezije ni da bi razpravljali ali dvomili. Toda pri sodobnih frontaških kulturnikih je zanimivo opazovati, kako Prešerna razlagajo. Iz vse bogate zakladnice Prešernove poezije in njegovih idej so izbrali le dvoje, troje osnovnih misli, predvsem njegovo narodnost in svobodoljubnosl. Vse ostalo so pustili vnemar. Iz Prešerna so po sili naredili glasniki idej osvobodilne Ironte. Zaradi tega so prišli tako daleč, da Prešerna tam, kjer se ne ujema z njimi, popravljajo. In če ga ne morejo popraviti, gredo molče mimo. Zdravljico so n. pr. v zadnjem verzu morali popraviti, da so izločili besedo Bog, ki jo je Prešeren rabil. France Prešeren je Zdravljico zaključil : »Dokaj dni naj živi Bog, kar dobrih je ljudi!« Sedaj pa jo zaključujejo: »Dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!« Pri Prešernovi največji umetnini »Krstu pri Savici« pa poznajo le Uvod in nič več. Preveč krščanski je Prešeren v Krstu, da bi ga mogli prebaviti njihovi materialistični želodci. A naj bo dovolj. Ni naš namen napisati razpravo o materializmu Fronte. Hoteli smo le opozoriti slovensko katoliško javnost, zlasti naše preproste ljudi na razkristjanjevalno delo, ki ga OF opravlja nevido-ma in neopazno sredi med nami. Prva {tolovica 20. stoletja je za nami. Z letošnjim letom smo stopili v dnigo polovico. Oli tej priložnosti je objavil londonski tednik »Economist« daljši članek, iz katerega povzemamo naslednje zanimive misli: »V 20. stoletja, od katerega si je človeštvo toliko obetalo, so se močno zamajale nekatere velike vrednote zahodne omike. Vendar pa zato ne smemo obupati, kaiti skoro vsa žarišča svobode so doslej srečno preživela vse \ečje nevarnosti. Dvakrat so vztrajala pred napadom nemškega m:l'.*a-rizma. Kljub temu se niso zrušila in nrav tako se ne smejo zrušjti zdaj v hladni vojni s sovjetskim komunizmom. Kjer so se svobodne ustanove ohranile, je piebi-valstvo kljub velikim nevšečnostim napredovalo. Povečalo se je tvarno bogastvo, razumevanje med posameznikom in družno se je poglobilo, znanost — mišljena je tehnična znanost — je dosegla nove višine, med svobodnimi ljudmi vidimo več strpnosti in razumevanja. Kljub vsej povojni bedi je Zahod kot celota bogatejši kot kdaj koli poprej. To nas mora navdajati z upanjem na bodočnost.« »Economist« nadaljuje: »Za bodočnost sta potrebna Zahodu enotnost in široko gledanje. Če hoče ohraniti svoje pridobitve in jim zajamčiti novo življenje, mora misliti ne le na samoohranitev, temveč tudi na napredek, kar pomeni, da mora svobodni svet tako svojemu prebivalstvu, kakor tudi prebivalstvu Afii-ke in Azije posredovati pomoč v obliki tistih tvarnih in duhovnih dobrin, katerih mu materialistična diktatura ne more nuditi. V ta namen pa sta mu potrebni dve stvari: med obrambo proti komunizmu, ki bo trajala morda več kot eno desetletje, bo moral biti umsko in telesno vedno napet ter delati za zmago demokratičnih svoboščin na eni strani ter za večjo socialno in gospodarsko blaginjo na drugi strani. Demokratične svoboščine, ki imajo svoj temelj v duhovnih vrednotah zahodni omike, so za obrambo prav tako bistveno potrebne, kakor gospodarski napredek. Prednost in premoč zahodne družbe je ne le v tem, da je svobodna, ampak tudi v tem, da je bogata. V prihodnjih petdesetih letih ho imel svobodni svet dovolj del a, če bo hotel dati kri in meso lema Pri tem smo se poshižili njihovega časopisja, lahko pa bi isto dokazali tudi iz ostalega njihovega udejstvovanja; iz predavanj v društvih in na prosvetnih večerih, iz njihovih vzgojnih metod, kakor jih uporao-ljajo pri mladinskih društvih in v Dijaškem domu itd. Morda pride dan, ko bomo storili tudi to. Za sedaj ostanimo pri tem: OF je pri nas oznaujevalka marksističnega materializma, frontaški kolovodje so njegovi apostoli in preroki. Zato pozor pred obojimi! Sv. oče Pij XI. je leta 1937 zapisal: »Komur je mar krščanske kulture, ne bo v ničemer sodeloval z brezbožnim komunizmom.« Mi lahko ponovimo: »Komur je mar krščanske vere, ne bo v ničemer sodeloval z OF!« dvema idealoma, ki sta nujno potrebna, da ohranita pri življenju zahodno omiko in preprečita mračnost novega duhovnega in tvarnega suženjstva, ki grozi iz Vzhoda.« Pravičen glas o Slovencih Medtem ko v Vidmu in Milanu hočejo ogrditi slovenske duhovnike in katoličane, je dne 26. julija 1939 sloviti rimski jezuit Fr. Pellegrino na kongresu Kristusa Kralja o Slovencih mednarodnemu svetu povedal tole: »Ta mična dežela Slovenija predstavlja po svoji zemljepisni legi točko, v koleri Kompostni gnoj Za napravo kompostnega gnoja je vse dobro, samo da je rastlinskega ali živalskega izvora: stebla in korenine trav in detelj ter žit, drevesno listje, vsakovrstna slama, ovele cvetlice, izrabljene tropine, hišne in mestne smeti, lesni pepel, iztrebi i in trava iz obpotnih kanalov, živalske kosti in odpadki klavnic, itd. itd. ( itn bolj različen je materija!, tem bolje je. Na pripravljena tla nanesemo najprej 15 do 20 cm debelo plast navedene zemlje. Vrhu te naložimo 1/2 m listja, slame ali kar imamo pač na razpolago. Na to raztrosimo na vsak štirjftški meter površine po 1 kg superfosfata, nato pa raztrosimo nekoliko hlevskega gnoja, da vce pimo v vso gmoto ona mala živa bitja, ki povzročijo v kupu vrenje in razpad listja in slanic v gnojilne snovi. Nato pokrijemo kup s 15 cm debelo plastjo rahle zemlje. Tedaj poškropimo celotni kup z vodo v kateri smo raztopili 1 do 2"/0 žvcplenoki-slcga amonijaka (na 50 litrov vode '/_> do 1 kfi)- Tako bi bila prva plast gotova in vrtin te nanesemo ravnotako drugo plast, katero tudi enako poškropimo. Zelo koristno bi se je strnilo krščanstvo, da mirnim potom osvoji Evropo. Iz Iliina (Ogleja, Solno-grada) in Carigrada so hkrati prišli apostoli prenavljajočega nauka, ki ga je oznanjal Veliki Kralj Kristus. S poslanstvom miru, omike, svetosti so se ti apostoli (sv. Pavlin, sv. Modest, sv. Vil gil, sv. Ciril in Metod) po različnih potih srečevali v teh krajih. Pravim: srečevali, ne trčili (kakor nasprotniki). Ko sta Ciril in Metod prišla z juga na sever, so apostoliki (škofje —- papeži) iz Rima po misijonarjih iz Ogleja ter Solnograda čez Alpe šli proti Vzhodu, da se objamejo v Kristusovi veri. Zgodovinsko-politični dogodki več stoletij so žal skalili enotnost veri-, a Kristus ni izgubil svojega žezla, vsaj glede, naroda slovenskega ne, naroda, ki prosto in iskreno veruje. Katoliški Slovenci in Hrvatje so se znašli na predstražah katoličanstva. Narod, ki je po svoji naselitvi najbližji Italiji, je bil poklican, da spoznava katoliški vero s pogumom ter zvestobo, ki je pri mr (Italijanih) skorajda nenavadna. Tako je ukrenila Previdnost božja! Dobro veste, da je življenje na meji (takrat je v Italiji fašizem s svojim nasiljcn bil na viško. Govornik je govoril previdno!) po navadi bolj trdo kot v zaledju. Občudujemo le svoje brate (Slovence) v katoliški veri, ki so skozi stoletja na višini držali zastavo Kristusa Kralja — brez strahu, brez mrtvila, z odprtim očesom, da se 'le zgodi to, kar se po navadi dogaja v mešanici narodov: vsrkavanje enega v drugega. Dolžnost naša kot Italijanov in katoličanov je, da pozdravljamo, prežeti od vseob-če ljubezni, slovenske katoličane ter njihove pastirje, najbolj zveste sinove Rima, ker so v stoletjih najhujših bojev ohranili Cerkev in vero v časti in se dostikrat z lastnim telesom (že čez 3 leta so :e začele slovenske duhovniške žrtve in šle v desetine) postavili v bran za našo skupno vero, to je krščanstvo. Pozdravljam v slovenskem plemenitem narodu tolikšne branilce tudi italijanskih katoličanov — — —« bilo, če bi mogli drugo plast poškropiti tudi z navadno gnojnico, ki tudi vsebuje mnogo bakterij in drugih malih bitij, ki pomagajo tvoriti gnoj. Vrhu druge plasti lahko enako nanesemo še tretjo, četrto in peto plast; vedno primešamo superfosfat, poškropimo z raztopino žveplenokislega amonijaka in gnojnice, vse pa pokrijemo z zemljo. Vrhna plast zemlje naj bi bila po možnosti ilovica in dobro zabita, da ne bi uhajali koristni plini. Tekom nadaljnjih 3 do 6 mesecev se ho stvoril kompostni gnoj: Celotni kup se ho znatno znižal, v kupu samem pa bo nastalo živo vrenje in spreminjanje. Kot rečeno, najpozneje v šestih mesecih no gnoj dozorel. Dober je za vse, najbolj primeren pa za sadna drevesa in vinograde. Če gnojimo s takim gnojem vsako leto, potem ga moramo raztrosili po 1 kg na vsaki m'-’. Če je gnojenje bolj redko, ga je potrebno več. — Ko jemljemo enoj s kupa, moramo rezati vse plasti, to je jemati gnoj od zgoraj dol do dna in ne najprej prvo to je zgornjo plast, potein naslednjo itd. V lem slučaju hi bil gnoj v zgornji plasti najslabši, v spodnji najboljši. Če pa jemljemo istočasno vid vseh plasti, je ves gnoj enak. Sredi stoletja GOSPODARSTVO JANKO KERSNIK: Dva aJJunkla , ^ Humoreska iz preteklih dni A zabava je bila »izvrstna«, lako da sc je že mračilo, ko še sodnemu adjunktu niti na misel ni bilo prišlo, da bi se povrnil. Izpil je v svoji navdušenosti za mladega lepega dekleta poleg sebe celo dva vrčka piva, in to, ali kdo ve kaj, storilo ga je popolnoma gluhega in slepega ob opomnjah Orehovih, da ho noč, da nocoj ni mesa, da nimata svetilk, da se je treba vrniti, šele ko so vstale dame, omajal se je tudi Zgaga. Ločili so se jako prijazno, sodni odjunkt je obljubil, da kmalu obišče gospodo, ki se je bila za poletni čas nastanila pri Klinarju. Predno sta sedla s tovarišem na voz, je prijel gospod Rus Zgago pod pazduho in mu jovijulno in dobrovoljno šepnil na uho: »Držite se je, držite, gospod adjuiikt! Ta ima groš »dvajset do trideset, to je kar gotovo!« »Oh oh!« se je začudil oni: »Izvrstno, izvrstno!« ponavljal je potem, nagla-šujoč in zategujoč zopet drugi zlog. Temno je bilo, ko sta se odpeljala; Oreh, sicer dobre volje, ali vendar malo v skrbeh zaradi cestnih kamnov in kupov gramoza, Zgaga pa ves vtopljon v sladke spomine in še slajše nade. »Izvrstno, izvrstno!« mrmral je časih. »Kaj pa? Se li že veselite tistih deset krompirjev ?« »Ej, krompir, krompir! Kdo misli nanj? Zabava je bila izvrstna!« »Vaša pač! Pa — krompir bo tudi dober! škoda premalo jih bo deset!« roga se Oreh hudomušno. Namesto odgovora ga Zgaga na pol nejevoljno, na pol prijateljsko dregne s pastjo pod rebra; n Oreha je silno šegetalo, če se ga je kdo dotaknil, in tako je tudi pod vplivom tega sunka kar v stran stre-pctal ter nehote krepko nategnil vajeti na »hot«. Nesreča je hotela, da sc je v istem trenutku posvetil na levi strani eeste širok kup apnenega peska, in učinek vsega tega je bil, da je Cila s krepkim skokom zavihi na desno in z glasnim treskom se je voz prekopicnil v jarek; Oreh je pobiral kosti svojega rojstva na oni strani širokega grabna. Zgaga pa je visel kobili na vratu, otepal z nogama po zraku ter glasno klical na pomoč: »Oreh, Oreh, za božjo voljo, kje ste? Primite Cilo, držite Čilo, da zlezem ž nje. Vrag me bo vgriznil ali pa ubil!« Pa Cila ni čiikala pomoči. Spela se je še jedenpot kvišku, potem pa skrivil i hr- bet, urno uteknila glavo med prvi nogi in Zgaga je bil rešn svojih skrbi. Ležal je v mokrem, blatnem jarku poldrug sežeuj pred kobilo; glasen cmok in tožen stok je bilo edino, kar je pričalo o tem naglem dejanju stare Čile. Naposled je Oreh izvlekel tovariša iz blata, in potem sta jela ogledovati voz in premišljati, kako bi ga spravila zopet na trdo cesto. \ vspeh pregledovanja ji' bil žalosten: desno pero in oje je bilo strto! Zatorej ni bilo možno spraviti voza domov. »Kako pa tudi vozite!« zarohnel je Zgaga. »Vrag! Vi ste krivi, zakaj ste me sunili!« »Kdo vas je sunile Sc vam li sanja?« »Vam se je menda sanjalo o o krompirju ?« »Meni nič mari; kdor vozi, je odgovoren, kdor kaj poškoduje, mora tudi odškodovati. Meni nič mari! Še mojo obleke mi hostc plačali!« »Oj — ta je lepa! Ali ne veste, kako sva zmenjena? Vsak pol kakor v Kia-njul« je zavrnil jezno in vendar malo boječe Oreh. To bi bilo strašno, ko bi moral on sam škodo plačati. In proti vsi pogodbi in pravici! »Meni nič mari do tega,« odreže se Zgaga; »In glejte, kako boste voz in konja spravili domov, jaz grem peš!« Rešik je odhajal v temno noč. Oreh je poslal par robatih za tovarišem, potem pa ni dolgo premišljal. Izpregel je Cilo, zajahal jo in pustivši voz v jarku, oddirjal domov. Sodnega ndjunkta hi bil še kmalu pohodil... Druzcga opoldne sta sedela zopet .ia Majarončkovem vrtu pri obedu. Danes ni bilo pečenke, in Zgaga ni pil vina, Oreh pa navzlic snočni nesreči četrtinko. Majaronček je poslal po voz in ga izročil kolarju in kovaču!« omenil je davčni adjunkt; »vsak polovico!« je pristavi! osorno. »To bi bil tepec!« odrezal se je sodni adjunkt. »Tožite me, če hočete!« »Ste li pametni? Ta stvar velja najmanj petnajst goldinarjev! Menite li, da denar kradem?« * »Jaz ga tudi ne! Kdor je kriv, je kriv - pa pomirite se, zabava je bila vendar — izvrstna, izvrstna!« Pri tem je gladil kar krčevito svoje kotelete. V srcu davčnega adjunkta je kipel silen srd, ali mladi mož se je premagoval. »Počakajmo!« je dejal sani v sebi. izpil zadnjo kapljico četrtinke cvička ter odše! v urad. Štirinajst dni potem je pomolil krčmar Majaronček bel listek papirja Orehu, 11-konično meneč: »Tu-le je račun!« Oreh ni zinil besede, niti papirja razga-nil; ampak vtaknil ga je v žep. Da :>e račun poplača — bilo je še časa dovolj, kajti Majaronček ni bil siten; pobotal se je navadno sam z rokodelci in gospodom dajal odloga. Oreli pa je le čakal prilike, da priprav i Zgago do plačila. Težko pojde, to je znal, toda upanja ni izgubil; vsak človek ima Svoje slabe ure ali trenutke, zakaj bi se torej Zgaga ne omajal o priliki. In slučaj, ta čudni, neumevni gospodai v dejanjih naših, nanesel je, da je \ tistem času obolel sodni sluga Kveder. Adjunkt Zgaga je bil pozvedevši to, neznano zamišljen in malobeseden. Tri dni, ko Kvedru nikakor ni hotelo odleči, ni zinil niti enkrat besedice: »izvrstno«, in zvečer še krompirja ni maral. Samo suh kruh je jedel. Oreh pa ni hotel povpraševati po vzrokih te čudno izpremembe. Naposled se je Zgagi odvezal jezik. »Ljubi gospod Oreh!« pričel je nekega večera. »Ali mi hočete storiti veliko uslugo? Vi znate molčati, spreten mož ste, lahko mi storite to ljuhnv!« »I, kaj pa?« deje Oreh radovedno. Stran 4. KATOLIŠKI GLAS Leto III. - Štev. 2 DbObPbIbSbI Stalin se silno rad igra z vžigalicami. Kaj če se vname vžigalna vrvica nuu-% po kateri skače? Verjetno se ne ho preveč dobro počutil. (Op. ur.: Mina pomeni v prenesenem pomenu zemeljsko oblo, vžigalice pa odkrilo in podtalno rovarjenje komunistov). Trst Zadnje dni po novem letu se je nad Trstom skrilo sonce in imamo kar megleno in dolgočasno vreme. Nekaj kapljic dežja, potem spet vlažno ozračje. Tudi v ljudeh je opaziti malo živahnosti. Ali je to vpliv vremena, ali je še neprespan in nepo* zdravljeni maček silvestrovanj in veseljačenja v preteklih praznikih? Tiste dni so si namreč Tržačani privoščili vsega v obilni meri. Saj so znani kot ljudje, k» se radi razveselijo, če je le mogoče. Ah pa je vzrok tem sklonjenim glavam nekak podzavestni strah pred grozečo vojno ? Naj bo tako ali drugače, Trst te dni ni tako živahen in vesel kot navadno. Kot posebno moramo omeniti željo nekaterih, da bi na zunaj proslavljali Befa-no. To je pristnemu tržaškemu okusu in tradiciji tako daleč, da se je res treba truditi, da bi temu italijanskemu običaju dali poudarek. Najprej so imeli ti netr/.i-ški Tržačani nekaj prireditev za Betauo, med drugim seveda na radiu. Nekateri pa so na cestah hoteli to izpovedovali na ta način, da so prinesli kot ob starem letu — cestnim stražnikom kako steklenico vina. A kakor najde malo posnemalcev v zadnjem času ukaz LN o izobešenju italijanskih zastav, tako je tudi obdarovanje Befane na cestah našlo zelo malo po.mt-malcev. To bi se slovensko reklo vsiljevali ljudem tuje običaje in navade. Če ti običaji niso tradicija, je vse prizadevanje zastonj. Nabrežina Pretekla nedelja je tudi nabrežinske Slovence nekoliko razgibala. Koncert božičnih pesmi, ki ga je priredila Slovenska prosveta iz Trsta v naši dvorani, je p.i-vabil mlado in staro k prireditvi. Toliko nas je bilo, da je morala policija predčasno zapreti vrata in je moralo preko sto ljudi oditi. Podrobno poročilo o koncertu bodo napisali drugi. Nabrežinei hi -a>no radi povedali, da smo veseli tega prihoda Slovenske prosvete med nas. Veseli smo slovenske prireditve, slovenske pesmi, veseli, da smo se spet enkrat Slovenci zbtali v takem številu v Nabrežini. Vse take slovenske prireditve iz srca pozdravljamo in vabimo Slovensko prosveto ponovn i med nas. Volivni seznami v Gorici Na občinskem uradu v Gorici so do 13. t. m. vsakomur na vpogled volivni seznami kot je določeno po zakonu. Vsakdo, ki bi bil po pomoli izpuščen ali pa nepravilno črtan, ima pravico do utoka tiu oli<\ volivno komisijo. Popis bivših avstrijskih upokojencev v Gorici Urad za upokojence pri Sindikalni zvezi v ulici Roma 2 vrši popis vseh bivših avstrijskih upokojencev. Namreč omenjeni urad hoče, po ugotovitvi njihovega *tevi;u, započeti akcijo za zboljšanje njihovega Prosek Če kdo misli, da smo na Proseku res če zaspali, se moti. Prav živahni smo, posebno za praznike ni manjkalo dobre volje. Ker je že nekaj časa, kar smo imeli slovenski večer, ga pripravljamo za petek 12. januarja. Posvečen bo 400 letnici slovenske knjige .V drugem delu večera, bomo videli nazorno prikazano našo klasično povest Martin Krpan. Razen tega so na sporedu še druge točke. Mačkolje Čeprav je naša vasica bolj majhna in .-e nekaterim zdi, da je Bogu za hrbtom, pa vendar živimo in živahno delamo tudi pri nas. Ker počiva zemlja in se še niso začela dela na polju, smo pa posvetili že nekaj večerov lepim slovenskim kulturnim pri-reditvam. To so bile zares kulturne prireditve. Naš pevski zbor, deklamacije, //■>■ nirnivo predavanje. Pretekli teden smo večer posvetili božičnim običajem in nav.i dam. Prof. dr. Maks Šah je predaval zoln zanimivo in pregledno o božičnih običajih v različnih krajih Slovenije, deklamacije in petje pa je ustvarilo prijetno božično razopoloženje. Nismo proti veri... (Iz zaledja Trsta) Staro leto so nekateri zaključili z »visoko kulturnim« dejanjem. Na Padričah so na Silvestrovo v večernih urah neznanci v majhni obcestni kapelici razbili Marijin kip. Isti večer so v Trebčah ob isti cesti razbili križ. Kdo se je tako proslavil, to raziskuje policija. Preiskava bo verjetno ostala brez uspeha, toda vsak pošten •' lo-vek prav dobro ve, čigavo delo je to. Ljudje, ki so verni, gotovo ne razbijajo sami sebi svojih svetinj. Krivce je j>:’č treba iskati v tistih vrstah, ki vedno oznanjajo, da prinašajo ljudem svobodo :n pravico. Da, lepa svoboda je to. Sedaj v nočnih urah razbijajo krščanske svetinji-, >> bi pa mogli enkrat s svojo »svobodo« pr>li na dan, bi pri belem dnevu pobijali duhovnike in odločne katoličane, zapira’i cerkve - vse v znamenju svobode. Hvala vatu, <1>1 pridete vendar saj včasih že sedaj s pravo barvo na dan. Ljudem ni treba poslušati po radiu, kaj se godi za železno zaveso. Na lastne oči se lahko prepričajo, kaj sc bo godilo tu, če pade na nas železna zavesa. gmotnega položaja kot so to že storili v Tridentu, Boemi in Trstu. Omenjeni urad je odprt ob delavnikih od lOh do 12h. Šolnina za begunce Kot preteklo leto, so tudi letos prosti šolskih taks vsi dijaki srednješolci begunci. Za dvolastnike Vsi dvolastniki morajo v teku lega meseca ponovno vložiti prošnjo za obnovitev dvolastniškega potnega dovoljenja. Skupno s prošnjo morajo predložiti obmejni policiji tudi posestniško polo. G. Lyall odhaja Zavezniška vojaška uprava je sporočila, da je v ponedeljek 8. januarja 1051 g. Arehibald L. Lyall predal vodstvo L rada za obveščanje javnosti novemu ravnatelju g. Merritu N. Cootesu. G. Cootes bo kot ravnatelj urada za obveščanje javnosti odgovoren za njegovo poslovanje kot to določa ukaz štev. 308 z dne 26. julija 1918. G. Cootes je bil doslej ameriški konzul v Karačiju. G. Arehibald Lyall, ki je bil dolgo easn podravnatelj, sedaj pa ravnatelj omcHirr^-ga zavezniškega urada, se tako poslavlja od nas. G. Lyall je eden izmed redkih zavezniških častnikov, ki razumejo poK-/aj Slovencev v Trstu in so do nas nepristranski. Rad je prihajal med nas in ni smo ga bili vedno veseli. Ob odhodu se g. Lyallu toplo zahvaljujemo za vso njegovo naklonjenost v imenu vseh Slovencev ter mu želimo mnogo sreče in uspehov na njegovem novem službenem mestu. Iskreno pozdravljamo go?po soprogo. Obenem pozdravljamo novega ravnatelja g. Cootesa! Nove osebne izkaznice v Ljubljani V Ljubljani je poverjeništvo za notranje zadeve mestnega odbora izdalo nove osebne izkaznice. Dejansko je to že tretje izdajanje osebnih izkaznic v Jugoslaviji. Komunisti to delajo, da bi onemogočali razne osvobodilne akcije in kretanja diverzantov. Da bi vodili točno kontrolo nad bivališčem posameznih osumljencev pri njihovih poklicih in delu. Taka spreminjanja pa seveda tudi zaposljujejo prebivalstvo tako, da more manj misliti na prave vzroke težkega stanja, ki so jim ga pripravili komunistični mogotci. Zgled možatosti Na seji Mednarodne organizacije ^..a kmetijstvo in prehrano (FAO) je jugoslovanski delegat Krašovec Stane nastopil odločno proti sprejemu Francove Španije v FAO. Krašovec je pa popreje, ko je bil fašizem na višku, na prošnjo fašističnega veljaka Tigomini-ja prestavil v slovenščino knjigo »MUSSOLINI«. Smrtne obsodbe v Sloveniji Na procesu zaradi umora aktivistov in članov KO OF AJDOVEC v Suhi Krajini, Jožeta Kužnika in Lipovca, se je obtožnica proti Mihi Strumbelju, Francu Zupanci ni in Alojziju Uršiču razširila, ker so jim naprtili še druge »zločine« izza časi narodne osvobodilne borbe, ki, da «o jih baje zagrešili proti aktivistom. Miha Strnm-helj in Franc Zupančič sta bila obsojena na smrt z obešenjem, Alojz Uršič pa r.a dosmrtno ječo. Pač zelo milostno postopanje sodstva v Sloveniji! Smrt rojaka v Italiji Dne 5. dec. je v Vicenzi umrl 65 letni železničar v pokoju g. Frane Švab, doma iz Sv. Križa pri Trstu. V počastitev pok. preblagega moža Franca Švaba so Slovenci, bivajoči v Vicenzi, nabrali za Slov. siro-tišče v Gorici 1200. lir. Pokojnega moža Švaba priporočamo v molitev. Mohorjeve knjige — Na razpolago je še nekaj izvodov. Dobijo se: v Gorici v Katoliški knjigarni, v Trstu v knjigarni Fortunato. s ŠPORT = Q Položaj v prvem razredu nogometnega italijanskega prvenstva še ni dovolj jasen, obetajo se še odločilne bitke za prvo mesto. »Big three« INTEB, MILAN in J L'VEN TUS vodijo s tehnično sigurnostjo. □ Beležimo rezultate minule nedelje: Inter - Torino 3-1, Lazio - Milan 1-., Ju-ventus - Padova 5-1. Genoa - Trieslina '-5-2, Como - Pro Patria 2-1, Bologna - Sump-doria 0-0, Fiorentina - Boma 1-0, Lucehese-Palermo 0-0, Atalanta - Novara 3-0, U' proti Orehu ter nili ni zapazil, kako čudno se vede mladi prijatelj. Venomer je namreč gledal na desno in na levo, kje bi bilo bliže do izhoda. Tudi klobuk je pomaknil pred se in hitro natočil ostanek vina v kozarec; a izpiti ga ni mogel več. Dva grozna, rjovenju podobna »ha! ha!« zagrmela sta sodnemu adjunktu iz grla. Dve kokoši, ki sta se poleg mize kopali v pesku, vzleteli sta z glasnim krikom čez ograjo, in na dvorišču pred hlevom je zatulil priklenjeni sultan. Tudi Oreh je skočil kvišku ter v trm prebrnil svoj kozarec. »Torej to ste deli v šopek — to, vi vi « Zgaga ni mogel dalje, ali pa ga je zavrnila misel, da je kazenski sodnik. »Kaj? Pokažite!« deje nekako nesramno davčni adjunkt. Oni vrže kos papirja predenj; v tem mu je pa iz zavitka padlo nekaj bankovcev, katrre je hitro pobral. Oreh je urno pogledal papir Maja-rončkov račun o podrtem vozu, ki je zahteval petnajst goldinarjev. Spodaj pa so stale s ponarejeno Zgagovo pisavo, ,’csar pa Oreh niti prečital ni, 9aj jih je bil snoči sam napisal naslednje vrstice: Za-jedno si usojam pokazati vam račun o hudi nesreči, ki me je zadele, onega večera, ko mi je zasijala tudi največja sreča; — da sem videl in spoznal prvič - Vasi« A pod temi vrsticami je stalo v nežni ženski pisavi, kar je Oreh tem pozneje čital: »Ker se bojim, da mi prihodnjič pokažete še račun o poslanih šopkih, usojam si istega tu poravnati. 1 rije