Mali florentinski pisar.
jMj^BOVTŠil je četrti razred Jjadske Sole.    Bil je prijazen   Florentinee dva-
jPlilBuairilili  let,  črnih las in belega obličja, najstarejši  sin   železniškcga
°^^S^uradnika, ki je imel mnogo družine, malo plače in je žirel ob pičlem.
Jw|, Oče njegov 90 ga imeli radi in so mu bili jako dobri in prizanesljivi;
i     prraanealjivi la vse, 3amo ia šolo ne: zato pa so lahtevali mnogo in
strogo, kajti sinček se je moral rarnati po stanu in dobiti hitro kako siužbo,
178
da podpira družino. Da pa kraala po^tane kaj, treba se imi je bilo mnogo truditi v kratkem času. lu da-si se je deček učil, opominali so ga oče vedno, da se uči. OSe so bili vže v letih in ker so se mnogo trudili, postar&li so se zgodaj. Da preskrb6 svojo dmžino, vzprejoli so vender časih že izvauredno de!o prepisoTOtelja in so prebili po veJkrat lop del noči pri miii. Naposled dob6 nalogo od ncke hiše (tvrdko), ki je izdavala novine in knjige v sešitkib. zapisavati na listke iraena in naslove naročnikov tcr so dobivali po tri Iire (45 novčičev) za vsakih pet sto tch listkor papirja, popisanih z razločniini in pravilnimi naslovi. Pa pri tem delu so pešali in večkrat tožili družini svojej, da bodo prenehali.
,,Moje oči pešajo — dejali so — to ponočno delo me ngonobi." — Sini-ck jim reče nekega dne: „Oče, naj dolam jaz namfsto vas; saj Testo, da pišem, kakor vi." — A oče mu odgovove: ,N4, sinek, ti se moraš tičiti; troja šola jo mnogo bolj važna stvar nego rooji listki; vest bi me pekla, ko bi ti vzel sarao jedno uro; hvala ti, nečem; ne govori mi ve5 o tem."
Sin je vedel, kaki so oče pri takih stvareh; brezuspešno bi bilo, ustav-ljati se, io ni se ustavljal. Pa evo vam, kaj je napravil deček. Vedel je, da oče prenehajo pisati točao o polunoči ter gredo iz delarnice v spalnico. Neka-torikrat j'r slišal odbiti uro dvanajst, brž potem pa ropot nnslonjača in poCasni korak svojega očeta. Neko uoe počaka, da odidejo oče v posteljo, oblefe se natihoma; odide oprezno v delarnico, nažge petrolijevo luj, scde k pisalnej mizi, na katerej je bil kup belega papirja in seznam naslovov, tcr začne pisati, natanko posnemajo6 pisavo svojega očeta. Pisal jo dobro volje, zadovoljen, nekoliko f strahu, listki pa so se kopičili. Časih je odložil pcro, da si potegne roki, potem pa zažne pisati še z veejim reseljem, nategaje ulio in smehljaje 86. Stoinšestdesetkrat je Eapisal: jedna lira! Potera ustane, položi pero, koder je je vzel, ugasnc lnt in se vrue po pistih v posteljo.
Tistega dne o poludne so sedeli oče dobre volje pri mizi. Ničesar niso zapazili. Delali so svojo stvar po navadi, gledoč na uro in premišljevaje druge re&i niso šteli napisauih listkov kakor prejšnje dni. Sedeli so dobre vo[je pri raizi in položili i-oko na nuno sinove: nEh, Julij/ pravijo, nše je dober de-lavec tvoj ofie, kakor ti nisi mislil! V dveh urab aem spisal vferaj zvcčer dobro tretjino več kakor navadno. Roka je še gibična in oči todi še store svoje." — Zadovoljen io tib reiie Jnlij sam v sebi: nUbogi oče, ne samo do-btček, še zadovoljnost jim dam, da bodo raislili, da 80 se pomladili. Uobro, pogum!"
Osrčen, da se je vse tako dobro izšlo, gre bodoio noL, ko odbije ura dvanajst, drugič na dolo. In tako dela več nočij. Oče pa niso zapazili nittjsar. Samo CDkrat pri kosilu reko: ,(*'ui1do je, da gre toliko petrolija pri naa v tako kratkem iasu!" Julij se prestraši; a pogovor se zasute na druge stvari in ponočno delo se jc nadaijevalo.
Toda ker si je Julij prikraj&il vsako uo6 svoje spaDJe, ni počival dovolj; zjutraj je ustajal truden, zvečer pa je zopet čul. dovršivši delo za šolo. Nekega ve6era — prvič v svojem življenji — zaspi pri knjigi. ,Pogum! Pogum!" — zavpijo mu ofe, ter počijo z rokama, rekoč: nna delo!" — Zravna se po konci in so poprime dela. Pa druge io nasleduje dneve je bila ravno tista, še slabejša: dremal je pri knjigi, ustajal muogo pozacje kakor navaduo, iialog (lekcij) se
J3_
je n&il z veliko težavo in mrzelo mu je učenje. Oče ga začno opazovati, potem oponiinati ia napoeled grajati. Nikdar jiiu ao ui bilo treba tega storiti! nJulij!" reko mu nekega jutra, ,ti nisi več to kar si bil uekdaj? To ne gri. Pazi se! Vse nade naše družine leže na tebi. Jaz sem nevoljen, umeješl" — Na to prvo, resuifno strogo grajo, ki jojedobil, vznemiri se deček. nDa — pravi sam v sebi — tako ne smem dalje; treba je, da preneha prevara." Ali k večerji pridejo oče povedat z veseljem: ,Vedite, da sem dobil ta mesee 32 lir več nego pretekli mesec za listkel" To reksi polože na raizo zavoj sladkarij, ki so je kupili, da prazmijejo se svojimi otroci nenavaden zaslužek; in vsi se razvesele, pleskaje z rokami. Nalo se Julij osrči in re6e v svojem sroit nNe, nbogi ofce, jaz vas ne preneham varati; truditi se ho6em na vso mo6, da se učim po dnevi; po noči pa bodem delal nadalje za raa in za vse druge." Pa oče reko: BDve io tridesct lir veSl Zadovoljen sera . . . Samo ta-le tukaj — pokažejo na Julija — ta je ki mi de]a skrbi in nevoljo." In JuJij sprejme molči1 grajo, zadržavši dve solzi, ki ste hoteli uiti; a oMutil jo r tistem iasu v srci veliko sladkost.
In zopet je delal še huje. Toda delo se mu je kopičilo na delo ia vedno teže mu je šlo. To je trajalo kaka dva meseea. Oue so karali sina še vedno in ga gledali zmirom z bolj jeznim oiesom. Nekega dne gredi k u8i-teljn, da bi poizvedeli, kako je z Julijem in ta jira refe: ,Da — je, je, razumen je. Tiste dobre volje pa niraa več kakor poprej. Bremlje, J^va se mq in raztresen je. Naloge dela kratke, v hitrici zrerižene in grdo pisane. 0 mnogo mnogo vcč bi moral sloriti!" — Tisti večer pokličejo oče de6ka na strau in ran govore jako resne besedc, kakeršnih uro Se niso nikdar namenili. — ,Ju!ij, ti veš, da se trudim, da žrtvujem življonje za svojo družino. Ti ne hodiž za menoj. Ti nimaš srca zame, aizasvoje brate, ni za materl" — ,Oh, ne! ne reeite tega, očel" zavpije sin, apusti se v jok in odpro usta, da bi sa vsega izpovedal. Ali oče ga prekinejo, rekoč: ,Znane 30 ti družinske razmere, znaš, da je treba dobro želeti in se žrtvovati za vse. Znaž, da moram jaz sam podvojiti svoje delo . . ." Na te besede zaduSi Julij hitro izpoved, katera mu je hotela uiti iz srea, in potiori odložuo sam v sebi: nN6, oče, nič vam ne porefem; ohraniti hočem tajnost, da delam za vas; vzrok vaše žalosti vam poplačam drugič; vselej se hočem učiti dovoJj za šolo, da bodem odlikovao; oa tem mi bode, da vas podpiram, da ohraoite življeoje ia si lajšate trud, ki tos mori."
In tako je šlo naprej in prešla sta druga dra meseoa, odkar je ain de]»l po nofii io omagoval po dnevi, obupaval nad svojimi močmi in poiiral greaka očitauja očetova. A bilo je vedao bujše, ker so se oče zmirom mrzleje vedli proti DJemu, govorili ?. njira le redko kdaj, ia se umikali njegovim pogledom, kakor bi bil kak malovreden sin, od katerega vže ni bilo dosti upati. Toda Jnlij jo trpel, iu kadar so oče pomajali z ramama, tedaj jim jo poslal skriven poljub, zabrnivši obličje, s čutom spoštljive ia žalostne skrbaosti; in v tej otožnosti in toui tradu jo hajšal in se šolal ia redao bolj je bil prisiljea, za-nemaijati stojc ueenje. Vedel je dobro, da inora biti nekega dno temu konec in vsak ve6or si je pravil: ,To noe ne ustanem več;" — aliglej! ko odbije dvanajat, v trenotkii ko bi bil moral svoj sklep živo potrditi, speee ga uekaj iu zdelo so mn je, da ne stori avoje dolžaosti in da ukrade jedno liro avojemu očetu in
n*
180
družini, ako ostane v postelji. In ustal je, mislrf, da ge vzbnde neko noS očd in ga prehite ali da zapazijo prevaro, ako preštejejo dvakvat listke. In tako je nadaljeval.
Nekega večera pa izpregovore oče pri večerji zanj odiočilno besedo. Mati pogledajo sina in zdi sc jira, da peša ia bledi bolj kakor navadno ter mu reko; nJuJij, ti si bolari." }a potem se obrnejo skrbno k očečii: BJulij jg bolan. Poglej. kako je bled! Julijček, kaj misliš?" — Oče ga pogledajo mi-mogrede in mu reko: .Slaba vest dela slabo zdravje. Ni bil tak, ko je bil priden žolar in Jjubezaiv sin." — nSJab je," vzklikDejo mati. — nNi ga mi več mar!" odgovore oče.
Te besede so bile dož v srce ubogemu dečku. Ob! ni jim ve6 mar za-nj. Oče ujegov, ki so se treali enkrat samo zato, ker so ga 8liSali kašljati, ue ^jubi.jo ga torcj ve6! Sedaj vže ne more več dvomiti. da je umrl v ofetovera Brci. — nOh, ne, o6e moj," re6e de6ek aam t sebi s tesaim srcom, ^sedaj jc torej kontano; jaz ne morem živeti brez vaše Ijubezni, popolnoma se iepre-menim, vse vam povem, nič veL ras ne bodem varal; učil se bodem takor poprej; bodi-si, kar si bodi, vi mi morate zopet dobro želeti, ubogi moj oče! Oh, danes pa se bodem prav gotovo odločil I"
Tender-le to aoi w ustane, bolj iz aavade kakor tako. UstafSi pa hoče iti pozdravit, pogledat za Dekaj mimit, v nočncm miru zadnjikral Je tisto sobico, kder je tolikokrat delal tajno s srcem polnim zadovoljstva in skrbnosti. Povr-nivši se k miiici s prižgano lui-jo iu zagledavši one bele listke, na katere ne bode več pisal imen mest in osob, ki jih zna vže na izust, prioie ga velika žalost in z nekako silo zagrabi pero, da začae navadni posel. Ali stegnivši roko, suDe neko kujigo, in kDJiga pade na tla. Bdežica ga oblije. Ko bi se oee vzbudili! Izvestno bi ga no zasačili pri slabem dejanji; pa saj se je od-ločil sam Tse povedati: in vender zdi se mu, da je čul korak v temoti, da so ga zasačili ob tej uri, v tej tihoti — da so se ffiati vzbudili iu prestražili- — Nateguje uko, prekinivži dihati. Ne sliži šuma. Posluša pri duriai ključauici: nič! Vsa hiša je spala. Oče ga niso sližali. Umiri se. Začue pisati. In listki se kopičijo na listke. Cuje le polagane korake mestue straže po zapuštenej cesti; potem ropot kočije, zg)aivye na jedea hip; nekoliko poznoje ropot več vozov, poSasi se premikajožih; potem zopet globoka tišina, ki jo je motilo zdaj pa zdaj y daijini lajanje psa. In piSe in piše. V tem pa so stali o8e žadaj za njiin: nstoli so, ko so slišali knjigo pasti in postali, Sakaje ugodnega trenotka; ropot vozov jc utopil šum njihovih korakov; in zdaj so tukaj s avojo belo glavo uad črno glavieo Julijevo iu vidijo toči pero po liatkih in v ieduem hipu vse uganejo, vsega sc spomnijo, vse razuinejo; obupen kes in brezmejna vestuost jira prepleta in zapira duSo zadaj za svojim otrokora. »Nepriiakovano, Julij!" glasao zavpijejo in dvoje rok se ovije okolo njegove glave. — „0, oče, oče! odpustitc mi! odpustito mi!" zavpije Julij vzpoznavši srojcga o6eta po joka. — rTi ini odpusti," odgovorij oie, ihteč m in poljuboraje ga na čclo, nvse mi je jasno, vse vem, jaz scra, jaz aem, ko te prosim od-pušženja, ljubo dete moje, hodi, hodi z menoj! rTo rekši, povedo ga, ali bolje režeoo, poneso ga k postelji vzbnjeue matere in ga jim polož^ v aaro&je, rekoč: nPoljubi tega sjneka aDgeljčka, ki vže tri mesece ne spi id dela z,4-me in jaz sc žalostiiu v srci nad njiia, ki nam služi kruh!"   Mati se ga okleuejo
181
in ga držž na prsih, ne da bi mogli prifa k besedi; potem rek6: nSpat, hitro, dete moje, pojdi spat, da se odpofiinešl Nesi ga na posteljo!" — Oče ga primejo za rame, neso v njegovo sobo, položž na posteljo, v jedno mer ]jub-knjofi in božajoc ga in popravfjaje rau blazino in odejo. HHvaIa ofie, hvaia vara," biti sinek ponavljat, nhvala; Ie pojdite spat sedaj, jaz sem zadovoljeo, pojdite spat, oče!" Ali oče ga hočejo videti spcčega, sedejo poleg postelje in podajo mii roko, rekof: nZaspi, zaspi, sinČek moj!" In Julij utrujen, zaspi naposled in spi mnogo ur, veseleČ se prvič po tolikih meseeih mirnega spanja, saujaje prijetne sanje. Ko je vže soince v sobo posijalo, odpre oži, zaeuti najprvo in potlej še lo zagleda pri prsih na posteljin rob naslonjeno belo glavo očeta, ki je noč tako prebil in še spal, s čclom na njegovem srci.
(Iz ISdmondo de Amids-ove knjige nSrceu prevU P.B.J