Leto ril., stev. 262
l»hata ob 4 »tutraf.
Stane mesečno 10-— Din sa inozemstvo 20-— m
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72.
V Ljubljani, sobota »Sne 4. novembra 1922
Poštnina pavSaTTr?"*
Posamezna ftev. stane 1 Oln
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernova ul. št 54 Telet St 36.
Podružnice:
Maribor. Barvarska ulica
št. L TeL it 22. Cetle, Aleksandr. cesta.
Račun pri poštn. čekor. zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 3. novembra.
Ko se je po grškem porazu v Mali Aziji pokazalo, da stopa vprašanje Trakije znova v odločilni stadij.^ je Bolgarija pričela živahno diplomatično akcijo za — avtonomijo vzhodne Trakije. Orijentska konferenca bo šele de-finitivno sklepala o definitivni usodi te dežele, a po dosedanjem razvoju crijentske krize, osobito po rezultatih sporazuma v Mudaniji pač ni več dvomiti, da pripade vzhodna Trakija Turčiji in da na realizacijo bolgarske zahteve ni misliti.
Bolgarska težnja po avtonomni Trakiji bi mogla upati na uspeh v slučaju, ua bi se velesile nikakor ne mogle odločiti med tekmecema in pa da bi ne bilo zmagovite Kemalove armade. Danes pa je Kemalova vlada tako močan činitelj, da je izključeno, da bi se zadovoljila samo z avtonomijo. Kaj takega bi se moglo pričakovati pred meseci, ko se bojna sreča na maloazij-skih bojiščih še ni odločila, Avtonomija Trakije pa bi vrh tega v stvari popolnoma ne zadovoljila nikogar; vsi glavni pretendenti bi jo smatrali kot provizorno stanje in bi skušali porabiti prvo priliko, da se je polaste. Vse to bi povzročalo stalno politično na-petje v orijentu. neprestano vojno nevarnost med Turčijo. Grško in Bolgarijo. Zapadna Evropa pa kaže nervoz-nost nad brezkončnim orijentskim vprašanjem, zato ne dvomimo, da bo kljub križajočim se interesom skušala Da vsak način ustvariti v Trakiji defi-nitivum. Bolgarija sama se je morala vkloniti tem argumentom in Stambo-lijski odkrito priznava, da je Kemalova zmaga ustvarila položaj, ld ga je '-oba respektirati.
Zato pa obrača bolgarski ministrski predsednik svoje poglede proti jugu. V svojem govoru prinaša politični koncept ki naj odpre Bolgariji in —- -Jugoslaviji paralelno dohod do Egejske-ga morja. Bolgarom Dedeagač — Ka-vale ne omenja — nam Solun, Grkom pa eventualno kompenzacije drugod. Ta koncept je v stvari sila enostaven: sn sam pogled na karto Balkanskega polotoka zadostuje, da se ž njim strinjamo. Tudi na tem mestu smo že ponovno označili, da je današnja politična posest na sev( rnem obrežju Egej-ekega morja povsem nenaravna, na sprotujoča osnovnim potrebam modernega gospodarstva. Klftib temu pa ne vidimo možnosti, da bi nam že današnja doba prinesla uresničenje te teze. Usodo zapadne Trakije in južne Makedonije je odločil bukareški mirovni sklep v letu 1913.; njega revizija^ ne more biti stvar, s katero bi se pečala orijentska konferenca, katere naloga je, urediti grško - turški spor. Z Grško bi se morali pač pomeniti Jugoslavija in Bolgarska posebej, kar pa je poglavje zase. in to zelo kočljivo. Tudi sicer ni pričakovati, da bi hotela m nad na Evropa že itak zelo prizadeto Grško še nadalje oškodovati.
Mogoče je tudi, da misli Stambolijski zaenkrat le na gospodarski dohod na Egejsko morje. Tak dohod je obljubljen Bolgariji po mirovni pogodbi v Neuilly, toda doslej ne realiziran. Prav tako pa je dobila Jugoslavija, oziroma Srbija zagotovilo v Atenah, da dobi prosto cono v solunski luki.. Konstantinova vlada pa ni kazala volje. da bi hotela izpolniti svojo besedo.
Da o kakih garancijah za »makedonske Bolgare*, o katerih baje govori Stambolijski. ne more biti govora, je jasno za vsakogar, ki pozna makedonski problem. Da bi eventualne obmejne korekture v porečju zgornje Bregalnice ne bile absolutno izključene, ako bi šlo za definitivno sporazumi jenje z Bolgarijo, to so pokazali Srbi že v preteklosti: mogle bi se bržkone doseči v slučaju, da Sofija definitivno in iskreno resignira na Makedonijo in Solun, toda danes so taki naČTti vsekakor še precej oddaljeni cd realizacije. Za koliko, — to bo pokazal politični razvoj pri nas in okrog nas šele v bližnji bodočnosti.
Smatrati moramo, da se bodo razgovori med Bolgarijo. Jugoslavijo in Romunijo, ki se pričnejo te dni. sukali na tej bazi. Jutri pride gosp. Stambolijski v Bukarešto, od tam se poda v Beograd. Začetek je tu. Prepričani smo, da je na naši strani dobre volje dovolj. Ako prihaja gosp. Stambolijski z resnim namenom, ustvariti predpogoje za prijateljske odnoša-je med Bolgarijo in Jugoslavijo, naj bo pozdravljen. Uspeh ne bo izostal. Iz njega morda vzniknejo nove vezi, ki omogočijo ustvaritev enega najlepših načrtov na jugoiztoku Evrope: novo traino balkansko zvezo-
Češko-fuposlovaitska alifanca
BENEŠEV EKSPOZE O ODNOŠAJIH MED ČSRINSHS. _ VPRAŠANJE TRSTA. - ORGAN MIN. PREDSEDNIKA ŠVEHLE O SOLUNU.
Praga, 3. novembra, (Izv.) Ka današnji seji zunanjepolitičnega odbora po-slaniške zbornice je poročal zunanji minister dr. Beneš o zunanjem položaju. Pričel je o skupnih posvetovanjih Male antante radi vzpostavitve enotnih smernic za zasedanje Zveze narodov, posebno v vprašanju manjšin in pripu-sta Madžarske k Zvezi narodov. Letošnje zasedanje Zveze narodov se je bolj kot doslej bavilo z vprašanji o reparacijah in razorožitvi Razorožitev se čla izvesti, odnosno zasigurati le s posebnim garancijskim paktom, ki bo vezal vsaj vso Evropo. Glede reparacij je prišel trenotek, ko bo lahko imeia Zveza narodov tudi svojo besedo.
Nadalje je poročal minister Benes o pogajanjih češkoslovaške vlade z jugoslovanskim ministrskim predsednikom Pašičem in o novi jugoslovansko-češkoslovaški alijanci, čije določbe bodo v kratkem razglašene. Izvedejo se le še nekatere formalnosti ki so še potrebne. Pogodba bo sporočena tudi Zvezi narodov. Sklenjena je za dobo petih let in obnovlja v polnem obsegu določbe pred dvema letoma sklenjene pogodbe v Beogradu, ki je dopolnjena z nekaterimi gospodarskimi in kulturnimi klavzulami. Pakt poudarja politično in diplomatično skupnost, obvezuje obe državi za medsebojno podporo v primeru kake mednarodne akcije. ki bi jih ogrožala in zagotavlja medsebojno diplomatično pomoč. _ Pogodba ne vsebuje tajnih klavzul in je le dopolnitev in poglobitev že obsto-
ječe.	. .
V vprašanju Javorine je dejal ar. Beneš. da je bila vsled zadnjega sklepa delimitacijske komisije zadeva izročena komisiji juristov, ki jo je obravnavala s strogo juridičnega sta-lisca
Nato je poročal o pogajanjih s Schanzerjem in ravno se vršečih do govorih z Madžarsko. Pogajanja z Madžarska potekajo ugodno in bodo, kakor upa minister, privedla kmalu do
sporazuma. Glede pogajanj z bivšim zunanjim ministrom Schanzerjem j? omenii. da bo Češkoslovaška uporabljala Trst bolj kot doslej kot izvozno luko. Upa, da novi dogodki v Italiji na teh dogovorih ne bodo ničesar iz-premenili.
Nato je sledila debata o ministrovem ekspozeju. Poslanec Hrnšovskv je vprašal zunanjega ministra_ glede spremenjenega položaja v Italiji. Nemški posl. Kafka je obširno govoril o razmerah na Balkanu in o Mali antan-ti kot nekem misterijoznem stvoni, od katerega nima Češkoslovaška pričakovati nobenih koristi. Gotovo je, da je Jugoslavija i v orijentekem vprašanju i v svojem razmerju do Italije središče konfliktnih možnosti. Sledilo je še par govornikov, nakar je zunanji minister dr. Beneš kratko odjrovoril izvajanjem dr. Kafke in obljubil, da bo o razmerju do Jugoslavije podal pa prihodnji seji zunanjega odbora izčrpno poročilo.
Praga, 3. novembra. (Izv.) cVenkov», organ ministrskega predsednika Svehle. objavlja članek o gospodarskih in finančnih pogajanjih z Jugoslavijo ter povdar-ja da sta bila glavna ovira, ki pa Je vedno manjša, za razvoj naših medsebojnih gospodarskih odnošajev finančno in kreditno vprašanje. Radi tega so se tikaia vsa posvetovanja praških bank z zastopniki finančnega sveta kraljevine SHS in istočasna pogajanja obeh finančnih ministrov posebno ureditve teh vprašanj. Uspehi posvetovanj so taki, da vzbujajo mnogo upanja. Ne samo, da se bodo češkoslovaški odnošaii z Jugoslavijo ^in balkanskimi državami utrdili, temveč češkoslovaška bo dobila prosto pot do Soluna, kjer ima Jugoslavija prosto luko in Je pot do tja dva dni krajša nego v Trst. Ureditev gospodarskih vprašani ne bo brez vpliva na politično orijentacijo Evrope. Ta izjava min. predsednika je napravila globok vtis. Z napetostjo se pričakuje ekspoze ministra dr. Beneša, ki bo govoril o pomenu Trsta.
Mussolinijeve izjave Anfoniieviču
TEORUA IN PRAKSA. - FAŠISTI PRIPRAVLJAJO NAPAD NA SU-ŠAK - NOVE VOLITVE V ITALIJI. - KRVAVI SPOPAD V RIMU.
Chiasso, 3. novembra. (Izv.) Mussolini je imel z jugoslovanskim rimskim poslanikom Antcnijevičem daljši razgovor. Govoril je prostodušno, skoraj prisrčno. Opozori! Je Jugoslovanskega poslanika na vesti o zbiranju regularnih in irregularnih jugoslovanskih čet na gra-nici. Dejal je, da se te vesti potrjujejo!? Prosil ie g. Antonieviča, da opozori svojo vlado naj se čete umaknejo, da ne pride do incidentov. Končno je zatrdil Mussolini, da hoče Italija živeti v prijateljskih stikih z Jugoslavijo, pričakuje pa tudi od nje enakega mišljenja.
Beograd, 3. novembra. (Izv.) Po vesteh nekaterih listov je Mussolini izjavil, poslaniku Antonijeviču, da bi bilo v interesu dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo, ako bi naša vlada odpoklicala vse čete iz Dalmacije! Zato pa Je prišla danes iz Bakra avtentična vest, da pripravljajo fašisti ponovni napad na Sušak. Njihovi voditelji se hvalijo, da | ravnajo po nalogu samega Mussolinija.
Chiasso, 3. novembra, (izv.) Mussolini namerava obdržati zunanje ministrstvo še nekaj dni, ker do sedaj še Mussolini ni določil nobenega kandidata definitivno za zunanje ministrstvo.
Rta, 3. novembra, (Izv.) Grof Sforza je odgovoril ministrskemu predsedniku Mussoliniju, da vztraja na svoji demisi-ji le zato, da prihrani novi vladi vse režkoče. Pripravljen pa je zastopati Italijo na iztočni konferenci, če bosta on in vlada dosegla skupne smernice.
London, 3. novembra, (Izv.) Na pozdravno brzojavko Mussolinija sta odgovorila Bonar Law in lord Curzon, da se strinjata z Mussolinijevo željo zaradi nadaljnje solidarnosti in neomajenega prijateljstva med obema državama. Angleška vlada je prepričana, da je mogoče pospeševati interese miru in civilizacije najbolj s trdnim prijateljstvom in smotrenim skupnim delom zaveznikov
Chiasso, 3. novembra. (Izv.) Milanski jutranji listi potrjujejo, da bodo nove volitve razpisane v marcu ali najkasneje v aprilu prihodnjega leta.
Rim, 3. novembra. (Izv.) Včerajšnje slavlje fašistovske zmage je privedlo do novih krvavih spopadov, pri katerih je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Na vseh koncih so fašisti napadali socialiste in komuniste. Napad na poslopje sovjetske misije bo imel najbrže posledice na diplomatskem polju.
Sfambollfski v Bukarešti
KONFERENCE V BEOGRADU. - POLOŽAJ NA BOLGARSKEM POLITIS V BEOGRADU.
Ministrski svet. o poliiičnsm
položaju
PAiiC ODKL\NIA DEMISIJO TER PREDLAGA KRATEK DELOVNI PROGRAM. — PRED ODLOČITVIJO V DEMOKRATSKEM KLUBU.
zakon o vojni odškodnini, zakon
Beograd, 3. novembra. (Izv.) Listi v Bukarešti javljajo, da bo jutri dospel v Bukarešto bolgarski ministrski predsednik Stambolijski, potem pa da bo odšel v Beograd. Njegova pot ima namen, da se določi sporazum o balkanskem problemu. O tem se bo razpravljalo tudi v Lausannl
Sofija, 3. novemVa. (Izv.) Dnevnik »Zora* ostro naoada min. predsednika Stambolijskega zaradi njegovega poto-| vanja v Eeograd, češ da bo tam pre-| vzel sanio obveznosti dr Čim da Beograd ne bo hotel ničesar čuti o bolgarskih zahtevah. List zato misli, da bi bilo najbolje, ako bi Stambolijski ne šel v Beograd.
Sofija, 8. novembra. (Izv.) Radikalna stranka, ki je največja stranka v opozi-cionalnem bloku. Je imela tu kongres
Beograd, 3. novembra. (Izv.) Danes popoldne od 17. do 19.45 je bila seja ministrskega sveta, na kateri je ministrski predsednik Pašič poročal o svo-iem razgovoru z generalom Petrom Pe-šičem, ki je kand dat za portfelj vojnega ministra. Ministrski svet je to kandidaturo sprejel s tem. da se gospod Pašič jutri sestane z generalom Pesičem in da" potem kralju predloži v podpis ukaz o imenovanju novega vojnega ministra.
Potem je minister za zunanje stvan dr. Ninčič kratko poročal o konferenci v Lausanni.
Nato se je vršila razprava o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu konference. Minister za socialno politiko dr. Žerjav je obrazložil novi invalidski zakon ter priporočal, da ga ministri čimprej prouče, da bi se mogel staviti potem na dnevni red narodne skupščine.
Ministrski predsednik Pašič je razložil potem Svoje naziranje o delu vlade. On smatra, da vladi za sedaj nI treba predložiti ostavkmarveč da stopi pred oarlament z deklaracijo, da mora končati najnujnejše posle in sprejeti najvažnejše zakone n. pr. invalidski, uradniški zakon in zakon o vojni odškodnini. o oboroževanju in o neposrednih davkih. Kar se tiče rekonstrukcije vlade, smatra g. Pašič, da naj se ministrski svet tega vprašanja ne loti temveč da naj se prepusti klubom vladne večine. Ako bodo klubi stavili konkretne predloge za rekonstrukcijo in imenovali nove kandidate, potem naj se nova si-tuarija vpošteva.
Finančni minister dr. Kumanudi vladi še ni poročal o pogajanjih s češkoslovaškim finančnim ministrom.
BflSfftH * srrmtafc -fcr.) Htm	? lafKarff. Vre« varila
te XMj«JM34L % *sV»re-fej) m tofis f&fmtf*a I S.
Beograd, 3. novembra, (Izv.) Vlada se je postavila na stališče, da bi bila kr za v trenutku komplikacij na vzhodu in v Italiji škodljiva in da je treba pred volitvami sorejeti še slodefie zakone:
o izrednih merah za prebrano in agrarno reformo v Dalmaciji, zakon o kreditu za oboroževanje. V zakonodanem odboru naj bi se rešili in potom resolucije v parlamentu sp.ejeli sledeči zakoni: uradniška pragmatika, izenačenje direktnih davkov, invalidski zakon, šolski zakon, ter zakon o društvih in shodih.
Beograd, 3. novembra. (Izv.) Jutri se vrši seja demokratskega kluba, na kateri bo padla odločitev, ali naj demokratski min'stri zahtevajo ostavko kabineta, oziroma sami podajo demisiio. Del kluba je za to, da naj vlada da ostavko in da se poizkusi nato druga kombinacija, drugi del pa je mnenja, da drugačna kombinacija kot je sedanja itak ni mogoča, vsled česar bi ostavka in neizbežna večtedenska kriza le škodovala ugledu države in onemogočila rešitev perečih državnih vprašanj. Situacija je toliko težja, ker se je vlada odločila zahtevati od skupščine rešitev vprašanja neposrednih davkov, češ da v nasprotnem slučaju ne more nositi odgovornosti za državne posle.
Beograd, 3. novembra. (Izv.) V nedeljo bo imel radikalni klub sejo, na kateri bo razpravljal o rekonstrukciji vlade. »Tribuna* poroča, da je vest o odstopu radikalnih ministrov in o prihodu novih oseb na vlaio p >polnon;a svojevoljna, ker radikalu, klub o tem še ni razpravljal
RADIKALNA STRANKA IN OBČ. VOLITVE V LJUBLJANI.
Beograd, 3. novembra. (Izv.) Z ozirom na revizionistični program takozva-ne »jugoslovanske zajednice*, ki Je postavila kandidatsko IMo za ljubljanske občinske volitve, je dikalna stranka, čim je izvedela za namero, da kandidira Zaiednica enega člana radikalne stranke v Ljubljani, brzojavno naročila svojemu poverjeništvu v Ljubljani, da pristaši radikalne stranke ne smejo kandidirati na nobeni listi v Ljubljani. Stališče radikalne stranke Je, da njeni pristaši ne smejo podpirati nobenega revizijonističneea oo-kreta.
bolgarskimi državljani, 2.) radikalm stranka, združena v opozicionalnem bloku z demokratsko in z zjedinjenimi naprednimi strankami naj nadaljujejo z ojačenimi močmi najenergičnejšo borbo dokler sedanjega režima reakrije in ti-ranstva popolnoma ne zruši; 3.) da bi se še uspešnejše vršil boj proti današnjemu režimu, se poživljajo v borbo vsi napredni elementi v državi.
Atene, 3. novembra, (Izv.) Politis je danes odpotoval v Beograd, kamor prispe jutri zvečer. Grški zunanji minister bo konferiral z dr. Ninčičem v nedeljo in se isti večer z ekspresom vrnil v Atene. Pred odhodom v Beograd je Politis izjavil novinarjem, da bo v duhu zavezniških odnošajev med Jugoslavijo in Grčijo nadaljeval s Pašičem in dr. Ninčičem posvetovanja o skupnem po-
na katerem je sprejiia resolucijo. 1.) j stopanju na konferenci v Lausannu. Grda protestira proti brezr.akonitosti in | ška je odločno proti povratku Turkov nasilju zemljoradniškega režima nad ' v Evropo.
DEMISIJA VOJNEGA MINISTRA. General Petar Pešič minister vojne.
Beograd, 3. novembra. (Izv.) Vojni minister general Vašič ie predložil ministrskemu predsedniku Pašiču pismeno ostavko z motivacilo, da mu ministrski svet ni odobril zahtevanih kreditov. Pašič /e kralja obvestil o demisi/i v dopoldanski posebni avdijenci.
Beograd, 3. novembra. (Izv.) Mesto generala Vašiča je imenovan za ministra vojne in mornarice general Petar Pešič. dosedanji šef generalnega štaba, eden naj odličnejših oficirjev naše vojske.
Uradniika deputacijs v parlamentu
Beograd, 3. novembra, (Izv.) Zastopniki vseh pokrajinskih uradniških zvez. katere je vodil predsednik osrednje uradniške zveze g. Mihajlo Jovanovid, so posetili danes dopoldne predsednika parlamenta dr. Lukiniča in ministra Marka Trifkoviča, popoldne pa poslani-Ške klube. Vsem so izročili uradniško resolucijo, da bi se uradniško vprašanje čimprej rešilo. Predsednik narodne skupščine dr. Lukinič je zastopnikom urad-ništva obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. da se reši uradniško vprašanje čimpreje. Isto je obljubil tudi minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič.
Beograd, 3. novembra. (Izv.) Sekcija zakonodajnega odbora za uradniški zakon. ki ima izvršiti še nekatere formalnosti, danes ni mogla imeti seje. ker ni imela kvoruma, Plenum zakonodajnega odbora bo navzlic temu najbrž že v pondeljek začel obravnavati uradniški zakon brez ozira na to, ali bo sekcija izvršila svoje delo ali ne.
Beograd, 3. novembra, (Izv.) Uradniška delegacija je danes posetila tudi finančnega ministra dr. Kureanudija in ministrskega predsednika Pašiča. Zadovoljive izjave so dali tudi vsi parlamentarni klubi izvzemši klerikalee, ki so se odrezali da oni niso kompetentni, <ter da jih to nič ne briga*.
HUD VOLILNI BOJ NA POLJSKEM
Varšava, 3. novembra. (Izv.) Na Poljskem se bije volilni boj. Ko so znanega urednika nacijonalistične »Reczi po-spolite* Nowaczynskega na javni cesti pretepli, so danes ponoči vdrli nacionalisti v uredništvo »Kuriera Poranneya» in razrušili vse. Da se onemogoči alarmiranje policije, so prerezali telefonske žice.
ARBITRAŽA MED RUMUNIJO IN JUGOSLAVIJO.
Beograd, 3. novembra. (Izv.) »Politika* poroča iz Pariza: Naša vlada se je obrnila na veleposlaniško konferenco v Parizu s prošnjo, da določi razsodnika, ki naj izvrši razmejitev med Jugoslavijo in Rumuniio pri selu Batane v Banatu.
KRALJ KONSTANTIN PRED SODIŠČEM.
Pariz, 3. novembra. (Izv.) Iz Aten
poročajo: Državna komisija je pozvala bivšega kralja Konstantina pred preiskovalno komisijo radi kriyde na porazu grške armade. Ker je gotovo, da se Konstantin ne bo odzval, bo odsotnega kralja sodilo izredno vojno sodišče in con-tumaciam.
ZA ZBOLJŠANJE PROMETA V SLO VENTJL
Beograd, 3. novembra. (Izv.) Današnji »Trgovinski glasnik* prinaša dolg članek o slabih železniških prometnih razmerah, vsled katerih trpi zlasti Slovenija. Njeni industriji je nanešena ogromna škoda, vsled katere pa trpi cela država. Članek ostro napada promet no ministrstvo, iri odreduje premalo vagonov za premog. To je glavni vzrok, ki zavlačuje redni promet na naših železnicah.
PRODUKTNA BORZA.
Novi Sad, 3. novembra. (Izv.) Žitna borza: Baška pšenica 335 Din, banatska pšenica 330, baški ječmen 240, baški ove< 237.50, baška koruza 160 — 180, fižol 330, pšenična moka št. 0 487 — 49#, ka št. 2 450 — 4S0, moka št. 7 428, oht-bi 137.50
Po zmagi fašistov
Gorica, 2. novembra.
Prvi hipi zmage bo vplivali na fa-žiste opijanjujoče. Ponosni, ošabnejši kot kdaj poprej eo korakali po goriških ulicah in si — to je njih značilna poteza, dali mnogo opraviti. Zastave eo morale viseti z vseh hiš, dasi jih tudi Italijani niso izobešali iz kake posebne radosti, da so fašisti zavzeli mesto in ga napolnili s fašistovskimi srajcami in strahovitimi obrazi ljudi najrazličnejših tipov od severne do južne Italije. Razmerama je bilo mnogo fašitov v Gorici, a domačinov tako malo, da eo kar izginili med ostalimi. Sploh je fašistovsko zmago sprejelo naše mesto tako mrzlo, da tega niti nismo pričakovali. Slišali smo celo fašista, ki je dejal pri svojem delu v brivnici: »Zdaj že, zdaj — a kakšen bo konec.*
Večina ni vpraševala po koncu. Ob-croženi so stali pred pošto, pred gledališčem, v tiskarnah, na komisarijatu in na deželnem odboru. Poveljnik, ali kakor mu oni pravijo, konzul Heiland (sam se podpisuje Hailand, Lahi mu pravijo Ajland), je kraljeval v hiši deželnega odbora, kjer je še vedno. Deželni odbor je kot tak seveda odstavljen, vse posle so poverili enemu italijanskemu deželnemu odborniku, M je bil skozinskoz fašistom najbolj prijazen. Ta je pustil samo 30 uradnikov Italijanov, vse drugo je na cesti. Vprašanje je, kako bo ta nevešči človek obvladal težki delavni aparat deželnega odbora. Za policijskega komisarja je imenovan dr. Ulivieri, ki tudi ni mož na mestu. Samo goriški župan ie za zdaj ohranil svoje mesto. To je seveda volja gospoda Heilanda, ki je absoluten gospodar, sprejema deputa-cije, vdanostne poklo^e, obljublja in obljube izpolnjuje, ali jih tudi ne izpolnjuje.
Priznati pa moramo in to je pri Lahih redkost — da so se vedli fašisti zelo disciplinirano in tudi med njimi ni bilo videti, da bi prišlo do kakega spora med moštvom. Ko je prišlo povelje za demobilizacijo. so vsi sledili povelju. Samo poprej nego so demobilizirali, so še napravili obhod po mestu. Bilo jih je samo nekaj sto. Šli so z zastavami, bakljami in dvema godbama. Ena godba — obstoječa iz samo nekaj mož — je bila iz Kojske-ga, to moramo na žalost ugotoviti. Šli so pred vsa poveljstva, tam zaorili svoje »alala* - klice in se potem razšli. Zvečer so fašistovsko patrulje aretirale vsakega fašista, Id se ni pokoril in demobiliziral.
Na tem mestu lahko omenimo tudi, da fašisti niso pustili razširiti slovenski letak, ki so ga obljubili armadne-mu poveljniku v Gorici. Ta letak pa je poudaril samo, da se Slovenci tega velikega boja ne udeležujejo. Sploh je bila cenzura s te strani precej čudna. Sami fašisti niso vedeli, kaj naj črtajo in kaj naj puste na svetlo. Danes je seveda cenzura že odpravljena. Tudi jugoslovanski listi eo bili ustavljeni in danes zopet redno prihajajo.
Zahtev® cfriavnih
tfev v vsej kraljevin! In sicer na ta način, da se uvede stanarina tudi za one pokrajine, kjer dosedaj ni bila v veljavi in da se izplačuje stanarina tudi neukaz-nim nastavljencem vse kraljevine.
V.
Da se zakon o draginjskih dokladah predrugačl in da se dopolni s sledečimi določbami:
1.)	Osebne In družinske doklade se
zvišajo za 100 odst.;
2.)	doklade so za vse okraje in za vsa mesta v kraljevini enake;
3.)	žene v državni službi, ki so poročene z državnim uradnikom ali nameščencem, dobivajo polne osebne draginj-ske doklade:
4.)	državnim uradnikom in uslužbencem (nameščencem) v južni Srbiji se zvišajo njihove špecijalne doklade tako, da dobijo mesto teh, kot špecijalno doklado za 50 odst. povišane draginjske doklade po novem zakonu.
VI.
Da se stanovanjski zakon z dne 31. decembra 1921, ki stopi dne 1. januarja 1923 v veljavo, odgodi dotlej, da dobijo državni uradniki in uslužbenci stanarino po novem zakonu o državnih uradnikih in ostalih uslužbencev po »gradjanskem redu*.
VII.
Da se Izplača vojna odškodnina vsem oškodovancem v teku šestih let po načelih, ki so donešeni v projektu Glavnega Saveza državnih uradnikov in uslužbencev, v »zakonskem predlogu o vojni od-škodnini*, ki temelji na uredbi o povrnitvi vojne škode z dne 30. junija 1920.
Ako kraljevska vlada in Narodna skupščina izpolni želje, izražene v tej resoluciji, napravi najvažnejši korak k notranji konsolidaciji državne uprave; v nasprotnem slučaju pa mora vlada in Narodna skupščina prevzeti pred javnostjo prav vso odgovornost za vedno jačje in silnejše moralno in materijalno propadanje svojih uslužbencev, tedaj tudi za vedno jačji nered v državni upravi.
Posebna delegacija, ki je bila izvoljena na kongresu državnih nameščencev 29. in 30. oktobra je te dni izročila članom vlade in parlamentarnim klubom resolucijo, ki obsega pereče zahteve državnih uradnikov in nameščencev. Resolucija se glasi:
Vsled poziva Glavnega Saveza državnih uradnikov in uslužbencev, sestali so se, zastopani po svojih delegatih, državni uradniki in uslužbenci vse kraljevine dne 29. in 30. oktobra 1922 v Beogradu, kjer so, pretresajoč težki in žalostni svoj položaj konstatirali sledeče:
Vzlic izjavam gosp predsednika kraljevske vlade in načelnikov poslanskih klubov v Narodni skupščini prilikom lanskoletnega kongresa: da je njihova vroča želja, da se vprašanje državnih nameščencev v interesu države same reši čim prej mogoče;
vzlic obečanju odgovornih iaktorjev, da se prične v najkrajšem času reševati to vprašanje
— in to vprašanje, ki je po mišljenju odgovornih činiteljev in vse javnosti eno najbolj perečih državnih zadev, niti do danes, po preteku štirih let našega uje-dinjenja ni še rešeno, zato zahtevajo vsi državni uradniki in uslužbenci najener-gičneiše:
I.
Da se zakon o službeni pragmatiki, s katerim se urejajo gmotni in pravni od-nošaji državnih uradnikov in uslužbencev v vsej kraljevini reši zakonodajnim potom še v tej seziji in sicer na prvih sejah Narodne skupščine.
II.
Da se takoj ukine omejitev družinskih draginjskih doklad za vse one nameščence, ki so s to omejitvijo prizadeti in da se vsota tako skrčenih doklad takoj izplača naknadno vse od onega meseca, od katerega naprej so bili prizadeti oškodovani.
ni.
Da se takoj odredi, da se izplača enkratni nabavni prispevek vsem državnim uradnikom ln uslužbencem, to pa še v mesecu novembru t. 1. Ta enkratni prispevek mora znašati: za samce 4000 Din, za oženjence brez otrok 5000 Din, in za Dženence z otroki 6000 Din.
IV.
Da se draginjske doklade vseh državnih uradnikov, uslužbencem in ucokoien-
l
'+ Kdo je proti Ljubljani? Glasilo Narodovih marazmatikov se neprestano zaganja v posl. dr. Kukovca, češ, da je on proti Ljubljani. Kdor pozna delovanje ministra in poslanca dr. Kukovca, v4, da se je baš tudi on velikokrat prav energično potegnil za koristi ljubljanskega mesta. Ne tako oni gospodje, ki so sicer sedeli na vplivnih mestih, pa za Ljubljano niso tega storili, kar bi lahko, četudi ?o čepeli le na ljubljanskem zvoniku. V ostalem posl. dr. Kukovec ne kandidira v občinski svet in tudi noče postati ljubljanski župan. Zato zanima Ljubljančane veliko bolj kot dr. Kukovec in njegovo prizadevanje za lokalne in- j terese volilnega okrožja, v katerem je bil izvoljen, vprašanje, kdo izmed volilnih grup, ki se potegujejo za občinski zastop, je sposoben zastopati interese ljubljanskega mesta, V tem pogledu ni prav nobenega dvoma, da baš »Narodova* gospoda za ta poklic ni več. Ljubljana ne sme nazaj, marveč naprej. Opustitve in pogreške, ki so se napravile ljubljanske občini v preteklosti, se morajo za vsako ceno popraviti z velikopotezno in moder-n o komunalno politiko. Kdor pa hoče pri mestni občini ljubljanski na veliko reformirati, mora imeti za seboj pomoč vlade in vladnih strank. V normalnih časih to ni bilo potrebno, ker so bile tudi potrebe Ljubljane normalne in jih je krila z lastnimi dohodki, četudi težko. Danes pa je treba ljubljanskemu občinskemu svetu 100 in več milijonov, ako se hoče vse napraviti, kar se je zamudilo. Za take izdatke pa je sama občina prešibka. Kdor torej hujska proti režimu, zlasti, če je znan, da je sam za vsako pozitivno in inicijativno delo nesposoben in nepri-stopen modernim, zlasti socijalnopoli-tičnim nazorom, hujska proti Ljubljani in je njen neprijatelj. V podvojeni meri so pa to ljudje okoli *S!ovenske-ga Naroda*, ki so vedno poznali volil-ce le takrat, ko so se bližale volitve, drugače so pa ošabno in prezirljivo gledali na Ljubljančane. »Slovenski Narod* naj torej prime za ušesa svojo okolico, pa bo videl, kdo je v resnici proti Ljubljani.
-)- Klerikalci in komunisti. »Slovenec* previdno molči, ko smo razkrili klerikalno nakano, da so postavili komuniste na dilce, računajoč s tem. da bodo komunistični mandati razveljavljeni. Kako resno mislijo klerikalci s komunisti, se vidi sedaj tudi po pisavi »Slovenca*, ki stoji z vsemi simpatijami na strani fašistov in italijanskih popolarov (italijanska klerikalna stran ka), ki v medsebojni zvezi brezobzirno nastopajo preti komunistom. Sicer pa ni treba hoditi v Italijo, da se vidi pravo dušo klerikalca. Na Zaloški cesti v Ljubljani je klerikalna vlada streljala na delavce, kakor na zajce, četudi je imela dovolj prilike, da bi s pametno intervencijo preprečila krvo-prelitje ljudi. Zelo značilno je zato. da so se komunistični voditelji udinjali klerikalcem.
+ Naša informacija o klerikalnem konventiklu, na katerem se je razpravljalo o povratku drja. šusteršiča, je gospode pri »Slovencu* silno spekla. Skušajo jo dementirati s slabimi dov-tipi. Zato naj še enkrat konštatiramo, da se je dotični sestanek vršil v pondeljek, v poslopju, ki se nahaja «pred škofijo*. Bližje informacije (ako jih res nimaio) dobijo eosoodie uri 2. K.
Kako resno Je klerikalcem pri srcu o
tem priča v isti številki »Slovenca* članek »Kakor kaže*.
-+■ Fašizem ln jadransko vprašanje. Pod tem naslovom prinaša graška »Tagespost* članek, ki izgleda, da je od laške strani inspiriran: Za rešitev odnošajev med fašizmom in Jugoslavijo postoji še tretja možnost, da se nesporno reši jadranski problem: toda na račun tretjega. Jugoslavija, nova pomorska država, nima od sedanje rešitve reškega vprašanja nikake gospodarske koristi. Jugoslavija ima glede Soluna s posebnim ugovorom zagaran-tirane gotove predpravice. To pa seveda ne zadostuje. Kaj. ako fašisti kot odškodnino za svoje zahteve na Jadranu ponudijo Jugoslaviji Solun z okolico med Strumo in Vardarjem?! To bi bila plodonosna menjava. Pred vsem za Srbijo, medtem ko bi Slovence in Hrvate seveda globoko deprimirala. Izzvala bi tudi odpor Grške, ki pa po njenem težkem porazu v Mali Aziji ne bi bil preobčuten. Osvojitev takega predloga bi bila torej odvisna le od finočutja beograjske vlade. Za Italijo bi to ne bil slab posel, čeprav zaostaja za zahtevami pogajanj v letih 191S in 1919. Zasigural pa bi ji premoč na Jadranu. Solun bi dirigiral jugoslovansko trgovino na vzhodno morje, s čemer bi se izločili ali vsaj omejili tozadevni konflikti z Italijo. Italija bi tudi oslabila svojega rivala Grško in bi se lažje nagibala k Mali antanti, čemur je doslej bilo jadransko vprašanje glavna ovira. Grška je preveč oslabljena, da bi se obranila takih računov. Sicer pa Solun zanjo z daleka nima takega pomena, kakor za Jugoslavijo Italija in posredno tudi Jugoslavija naj podpreta Grško na konferenci s Turčijo in zadeva bo šla lažje od rok. Vprašanje ostaja, kako bi Francija in Anglija bili naklonjeni taki rešitvi. Vsekakor pa mogočnost tega načrta ni toliko izključena, kakor se na prvi pogled dozdeva.* — Ni nam treba pristavljati, da sloni članek na naravnost blazni premisi. da bi mogla kdaj obstojati v Jugoslaviji vlada, ki bi smela misliti na zamenjavo n a c i-j o n a 1 n e g a ozemlja!
+ Spor v državnem svetu. Na plenarni seji državnega sveta je pri volitvi 14 članov in 2 predsednikov Glavne kontrole prišlo do spora, ko je predsednik izjavil, da izbere 7 članov in 1 predsednika parlament in da je vlada tudi že designirala 4 radikalne in 4 demokratske kandidate. Demokratski člani državnega sveta so ostali proti vladni kandidaciji, ker je funkcija državnega sveta vzvišena nad vsakim stran-karstvom in je v najvišje računsko sodišče treba uvesti ljudi s fakultetsko naobrazbo in dokazanimi sposobnostmi brez vsake partijske kvalifikacije. Državni svet naj predloži listo 16 takih kandidatov, vlada in klubi pa naj sporazumno izberejo med njimi osmerico. Seja je potekla burno in ni dovedla do nikakega definitivnega zaključka. Izvolitev kandidatov, ki se jih je prijavilo 119, je preložena na prihodnjo plenarno sejo.
-j- Hardingova akcija za razorožitev vseh ameriških držav. Kljub temu, da spremlja ameriška javnost z velikimi simpatijami delovanje Zveze narodov v Ženevi, se vendar širi v Ameriki pokret za ustanovitefv lastne ameriške zveze narodov. Te tendence izvirajo v prvi vrsti iz stališča Zedinjenih držav napram problemu razorožitve. Meseca decembra se bo vTŠila v Washingtonu velika konferenca, na kateri bodo sodelovale vse srednjeameriške države. Ako se Hardingu posreči urediti razmere v srednji Ameriki, tedaj bo posvetil vso svojo pozornost južni Ameriki. Meseca marca prihodnjega leta pa namerava sklicati Harding panameriško konferenco v Santiago de Chile, kjer se bo razpravljalo o razorožitvi vseh ameriških držav. Ameriški parlamentarni krogi gledajo polni upanja na to konferenco, sekretar vojnega ministrstva Weeks in šef generalnega štaba Harbord pa izjavljata javno, da vidita v teh pacifističnih stremljenjih ugrožavanje nacionalne sigurnosti.
Prosvcta
Ljubljanska drama. Sobota, 4.: Živi mrtvec. Izv. Nedelja, 5.: ob 3. popoldne Jack Straw.
Izv. — Ob 8. zvečer R. U. R. Izv. Ponedeljek, 6.: Hlapci. C. Torek, 7.: Zaprto. Sreda, 8.: Živi mrtvec. B. Četrtek 9.: Svatba Krečinskega. C Petek, 10.: Hlapci. E. Sobota, 11.: R. U. R. Izv. Nedelja, 12.: ob 3. popoldne KrojaČek-junaček. Izv. — Ob 8. zvečer Svatba Krečinskega. Izv.
Ljubljanska oper? Sobota, 4.: Jenuta. D. Nedelja, 5.: Triptychon. Izv. Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: Jenufa. E. Sreda, 8.: Zaprto. Četrtek. 9.: Tajnost. A. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Seviljski brivec. Izv.
Nedelja, 12.: Jenufa. Izv.
•
Šentjakobski gledališki oder.
Sobota. -1. novembra: »Mladost*, ljubezenska drama. Nedelja. 5. novembra: »Mladost*, ljubezenska drama. Sobota, 11.: »Noč na Hmeljniku*, izvirna drama.
Nedelja, 12.: »Noč na Hmeljniku*. Izvirna drama.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 4.: »Ilircl*. A.
Nedelja. 5.: Baron Trenk. Izv.
*
Iz gledališke pisarne. Ker je uprava beograjskega gledališča gospo Marijo Vero nenadoma odpoklicala, se uprizori v soboto dne 4. novembra za izven Tolstega drama »Živi mrtvec* in v pondeljek dne 6. novembra za red C Cankarjeva drama »Hlapci*. »Hedda Gabler* se odigra za ostale abonmane pozneje.
Gostovanje šentjakobskega gledališkega odra. Šent jakobski gledališki oder gostuje v nedeljo dne 5. novembra z veseloigro »Maškarada* v sokolskem domu na Viču.
Iz pisarne šentjakobskega gledališkega odra. Zaradi zaposlenosti g. San-cina v dramskem gledališču, kjer se je zaradi odpotovanja ge. Marije Vere iz-premenil repertoar, se današnja predstava »Mladosti* odpoveduje in se vrši prihodnji teden. Dan predstave, za katero veljajo današnje vstopnice, ee pravočasno objavi v časopisju. Premiera »Mladosti* se vrši torej jutri, v nedeljo dne 5. novembra. V glavnih vlogah: gdč. Pe-tričeva, g. Svajger, g. Gnidovec, g. San-cin. Vlogo Amandusa igra namesto Fr. Remsa g. Bučar. Mladini pod 16. leti vstop zabranjen.
Marijonetno gledališče. V nedeljo dne 5. novembra: »Zakleti kalif*; »Pre-isknšnja*. — Predstave se vrše ob 15. in 18 .uri. Predprodaja vstopnic se vrši pri blagajni marijonetnega gledališča v Mestnem domu vsako soboto od 15. do 17. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure.
Po svetu
—	IV kongres II!. internacijonale
se ie vršil dne 1. t. m. v Moskvi. Otvo-ril ga je Ljenin sam in je v otvoritvenem govoru izjavil, da je okupacija Vladivo-stoka zadnja faza sovjetske zmage in sovjetske diplomacije ter je pozival delavstvo na boi zoper novo ofenzivo tu-iega kapitala. Kar se tiče ruskih notranjih razmer, je izjavil, da je sovjetski sistem že skoro čisto konsolidiran.
—	Monarhistični pokret v Nemem ima sedaj svoie ognjišče v Monakovem. Priprave za nov puč baje dobro napre-dujeio. Princ Ruprecht Bavarski je iz-iavil, da sicer nima zvez s tem pokre-tom, a se vendar ne bo branil zasesti bavarskega prestola, če ga prisilijo v to.
—	Amerika in Zveza narodov. Zadnje čase kaže Amerika pripravljenost, sodelovati po svojih zastopnikih v Zvezi narodov. Če bi se vvashingtonska vlada odločila za aktivno sodelovanje, bi se mednarodni položaj precej izpremenil. Harding in Hughes sta nedavno razpravljala o tem vprašanju in sta sklenila, da pošlje Amerika v Zvezo narodov zaenkrat zastopnike, ki so fungirall v sekciji mednarodnega razsodišča.
Darujte za Ciril*£«3etodovo družbo t
Sokol I. in društvo za zgradbo vabita svoje člane v soboto dne 4. novembra zvečer na članski sestanek k br. Zupančiču na Ahacljevi cesti.
Prosvetno kulturno odelenje Sokolskega društva v Siškl priredi v soboto dne 4. novembra ob 19.30. uri v ljudski šoli predavanje »Na Češkoslovaškem*. Predava že iz prejšnjih sezon znana in priljubljena predavateljica sestra Engel-manova. Vstopnina za odrasle 1 Din. — Odbor.
Na gledališkem odru sokolskega društva na Viču gostuje v nedeljo dne 5. novembra 1922 šentjakobski gledališki oder iz Ljubljane z veseloigro »Ma-škarada*. Ker bodo nastopile v glavnih vlogah priznano najboljše moči in je povpraševanje po vstopnicah že sedaj zelo veliko, opozarjamo, da si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnice, ki so v predprodaji pri br. Jeločniku v Rožni dolini in br. Uranu na Glincah. Začetek je točno ob 8. uri zvečer.
cKuIturno prosvetno oddelenje Sokolskega društva v Radomlju* vabi v nedeljo dne 5. novembra 1922 k predstavi: »Navaden človek*. Vstopnina: sedeži I. vrste 5 Din, n. vrste 4 Din. stojišča 3 Din. Začetek ob pol 4. uri, konec ob 6. uri.
Vzgoja sokolskega naraščaja pri Čehih. C. O. S.: se dobro zaveda, da je odvisen napredek Sokolstva in s tem tudi napredek celega češkega naroda v prvi vrsti od pravilne vzgoje naraščaja in za to posveča temu vprašanju svojo največjo pažnjo. Dne 29. oktobra se je vršilo v Brnu zborovanje vaditeljev naraščaja pod predsedništvom znanega sokolskega delavca br. A. Očenaška, predsednika naraščajskega odbora Č. O. S. K temu zborovanju je morala poslati vsaka župa najmanj enega vaditelja. Udeležba, od strani vaditeljev, kakor tudi od strani zdravnikov in fizijologov je bila nepričakovano velika. Uvodoma je predaval zdravnik dr. Bukovskv o fiziologiji telesnih vaj 8 posebnim ozirom na naraščaj. Nato se je razpravljalo o vrbunških vajah pri naraščaju, o državljanski in umetniški vzgoji naraščaja, o izletih, potovanja, taborenju-skautih, dalje o naraščajskib odsekih itd. Sprejete resolucije bodo objavljene, ko jih ootrdi zbor župnih načelnikov
^Č. O. s/
Sporf
Sekcija nogometnih sodnikov objavlja službeno: Prvenstveno tekmo Ilirija : Primorje vodi g. kap. šuput, kot stranska sodnika sta dodeljena gg. Svetek in Boltavzar. Prvenstveno tekmo rezerv vodi g. Hus. — Tajnik.
Prvenstvena tekma Ilirija : Primorje. V nedeljo dne 5. t. m. se vrši že dolgo pričakovana prvenstvena tekma med Ilirijo in Primorjem. Za tekmo vlada splošno zanimanje. Igra bo vsekakor ena najzanimivejših med domačimi moštvi. Pričetek igre ob 15. na igrišču za vojašnico kralja Aleksandra. Predtekmo odigrata rezervi obeh moštev ob 13-50.
Prvenstvo v dunajskem nogometa. Po zadnji tekmi med Rapidom in Hako-ali, ki je, kakor smo že poročali, končala s 3 : 2 v korist Rapida, stoji na prvem mestu kljub svojemu zadnjemu porazu Admira z 11 točkami. Sledijo Amaterji z 10, Rapid z 8 in Hertha s 7 točkami. Na zadnje mesto je padel Flo-ridsdorf.
Češkoslovaško prvenstvo. S svojo zmago nad klubom Meteor VIII. s 6 : 2 si ie Sparta zagotovila prvenstvo češkoslovaške republike.
*	Na sporedu koncerta Moravskih učiteljic iz Brna (ženski zbor) so zastopani vsi najboljši češki komponisti, kakor Smetana, Dvorak, Suk, Janaček, Foerster in Vach. V odlični meri pa obsega spored tudi narodne pesmi moravske, slovaške in češke, ki se vse odlikujelo po izredni lepoti in milini. Zbor poje več zborov a capelia, pa tudi zbore s sprem-Ijevanjem orkestra. Našemu občinstvu so poznani nekateri Dvorakovi moravski dvospevi in prav interesantno bo slišati interpretacijo teh dvospevov po prof. Vachu, ki je svetovno znan kot najboljši interpret čeških zborov. So pa tudi na vsporedu zbori velikega obsega, popolnoma v modernem stilu, kakor jih naša slovenska literatura še ne pozna. Zato bo nudil koncert v vsakem oziru, tako po svoji sestavi, kakor po izvajanjih izrednih umetniških užitkov.
*	Ruski jezik. Prejeli smo: Sporočam na vprašanja, da lahko priredim tečaj samo ob zadostni udeležbi. Honorar 40 K od ure. Prosim za pismene prijave z ozirom na uro in vsebino pouka. Dr. !•• Preobraženskij, univ. lektor. Gradišče S v Ljubljani.
*	Rusko predavanje. Jutri ob 1.45 popoldne se oo vršila na ljubljanski univerzi (v zbornici) javna seja ljubljanske podružnice društva ruskih učenjakov v kraljevini SHS. Člana društva prof. dr. N. Bubnov in dr. A. Bilimovič bosta poročala o «Pragi kot središču ruskega znanstva in ruske prosvete izven Rusije • (utis od II. kongresa ruskih učenjakov, ki se je vršil od 9. do 15. oktobra t. 1.). Jezik predavanja je ruski. Vstop prost. Predsednik ljubljanske podružnice društva R. U. prof. dr. N. Bubnov.
*	Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin Ipavic v Mariboru, Gosposka ulica št. 46. zopet ordinira.
*	Invalidi, pozor! V nedeljo, fine
5. novembra ob 9. dopoldne vsi na se-
stanek. ki se vrši v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Ker je sestanek_ zelo važen za vojne invalide, se prosi, da se polnoštevilno udeležite.
*	Društvo »Soča* obvešča svoje člane, prijatelje in drugo občinstvo, da predava v soboto dne 4. t. m. v novem salonu restavracije pri »Levu* na Gospo-svetski cesti, vseučiiiški profesor gospod dr. Šerko o »človeških možganih*. — Iz prijaznosti sodeluje oddelek pevskega zbora jugoslovanskih železničarjev. Začetek točno ob pol 9. zvečer. Vstop prost
*	Jugoslovansko šumarsko udruženje. Tretja odborova seja podružnice Ljubljana Jugoslovanskega šumarskega udru-ženja se bo vršila dne 10. novembra ob
9. uri v gostilni pri Mraku v Ljubljani, Rimska cesta št. 4. Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika, blagajnika; nadalje priprave za odborovo sejo Glavne uprave: a) osnutki Statutov za fonde, b) stališče podružnice nasproti zak. projektu o neposrednih davkih, c) predlogi za prihodnje leto etc. d) predlog glede volila družbe »Save*; pravila podružnice; podeljevanje predujmov udeležencem na sejah glavne uprave; proračun drevesnice v Slivnici pri Mariboru m končno eventualnosti. Ev. neudeležbo oo opravičiti. — Odbor.
*	Cankarjevi hlapci* in naše uradni štvo posebno učiteljstvo. Tako se glasi naslov predavanja glavnega urednica »Napreja* Zvonimira Bernota, ki se ne vršilo v soboto 4. novembra ob 20. v veliki dvorani »Mestnega doma* v Lju.ija-ni. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. Vstopnina: sedež'
3 Din, stojišča 1 Din.
*	Za Aškerčev spomenik. III. izkaz prispevkov (od 15. do 31. oktobra 1922). Slovenska Matica 600 K; ravnatelj Kreditne banke v Ljubljani Hanuš Krefta 800 K- generalni ravnatelj Kreditne banke v Liubliani J. Tykač 400 K; dr. Josip Kolšek v Laškem 400 K skupaj 220C K. Doslej je vsega skupaj nabranih 22 tisoč 575 K. Dr. V. Kisovec. blagajnik.
*	Vojna odškodnina. Društvo »Soča. naznanja svojim članom, da je ministrstvo za socijalno politiko na društveno prošnjo podaljšalo rok za vlaganje prijav za vojno odškodnino do 30. novembra t. I. Kdor še ni poslal prijave, na' to stori do gori označenega roka.
*	Za časa vsesokolskega zleta se je (našla moška ura. Naslov pove upravnico »Jutra*,
Domače vesti
* Priprave za volitve. Notranji minister je izdal podrejenim političnim oblastnijam naredbo, da pregledajo ves materijal, ld je potreben za izvršitev volitev, zlasti da spopolnijo število volilnih skrinjic. Tudi ljubljanska pokrajinska uprava je že dobila naredbo notranjega ministra. Kakor znano, odpade pri bodočih volitvah vse delo z volilnimi imeniki, ki so sedaj stalni ter se sproti popravljajo. To pomeni znatno skrčenje volilnega posto-
panja.
Pelda, ravnatelj Zivnostenske bank« in g. Hanuš, ravnatelj praške industrijske banke. Češkoslovaški bančni ravnatelji so konferirali s predstavniki naših gospodarskih krogo«-.
* Reformiranje srbske cerkve. V Beogradu bo zboroval te dni arhijerejski sabor, ki bo sklepal o reformi srbske cerkve na podlagi ustave, katero je izdal sv. sinod. Vsi pravoslavni škofi so že zbrani v Beogradu. V poštev prihajajo v prvi vrsti sledeče novosti: reforme koledarja in svečeniške obleke in re-
Odhod španskih kraljevskih gostov forme v bogoslužju.
b Beograda. Včeraj dopoldne sta španska infantinja in infant Alfonz odpotovala iz Beograda, kjer sta se mudila nekaj dni, v Madrid. Na postaji so se poslovili od visokih gostov kraljica Marija, knez Arzen in princ Pavle.
*	Delegati Zveze narodov pri pa-trijarhu. Odposlanci Zveze narodov v Ženevi so z generalnim tajnikom Dru-mondom odpotovali včeraj v spremstvu pomočnika zunanjega ministra Nešiča v Sremske Karlovce. da pose-tijo poglavarja srbske pravoslavne cerkve, patrijarha Dimitrija.
*	Premoženje kralja Petra. Imovina pokojneg i kralja Petra Osvoboditelja je že popisana in se izvrši razdelitev med pravne naslednike — kralja Aleksandra, kraljeviča Gjorgja in prin-cezinjo Jeleno — takoj, kakor hitro podpiše protokol kraljev zastopnik. Čeprav se je iz raznih strani zatrjevalo, da je pokojni kralj zapustil znatno premoženje, znaša isto komaj sedem milijonov dinarjev. Največji del imovine predstavljajo akcije raznih bank in družb, dalje priznanice o podpisu francoskega notranjega posojila in končno 200.000—300.000 francoskih frankov v gotovini. Najmanj bo prejel od zapuščine svojega očeta kraljevič Gjorgje, ker je, kakor znano, podelil invalidom milijon dinarjev, dočim se bo drugi del porabil za odplačevanje njegovib dolgov.
*	Patrijotična stavka gimnazijcev. Dne 1. novembra so dijaki četrte beograjske gimnazije in realke v protest proti neupoštevanju dneva, ki je prinesel Beogradu svobodo, priredili enodnevno patrijotično stavko.
*	Razmejitev z Madžarsko. Mednarodna komisija za razmejitev med našo kraljevino in Madžarsko še vedno ni dovršila svojega dela. Ker neka podrobna obmejna vprašanja še do danes niso rešena, so imeli člani te komisije v četrtek v Subotici konferenco, na kateri se je razpravljalo o možnosti čim prejšnje likvidacije definitivne razmejitve med kraljevino SHS in Madžarsko. Naš delegat v komisiji je polkovnik Čolak - Antič, mesto Subo-tico pa zastopa veliki župan Pavle Do-banovački.
*	Izvoz francoskih frankov prepovedan. Kakor se nam poroča iz Beograda, generalni inšpektorat finančnega ministrstva ne bo izdajal več dovoljenj za izvo"Z efektivnih francoskih frankov, dokler ne bodo krite domače zahteve po frankih.
*	Dr. Novačan v Beli Krajini. Poročajo nam iz Bele Krajine: Pri nas se je pojavil republiKanee dr. Novačan, ki upa dobiti na svoj politični lim nekaj kalinov. Za januar napoveduje »velikanski* shod v Metliki. Danes mu že lahko povemo, da bomo skrbeli za dobro reklamo. Prepričal se bo lahko, da Bela Krajina ni na razpolago vsakemu političnemu pustolovcu.
*	Promocija. Gospod Vasilij Sergjeje-vič Isajevič iz Kijeva bo danes opoldne v veliki dvorani ljubljanske univerze promoviran za doktorja filozofije.
*	Odlikovanja. Kralj je odlikoval znanega zagrebškega dramskega igralca Dragutina Freudenreicha z redom sv. Save ITL stopnje, ravnatelja etnografskega muzeja v Zagrebu, Samuela Ber-gerja in gledališkega upravnika Ljude-vita Czarnovrskega pa z redom sv. Save TV. stopnje.
*	Imenovanje pri Narodnem gledališču. Za definitivnega ravnatelja ljubljanske opere v VI. čin. razredu je imenovan dosedanji provizorični ravnatelj Friderik Rukavina, za definitivnega ravnatelja drame pa njen provizorični vodja Pavel Goli?,.
*	Imenovanja pri južni železnicL V popolnilo naše tozadevne notice se nam še poroča, da je bil imenovan g. Dominik Skrdla za višjega nadzornika. Razen tega so bili imenovani še sledeči gospodje: za višjega gradbenega komisarja inž. Ciril Petržela, za revidente pa Hiil-mayer Adolf, Heren Friderik, Hvala Hi-ronim, Brajnik Josip in Kai3er Franc.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrla Terezija Andlovic, soproga mizarskega mojstra in kleparski pomočnik Rudolf Štefan, v Selu pri Ljubljani Ignacij Kozjek, v Vintgarju pri Gorjah ga. Angela Jelene, v Prekmurju pa uči-teljica, ga. Antonija Gašperinova, Pokoj-nica je bila odlična učna moč in je z njo izgubilo šolstvo v Prekmurju eno aajinteligentnejših tovarišic. Blag jim spomin!
*	Subotičani pri kralju. Včeraj je bila < avdijenci pri kralju Aleksandru večja Jeputacija subotiških meščanov, ki ga je naprosila za posredovanje glede subvencije subotiškemu narodnemu gledališču.
*	Voditelji češkoslovaških bank v Z.-
^rehu. V četrtek so dospeli v Zagreb voditelji češkoslovaških bank p. Toma-uek, ravnatelj praške deželne banke, g.
* Izprememba voznega reda južne že-leznice. Od dne 5. novembra dalje izostane na progi Ljubljana gl. kol.-Mari-bor gl. kol. dosedanji potniški vlak št.
12, ki odhaja iz Ljubjane ob 5.40. Na-
___t-	Je+i Tkrncri nntnišl-T
kolerabe 1 do 2 K, 1 kg špinače 20 K,
paradižnikov 7 K, čebule 24 do 26 K. česna 40 K, krompirja na debelo 5 do 6 kron, na drobno 7 do 8 K, 1 Komad repe 1 K in 1 krožnik kisle repe 6 K.
* Za Aškerčev spomenik. OosDod Hinko Nučič, redatelj drame Narodnega gledališča v Zagrebu, je poslal odboru za Aškerčev spomenik nastopno pi-Podpisani sem čital v časopisih
Gospodarstvo
FIN4.NČNI SPORAZUM MED CE-' ~ Zastopniki praških bank *.Beogr»-
l.i^ri.^,'.	TV nir.ncT a vi in du in Zaerebu. Iz Zagreba poročajo: Za-
ŠKOSLOVAŠKO IN JUGOSLAVIJO ^ kiue ^oslova®* industrije, izzvane od silnega naraščanja čeSkoelo*
Uredniku »Riječi* je dal pomočnik finančnega ministra g. Plavšič izjavo iz katere povzamemo nastopno: Pogajanja pri češkoslovaškem finanč-
vašlce valute, se je porodilo v Češkoslovaški in pri na« nekoliko predlogov, kako se naj bi uredilo vprašanje zaostv
srno: _ _ ...
Vaš apel na slovenski narod, da se postavi našemu velikemu pesniku A. Aškercu dostojen spomenik v Ljubljani. Na svojo lastno inicijativo sem takoj storil, telj Narodne banke Novakovič in pomoč-sklep, da zberem v svoji bližnji okolici j nik finančnega ministra Plavšič, so do-majhno zbirko prispevkov. Posrečilo se Vedla do popolnega sporazuma. Dogo-mi je. Pošiljam Vam istočasno 4200 K, vorjeno je tesnejše sodelovanje med na-ki so jih zbrali za spomenik sami ubogi §o Narodno banko in Češkoslovaškim kulturni delavci, umetniki »Narodnega j bančnim uradom in bo za Srednjo Ev-kazališta* v Zagrebu. Od posebne važno- j ropo prevzei brigo za dinar Bančni urad, sti je ta skromna zbirka: Darovalci so I dočim preVzame skrb za češkoslovaško zastopniki vseh treh naših plemen: Hr- [ krono v balkanskih državah Narodna
vati, Srbi in Slovenci, ter so s tem činom , banka. Tako se bo tržišče za stabiliza-
nem ministru dr. Rašinu in pri Bančnem j m, ;n vedno večjih dolgov naših trgov-uradu češkoslovaškega finančnega mini-1 cev v Češkoslovaški. Med drugimi pred strstva, katerim so prisostvovali iinanč- j je omeniti češkoslovaško-jngoslo-ni minister Kumanudi, generalni ravna- j valiske trgovinske vezi. Ze na anketi,
ki se je vršila o priliki praškega velikega sejma, se je sklenilo, da se sesta-
ob 9.33. Dalje se izpremeni vozni red z istim dnem na lokalni progi Ljubijo, na-Vrhnika v toliko, da odhaja jutranji mešani vlak št. 1432 za 27 minut pozneje iz Vrhnike. Na progi SI. Bistrica-Sl. Bistrira- mesto izostaneta z istim dnem mešana vlaka št. 1133 z odhodom iz Bistrice ob 9.10 in št. 1135 z odhodom iz Bistrice ob 12. uri in v obratni smeri vlaka št. 1134 z odhodom iz Bistrice mesto ob 8.30 in št. 1138 z odhodom iz Bistrice mesto ob 14.30. Namesto teh vozita mešana vlaka št. 1133 A z odho. dom iz SI. Bistrice ob 9. uri in št. 1135 A z odhodom iz Bistrice ob 11.45, v obratni smeri pa mešana vlaka št. 1134 A z odhodom iz Bistrice mesto ob 8.25 in št. 1138 B z odhodom iz Bistrice mesto ob 14.50.
* Zajedničarji na Martinovi cesti. Sinoči sta delegata »Narodne tiskarne* zbrala pri Zupančiču na Martinovi cesti 25 nar. socialistov in menda 8 gospodov, ki sta jih pripeljala s seboj. Dr. Ravnihar je dokazoval, da so današnji demokrati še pod Avstrijo vse zafurali. G. Pustoslemšek je grozil, da bo Zajedni-ca prevrnila zakone ter pošteno zrevidi-rala zlasti zakon o razdelitvi v upravne oblasti, čim bo zmagala v Ljubljani. Eno je tako verjetno kakor drugo. Navzoči narodni socialci so pazno toda
zelo rezervirano poslušali, ožje sprem- ; monjtor,;i E0 defilirali na Donavi, dočim stvo pa je smatralo, da sta oba govora j -p na obaIi komandant I. armije general
stavi dostojen, umetniško dovršen spo-, mecj dinarjem in češkoslovaško krono, menik dičnemu našemu poetu na najlep- i kar bo znatno uplivalo tudi na trgovin-šem prostoru v Ljubljani, ki naj vedno j sk; promet med obema državama, kliče v spomin našim mlačnežem in na-! Q!ede vprašanja eventuelnega posojila sprotnikom Aškerčeve jeklene besede: j se nj razpravljalo, ker to posojilo ni po-«Mi vstajamo! Ni ljubo vam? Mi vstaja- j trebno in ker to vprašanje sploh ni bilo mo gotovo v življenje svetlo, novo. Mi j na dnevnem redu. Tozadevne vesti izvi nečemo umreti, mi hočemo živeti!■> — Vaš apel na nas iskrene čestilce velikega pesnika pa pride gotovo do popolnega izraza, do popolnega uspeha, ako se nemudoma sestavi četa 200 do 300 pravih rodoljubov, ki bodo sledili mojemu vzgledu širom naše domovine Jugoslavije tako, da vsakdo izmed njih zbere v svoji odrejeni okolici na svojo polo vsaj toliko, kolikor sem jaz med svojimi kolegi zbral v osmih dneh. Na ta način bi mogel slavni odbor zbrati v najkrajšem času vsoto 1,000.000 K, morda tudi več, ter postavit: spomenik čim preje. Moja misel je izvedljiva, samo dobre organizacije in malo nesebične požrtvovalnosti je treba.* Tudi mi priporočamo Nučičev predlog v uvaževanje. Izkaz njegove zbirke prinesemo kot II. Izkaz prispevkov za Aškerčev spomenik na drugem mestu.
* Naša podonavska flotilja. Kakor nam poročajo iz Novega Sada, se je tamkaj dne 31. oktobra na svečan na čin proslavila četrta obletnica nrevzet-ja rečne flotilje od Madžarov. Vsi naši
pohvale vredna.
*	Naša napaka. N a p r o š e n i. da posnamemo po »Slov. Narodu* lokalno vest o otvoritvi bakteriološkega zavoda, smo priobčili včeraj »Narodovo* notico o tej zadevi. V dobri veri. da so vsaj lokalne vesti »Slov. Naroda* kaj vredne, dotična notica ni bila revidirana. Sedaj nam »Slov. Narod* očita, da smo vest o bakteriološki stanici od njega prepisali z vsemi pogreškami. Priznamo, da smo ravnali lahkomiselno, ko smo se zanesli na »Slov. Narod*. Iskreno rečeno, nismo pričakovali, da se bo »Slov. Narod*, ki vsak popoldne tako pridno pobira »Lesefriichte* po predalih našega lista, pokazal tako nehvaležnega. Veliki prepisun bi mogel imeti tudi v tem ozira nekoliko več takta.
*	Tržne cene v Celju dne 1. novembra 1922. Medtem, ko so se povsod drugod cene živil znatno znižale, drži celjski trg kljub teaia. da je krona že nad en mesec čez dve, tržne cene nenavadno visoko. Cena pri govedini in teletini se je le pri slabši kvaliteti znižala. Govedina stane: v mesnica!! I. vrste 5G kron, H. vrste 52 K, na trgu 36 do 4£ kron; kg vampov in pljuč 21 K, 1 kg loja 44 do 52 K. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 64 K. II. 55 K, pljuč 34 K Cene pri svinjini in masti so se znižalo približno za 15 odst. 1 kg prašičjega mesa stane 74 do .-"O K. pljuč 28 K, jeter 60 K, slanine domače 120 K, ameii-kanske 112, masti domače 144 K, ame rikanske 120 K. prekajenega mesa 100 do 120 K, preka.ene glave 50 K in jezika 120 K. Perutnina (cent stalne): 1 piščanec 35 do 60 K. 1 kokoš 90 do 10C kron, 1 petelin 100 K, 1 raca 120 K, 1 gos 350 K, 1 domači zajec 30 do 60 K. Divjačina: 1 divji zajec 130 K. 1 lig srne 70 K. Ribe: 1 kg krapa 60 K, ?ru-ke 70 K. 1 liter mleka 12 K, 1 kg sirovega masla J69 K. bajnega masla 240 kron, eno jajce 7 K. Pijače (cena pri novem vinu pada): 1 liter starega vina 40 do 56 K, novega 28 do 40 K, 1 liter piva 24 K, žganja 100 K. Kruh (miz-pretaenjeno): 1 kg belega 25 K. črnega 22 K. i kg žemelj (19 kom.) 3S K. Sadje: 1 kg jabolk 10 do 16 K, hrušk 16 do 20 K, 1 liter pečenega kostanja 16 K, 1 liter izluščenih orehov 36 io 40 K. Špecerijsko blago (le pri sladkorju so padle cene za 4 K): 1 kg kave Portori-co 200 do 220 K. Santos 152 do 156 K. Rio 120 do 140 K, 1 kg pražene kave 144 do 210 K, 1 kg kristal belega sladkorja 60 K, v kockah 70 K, riža 22 do 40 K. 1 liter namiznega olja 80 do 10Č kron, bučnega 136 K. 1 kg soli 14 K pšeničnegra zdroba 56 K, testenin 40 do 68 K, mila 64 do 68 K. Mlevski izdelki (cene so nekoliko padlel: 1 kg moke št. 0 22.80 K, št. 2 21.80 K, št. 4 20.40 K. št. 6 18.40 K. ješprenja 20.40 K, koruz ne moke 15.40 K. koruzn. zdroba 18.40 kron, pšeničn. zdroba 23.80 K, ajdove moke 30 do 34 K. Kurivo: q premoga črnega 152 K, ruiavega 80 K, kub. meter trdih drv 500 K, mehkih 400 K. Krma: q sladkega sena 900 K, polsladkega 800 K, kislega 700 K, slame 400 do 500 K. Zelenjava: 1 komad endivije 2 do 4 K, poznega zelja 1 kg 5 io 6 K. ohrovta 12 K, karfijola 30 K. 1 komad
Milic izvršil revijo mornariškega moštva. Dvanajst topovskih strelov je signaliziralo pričetek slavnosti, nad mestom pa je krožilo 12 in j. nov v po-oaščenje mornarici. KonSuo se je na obali vršilo blagodarenje. Zvečer jo mornariško moštvo z vojaško godbo na čelu priredilo bakljado. Na monitorju »Drava* je bila prirejena intimna večerja.
*	Javna zbirka Ljudske knjižnice v Mariboru je zaradi nastalega deževnega vremena preložena na prihodnjo soboto, ko se bo vršila ob vsakem vremenu.
*	Prehrana pasivnih pokrajin. Promet no ministrstvo je odobrilo poljedelskemu ministrstvu in ministrstvu za socialno politiko pooblastila za prevoz ljudske in živinske hrane za pasivne pokrajine v naši državi. Na vsako izmed obeh ministrstev odpade po 3000 vagonov.
*	Nesreča na morju. V pondeljek zjutraj se je na morju pri Sušaku odigrala grozna tragedija. Štirje ribiči od Sv. Jelene pri Cirkvenici plovili so v --ečjem čolnu proti Reki, kjer so hoteli spraviti na trg večjo množino rib. V Kvarno.u se je nenadoma pojavil močan južni veter, ki je prevrnil čoln. Vsi štirje ribiči so utonili v viharnem m irju. Vsi poizkusi za rešitev ponesrečenih so osia li brezuspešni.
*	Izredna lovska sreča. Veterinarski nadzornik g. Anton Korošec v Kranju je v lovišču dr. Karola Borna pri Sv. Katarini nad Tržičem ustrelil te dni z enim strelom dva divja kozla.
*	K sleparskim carinskim manipulacijam na Jcsenicah. K tozadevni naši notici nam še poročajo, da so imena areti-rancev, ki so osumljeni sleparskih manipulacij pri carinjenju jajc, Josip Okorn. prokurist spedicijske tvrdke Schenker & Co. ter carinika Svetec in Cesar. Preiskave se še nadaljujejo, da se dožene. če je še kaj sokrivcev. Nadalje ee vrši preiskava tudi o zadevi izvoza žive živine in svinj, kjer so se vršile podobne manipulacije, kakor pri izvozu jajc, in so si aretiranci vsote, ki bi morale priti v carinsko blagajno, razdelili med sabo. Kakor čujemo, bosta zaradi teh sleparskih manipulacij utrpeli dve veliki ljubljanski tvrdki zr.atno škodo.
*	Beograjski oderuhi. Beograjsko časopisje poroča-, da je bilo te dni pred tamošnjim sodiščem za pobijanje draginje obsojenih 76 trgovcev in kavarnar-jev zaradi navijanja cen. Okoli 20 ka-varnariev je bilo obsojenih na denarno globo po 300 Din. ker so prodajali košček kruha za kavo po 1 Din. Razen denarne globe bodo obsojenci presedeli tudi par dni v zaporu.
*	Roparski napadi v Maribora. Prejšnji teden sta dva lopova ponoči napadla nekega magistratskega uradnika v Gregorčičevi ulicL Napadenec se ju je s streljanjem ubranil. Pred par dnevi smo čuli o roparskem napadu v predmestju, sinoči pa je nekdo kar sredi Maribora hotel oropati mesarja Boharja, katerega sta iz rok neznanih tlikovcev komaj rešila dva zapoznela nočna gosta. Okolico Maribora bo treba temeljito presvotitt
rajo iz privatnih virov, ker obstoji pri češkoslovaških bankah pripravljenost za tesnejše poslovne vezi z vodilnimi bankami Jugoslavije, da se tudi na ta način omogočijo tesnejši trgovinski stiki med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Ta pogajanja vodijo banke direktno in ni bilo potrebno, da se razprava o tej zadevi prenese v finančno razpravo.
Pri gori omenjenih pogajanjih se je ugotovila popolna soglasnost o neobhodni potrebi, da se politični sporazum med Jugoslavijo in Češkoslovaško prenese tudi na gospodarsko polje, tako da more Mala antanta v gospodarskem oziru nastopati kot eden edinstveni faktor.
Dalje je g. Plavšič izjavil, da se bo za olajšanje prometa med obema državama vzpostavila čim prej direktna telefonska linija med Prago ter Beogradom in Zagrebom.
KAJ JE STORITI DAVKOPLAČEVALCEM V DOB! DO KONCA LETA 1922? (Opozoritev trgovske In obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani)
1.	Stanovanjski listi in zaznamki. Do 30. t. m. morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in v Prekmurju vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristolnih davčnih oblastvih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše dane v najem, za v najem oddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Izkaz oziroma zaznamek je izpolniti po stanju z dne 15. t. m. Tiskovine se dobijo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
2.	Davek na poslovni promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa (poleg trgovskih družb, zadrug itd. vsi obrati, katerih promet je presegal v leta 1921 vsoto 360.000 Din) in omenjenega davka za III. četrtletje t. I. do 30. oktobra t 1. še niso odpremili, naj to naknadno store, da se ognejo kaznim in si ohranijo pravico pritožbe, ako bi se njihova prijava ne spoznala za pravilno.
—	Prijava naj se napravi po vzorcu A, objavljenem v razglasu finančne delega-ciie z dne 22. maja 1922, št. A 6/3 ex 22 (Uradni list) z dne 3. junija 1922 št. 59) v 3 izvodih, od katerega obdrži davčni urad dva izvoda, enega pa vrne plačniku kot pobotnico. Knjige opravljenega prometa davčni urad ne sme zahtevati, ker ie za to opravičen po čl. 116 finančnega zakona za leto 1922/23 na podstavi odločbe davčnega odbora edino le predstojnik davčnega oblastva.
3.	Dospelost direktnih davkov. Dne 1. t. m. so dospeli v plačilo direktni davki za 4. četrtletje 1922. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. t. m. prisilno iz-tirjati in zaračunati poleg 6 odst. zamudnih obresti še za opomin 4 odst. od tirjanega zaostanka.
4.	Napovedi za hišno najmarino. Hišni posestniki, ki še niso vložili napovedi o najemnini za leto 1923 oziroma za leto 1923/24, — teh je še precejšnje število
—	naj čimpreje zadoste svoji dolžnosti, kc-r se iim bo pri pogonu teh napovedi stavil rok le 3 dni in zapadejo kazni do 100 Din, ako bi tudi na pogon ne vložili v 3 dneh napovedi. Vrhu tega bi davčno oblastvo moglo uradno sestaviti napoved in si zaračunilo za to delo efektivne stroške uradnega odposlanca.
HMELJ.
Češkoslovaški hmeljski trg. Iz Zat-
ca poročajo, da je nakupovanje hmelja
nejo po trije delegati obojih denarnih zavodov. Sedaj so dospeli trije zastopniki praških bank, ki so pripravljene dati posojilo ali za plačanje starih dolgov ali za finansiranje novih uvoznih poslov iz Češkoslovaške ali da te posle omogočijo indirektno s posojilom za sta. bilizacijo relacije med češkoslovaško krono in dinarjem. Zastopniki praških bank gg. Tomanek, Pelda in Hanuš so imeli že tozadevne konference v Beogradu in Zagrebu. V Zagrebu se je sklenilo. da bodo praški denarni zavodi dobili naknadno pismeno odločitev zagreb ških denarnih zavodov. V Beogradu češkoslovaški bankirji baje niso našli dovolj odziva za svojo akcijo.
= Italijanska mast v Beogradu. Go-stioničarska banka v Beogradu je dobila iz Italije vagon masti po izredno nizkih cenah. Eden vagon masti iz Italije je prejel tudi neki Italijan, beograjski gostilničar. Ta mast ni prišla, postavljena v Beograd, niti na 20 Din (80 K), za kg.
= Oddaja pokrivanja strehe t zarez-no opeko. V pisarni inženjerskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila na dan 11. novembra ob 11. uri dopoldne javna poslednja ofertna dražba za pokrivanje strehe s zarezno opeko na zidanem skladišču št. XIII. na Ljubljanskem polju pn Ljubljani. Predmetni oglas je v trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani na vpogled.
= Katastrofalna hausse na berlinski borzi. Iz Berlina poročajo z dne 1. novembra: Na današnji borzi je nastopila katastrofalna hausse v Pbonbt-delmcah, ki so narastle do 14.000 (30. oktobra še 3000) Glede naraščanja tečajev vrednostnih papirjev je zabeležiti danes rekord v analah berlinske borze. Tečaji so narastli od 300 na 1000 odst.; posamezni za 1500 do 2000 odst.. a tečaji za vodilne montanske vrednostne papirje od 3000 do skoro 7000 odst. Na deviznem trgu ni bilo znatne izpremembe.
S9PZ®
Zagreb, devize: Dunaj 0.0821 — 0 0871, Berlin 0.9" - U0, Budimpešta ? 34 — 2.64. Bukarešt 40.25 - 41.75, Milan 263 - 267, London 272 50 - 277' 50, Newyork 61 - 62, Pariz 427.50 - 432.50 Praga 198.50 — 201.50, Švica 1127 — 1131, Varšava 0.43 — 0.53, valute: dolar 60 — 61, avstr. krone 0.0821 — 0.0871, češke 196.50 — 199.50, levi 27 — 29, franki 417.50 — 422.50, madž. krone 2.35 — 2.65, marke 1.09, leji 39.50, lire 259 — 263.
Beograd devize: Pariz 438, London 276, Newvork 61.75. Ženeva 1130, Milan ?6o' Praga 200, Berlin 1.15, Bukarešt 38, Budimpešta 2.47, Sofija 42, Dunaj 0.0845-Solun 140.
Praga, devize: Berlin 0.42 — 0.62, Čarih 573.50 — 576.50, Milan 132.25 — 133.75, Pariz 216.25 — 217.75, London 140.75 — 142.25. Newyork 31.55 — 31.95, Beograd 50.12 — 51.63, Sofija 21.55 — 21.95, Dunaj 0.03525 — 0.04525, Varšava 0.155 — 0.255, Budimpešta 121.50 — 131.50, valute: nemške marke 0.45 — 0.65, švic. franki 571 — 574, lire 131.25 — 132.75, franc. franki 215.25 — 216.75. funti 140.25 — 141.75, dolarji 31.50 — 32.90, dinarji 50.87 — 51.37, avstr. žig. krone 0.03525 — 0.04525.
Curih, devize: Berlin 0.08375, New-york 548.50, London 24.53, Pariz 37.60, Milan 23.05, Praga 17.40, Budimpešta 0 22 Zagreb 220, Bukarešta 3.47, Sofija 3.75, Varšava 0.04, Dunaj 0.0071, avstr. žig. krone 0.0074.
Berlin, devize: Italija 26.134 - 26.266, London 27.431.25 — 27.568.75, Newyork 615.956 — 619.044, Pariz 42.892 - 43.108, Švica 112.717 — 113.282, Dunaj 798 — 802, Praga 19.950 — 22.050, Budimpešta 242' — 244, Sofiia 4289 — 4311, Zagreb 100.24 — 100.70.
Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik ln izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Gostilno tjri taorjo"
S>. Sanira trg
3781
vedno živahnejše in da so cene narast- j vsaic0 foboto in nedeljo se dobijo
le na 480 - 650 Kč za 50 kg. To je , domafe riževe in krvave klobase do-
povzročilo, da so lastniki hmeliskih za-1 ^ pra^čev. Točijo se nristna bi-,_____1.11 .r»rtrTlilv(.Ui /sloce hmeiia ' "lalr; r . . . ' .

log postaii vzdržljivejši. Zaloge hmelja na deželi so se zadnje dni precej zmanjšale. _ Statistični državni urad ccni
letošnii pridelek hmelja v Češkoslovaški na 101.283 starih centov (po 50 kg). Lani se je pridelalo le 57.689 starih centov.
TRŽNA POROČILA.
Zagrebški tedenski sejem 2. t m.
je bil izredno slab. Prignali so v celem samo nekaj mršavih bosanskih krav, katerih ni nihče kupoval, in malo svini, ki so se tržile po 72 K za kg žive teže. Sena so pripeljali le štiri vozove. Prodajalo se je seno po 950 K za 100 kg.
zeljska in dolenjska vina. Se priporočata J. J. Pečnik.
ISZSSJgEESaiCSHSaSESIS'
Gradbeno podjetje
I 9
i los, Oukič in drug
B
| Liubljana, Bohoričeva ui.20. | | se priporoča za vaa v to g | stroko spadajoča dela. ^
Ljubezen na počitnicah
Roman
Pogledala ga je . ; . Zdelo se jej je, kakor da se oddaljuje v meglenem oblaku. Naenkrat je iztegnila obe jroki in je kriknila: «Oh! . . . Oh! . . .»
Poržicki je vztrepetal: «Gospa! . . . Tuskal Pomiri ee! Noč je! V hotelu sval»
Solze so lile iz njenih oči.
<Oh! . . . Oh!»
V sosednji sobi se je zaslišalo mrmranje.
«Tuska, prosim te!» je govoril Por-Kcki.
Sedaj je bilo slišati trkanje.
»Prosim, da se vedete tiho in dostojno!* se je oglasil neprijazen glas v sosednji sobi, »Spati hočemo!*
Tuski je bilo, kakor da je nekdo z bičem švrknil po njej.
»Vedite se dostojno!*
Kljub vsemu se jej je vsilil spomin tia podobno situacijo. Nekdo je plakal, ihtel in tožil v hotelski sobi . . . neka ženska . . .
In v to ječanje je vpadel neusmiljen okaz druge ženske: »Vedite se dostojno!*
Kdaj je to bilo? Kdo sta bili ti dve ženski? . . .
Naenkrat je zaslišala nad seboj glas moškega: «Ne jokaj, mucka!*
To jo je popolnoma streznilo.
Vstala je, si pogladila lase s čela; težko je sopla, ko je krenila k vratom. In ne da bi ga pogledala, je hotela oditi. Zadržal jo je.
»Ali morete razumeti, kakšni nagibi
me vodijo?*
»Da! Da!*
»Ali mi odpuščate?*
»Da! Da!*
Omahovala je, tipaje našla kljuko in odšla.
Šel je za njo.
Ni se zavedal, da mu je ena njegovih davnih ljubic olajšala njegovo na-Icgo in mu je s svojim razgovorom v hotelu ugladila pot do odhoda . . .
Tuska je šla v svoji sobi naravnat k postelji, legla je in ležala z zaprti mi očmi brez spanja. Na njenem obrazu se je izražala tako brezupna tuga, da se je Poržickega polastilo največje sočutje. Sklenil je, da do zadnjega hipa ne ostavi Tuske, ni pa pomislil, da mora tako postopanje le sc povečati njeno bolest. Kljub vsemu j- bil vesel, da je prestal najhujši treuotek. V poslednjih dneh je bil že ves izčrpan, saj je bila situacija v^uk dan hujša.
Tuska ni rekla nobene be:ede.
Skozi okno je že prodirala sivina jutranjega svita. Plamen sveče je ru-menel eimdalje bolj. Iz vsakega kota sobe je vela globoka otožnost. Poržicki je tiho zaprl okno. Potem je pomočil brisačo v vodo in jo položil Tuski na čelo. Izkušnja ga je učil?, da v hipih ljubezenskih tragedij obkladek na glavo vedno dobro služi.
Poržicki se ni niti za korak odmaknil od šablone. Sedel je za mizo, si prižgal cigareto in se je čudil, da se vse odvija tako gladko.
Videti je bilo, da Tuska spi Samo njen cl-raz je posivel, kakor da jo j<-mahoma nekdo posipal s pepelom. Poržicki jo je pogledal, videl jo je
prvikrat brez pudra, tako, kakršna je v resnici.
»Uboga žena!* si je mislil, in v njegovem srcu je prevladovalo veliko, brezmejno usmiljenje.
Odvrnil je pogled od nje, kajti bolj nego ljubezni se je bal tega brezmejnega usmiljenja z ženo.
»Završi se vse dostojno.* si je mislil.
Malo nato pa je pristavil:
»A zakaj je zvezano s toliko bolestjo!*
Bližalo se je jutro, napočil je dan. Poržicki se je izmuznil iz sobe, a ni legel spat Hodil je po svoji sobi sem-intja in je prisluškoval. Naposled se je oglasil zvonec iz Tuskine sobe. Prišla je hišna. Ko se je vračala od Tuske, jej je pomigal Poržicki. »Ali sta dami že vstali?* »Da!*
»Kaj delata?* »Oblačita 6e.»
Hišna je držala listek v roki.
»Kaj je to?»
»Brzojavka.*
»Za Varšavo?*
»Mislim, da!»
Poržicki jej je vzel listek iz rok. Z nekoliko neodločnimi črkami je napisala Tuska: «2ebrowski. Varšava, Warecka ulica: Prideva danes z večernim vlakom.
Tuska.*
Igralec je vročil hišni zopet listek. Odšla je, da odda brzojavko.
Sedaj se je Poržicki privlekel počasi do postelje in se zgrudil nanjo. V njegovih očeh, na ustnih se je pojavil izraz globoke brezupe osti.
xxxvm.
Prodirajoč žvižg lokomotive. Zavladalo je vrvenje in drvenje. zavel je oster vonj premoga, pomešin z vonjem napol uvelih cvetlic. Poržicki, Tuska in Pita so kakor krdelce obsojencev molče stopali ob vlaku. Tuska je imela v rokah krasen šopek. Pita pa velikansko bonbenjero. Na pogl2d so bili videti mirni, veseli. Dami odpotujeta, pozoren znanec ju spremlja na kolodvor. Vse je bilo v najlepšem redu.
Poržicki je preskrbel damam dobra sedeža; sporazumel se je s sprevodnikom in je iskal majhen predel. »Tu bosta imeli komodno.* Nesel je lastnoročno prtljago v kup6, obrisal s svojim robcem sedeže, odvezal bonbonjero. Vse to je delal nekako mrzlično, ne da bi pogledal Tusko, ki je bledela vedno bolj in ni mogla izpregovoriti niti besedice.
Vse je bilo že preskrbljeno, nikakega dela ni bilo več. Morala sta si končno pogledati v oči. Nič več ni bilo možno izbegavati brutalne resnice.
Pita je sedla v kot. Od jutra sem je opazovala mater. Kaj misli ta otrok, bi bilo težko uganiti. A tudi ona je bila bleda, kakor da je materina tuga metala tudi nanjo svojo senco, »še pet minut!*
Tuska ni ničesar odgovorila. Videti je bilo samo. kako zelo trpi, da je ostala vsaj navidezno mirna. Dve kaplji krvi sta se fokazali na njenih ustnicah, ld ju je stisnila. Poržicki je stal na pragu predela. Nenadoma ga je presuniia misel:
»Ali pa tudi res postopam pošieno z ženo, ki gine v divjem obupu?*
Ta dvom je bil tako močan, da i? Poržicki že hotel iztegniti roko in 7.2-klicati:
»Pojdi, vzamem te s seboj'.*
Tedaj pa je zadonel signal za odhod.
»Prosim, zaprite vrata!* ie klical sprevodnik.
»Na svidenje!*
Poržicki je prijel Tusko za roko. Bila je mrzla in kakor mrtva. Videl ie lepe. sinje oči, ki jih je tolikokrat poljubljal in ki so ga gledale sedai 7 brezmejno bolestjo, da je postal sam ve? slab.
Od srca rad bi bil utešil. zmanjšal ta obup. toda kako? S čim?
Njegov pogled je padel ca Pito, :a videl je, da so njene modre oči vprte vani s strahom in grozo. Neka nerazumljiva sila ga je gnala, da je potisni! Pito na materine prsi.
lO-tanita tako!* je dejal s pridušenim glasom in je skočil iz kupeja.. •
Vlak se je začel premikati.
Pita, privita k materi, je sedela dolgo tako, ne da bi se odmaknila od nje, kakor bi bila sicer storila. Vodil jo je neki čarobni instinkt, da je lahno in nežno božala revico, ki je bila ta!;o bedna, da je pri otroku iskala utehe.
Tuskin obraz se je sklonil nad F5-tino glavo, in pritisnila je svoje ustnice na nj^ne zlate lase. Tiho in počasi so polzele iz modrih materinih oči velike. vroče solze in tekle so po čelu in bledih otrokovih licih navzdol.
Vlak je drvel v daljo.
Kakor cvetlični čaši sta se odprli dve ženski srci. Vzcveteli sta zase in za druge . . . Eno v lastni bole=ti, drugo v slutnji te bolesti. Tuska ... Pita .. Konec.
POSLANO*
Javnosti v pojasnilo.
Kakor že od nekdaj, tako tudi danes opetovano čitamo najhujše pritožbe proti mesarjem-obrti, ki je menda prav tako potrebna, kakor katera druga. Je pa ravno ta obrt tako zelo izpostavljena javni kritiki, kakor nobena druga, kajti prav pri mesarstvu lajik kaikulira sam z dvema številkama; nakupna cena — prodajna cena. Vse kaT je pred, med in potem, to javnost ne briga, ona samo trdi: »Doli z mesarji!* In ko se to zgodi, nastopi za Jugoslavijo Ovidova: »Aurea prima sata est aetas..
Mnogo krivde, da je ravno mesarska obrt tisto jagnje, ki nosi vse grehe sveta, leži v dejstvu, da se za vse časopisne. korporacijske in privatne napade iz neverno katerega razloga ne meni dosti, ne reagira na članke — pač pa v potu svojega obraza drvi s svojim vozičkom liki pridni čebelici tudi v najslabšem vremenu od hleva do hleva, išče kar najboljšega najti more, samo, da zadovolji mesaželjnemu ljudstvu. Mnogo .važnosti polaga na svoje ime in mnogo-kateri je že legel v grob, ne da bi za svoje potomce prihranil najmanjše premoženje — podobno vsaj penzijam uradnika. Izpostavljen vsakterim nezgodam nima za to nikakega jamstva ne zase, pe za svojce, da se jim bi ob priliki očetove nezgode godilo človeško.
Oglejmo pa si mesarsko obrt, kakršna (e danes in predbacivanje o draginji mesa, ki jo naj povzroči mesar — mora odpasti.
Mesarska obrt trpi na velikanski konkurenci — kakor obrt sploh, kajti koder je na majhnem teritoriju veliko ljudi, je tudi veliko konkurenčnih podjetil in že sama beseda »konkurenca* jamči, da je vsako izkoriščanje bodisi produ-eenta bodisi konzumenta zelo omejeno, da ne rečemo izključeno. Ravno konkurenca je edino sredstvo za izenačenje cen ter pobijanje draginje.
No, tega ključa pa mnogokateri ne razumejo in dodajo k že obstoječi konkurenci še povsem privatno v obliki kor-poracijskih klavnic in prodajalnic mesa in mesnih izdelkov, ki po preteku kratkega življenja umro neslavne smrti. In ta smrt še ne odpre oči in še ne dovede do pojma: le čevlje sodi naj kopitar — kajti čez noč se jim zopet dozdeva, da mesar pretirava in pretirava. Nobeno dokazovanje ne pomaga, celo dokaz zgu-be ne prepričuje — enoglasno kriči množica: »Mesarjem smrt*!
In vendar je mesar človek, ki se trudi, je mož, ki plačuje davke, je obrtnik brez katerega si današnjega družabnega življenja ne moremo predstavljati. Kot tak bi pač smel apelirati na javnost naj ga rešpektira kakor vsacega drugega obrtnika, naj se ne zgraža nad njegovim vsakdanjim zaslužkom in naj upošteva tudi njegov težaven poklic.
Da poizkusimo izpodbiti tla ogorčenju ki se izliva nad mesarsko obrtjo_pripomnimo sledeče:
Najprej je mesar podvržen čisto individualni nevoljl in godrnjanju, ker želi vsak za najnižjo ceno najlepši košček mesa. To ne gre. Vol ni samo stegno! Zato se cene razlikujejo po kvaliteti. Ker je ljudstvo nagnjeno k nižjim cenam, mesarju ni mogoče sleherno pot kupiti dragega vola, ker jih je malo, ki razumejo, da je »drago — po ceni*. Ozirati se jnu Je na splošnost in kupiti blago, ki odgovarja denarnim zmožnostim širših ljudskih plasti.
Mesar je pa izpostavljen tudi vsako-fakim oblastvenim odredbam, ki se izdajajo v pomirienju nerazsodne in krivo misleče mase. Take odredbe sicer ne izkazujejo uspehov, če že ne negativnih. Ob času, ko živine ni lahko dobiti, se rahteva normalno klanje pod kaznijo odvzema obrti — v času, ko je živine od-&eč, se doYoliuie neobrtnikom prosto
klanje, mesar pa glej to gnusno mesarsko operacijo lajikov, to uničevanje včasih dobrega mesa, to umetno vzdr-žavanje draginje — poleg tega pa plačaj davek kakor, da kolješ v normalnem obratu. Z mesarjem se skratka dela, kakor z žogo — in težko bo prepričati širšo javnost v tem pogledu, da uvažuj mesarsko obrt, kakor vsako drugo, težko bo iz mas iztrebiti že nekam prirojeno mržnjo do mesarjev — in je vendar prav tako potreben mesar, kakor drug obrtnik.
Podpisana zadruga si je dovolila javnost opozoriti, naj končno vendar presoja mesarsko obrt objektivno in naj ne daje z neupravičenimi insinuacijami nepotrebnega povoda oblastem, da se danes s temi jutri z nasprotnimi ukrepi mesarju po nepotrebnem delajo samo neprijetne težkoče, ki pa za ljudstvo ne morejo imeti nikakega uspeha.
Zadruga mesarjev, klavcev in pre-kajevalcev za politična okraja Kranj in Radovljica s sedežem v Kranju.
* Za vsebino nredništvo ni odgovo.mo.
priznano prvovrstno, kamniško, živo, neugašeno, več vagonov, za takojšnjo dobavo, po zmernih cenah nudi
I. Hurnar In komp.
Kamnik, poštni predal 7. 8782
Suhe gobe in iuimno
kupuje 3670
Ssbbp 8 Romi;., Ljnliliana
Woltova ulica 12.
vsak čas
po najnižjih cenah
pri
E. VAJ D A
izvoz divjačine in perutnine Čakovec, Medjimurje cj.9«l.ij.)
Brzojavi: Vaj da Čakovoo.
Telefon štev. 59.	94/1

kakor Jelene, srne. zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah
E. VAJDA
izvoz divjačine in perutnine Cakovec, Medjimurje.
Brzojavi: Vaj da Cakovec.
lnterurban telefon št. 59. 3735
3766
cenega nakupa zajamčeno čisto volnenega ševjota, pripravnega za moške obleke, damske kostume in plašče.
Izredna cena meter po K 450'—
Veletrgovina J. C. Mayer, Ljubljana.
udnik Trbovlje
sprejme takoj v delo po enega kleparskega in kovaškega preddelavca in dva strugarja.
Reflektira se samo na prvovrstne moči, neoženjene in z dolgoletno prakso.	__3780

mestni tesarski znoj stez* Ljubljana, Linhartova ulica št. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
PERILO
za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke
po najnižjih cenah
v	pri
A. Sinkovic nasl. K. SOSS "<
Uubiiana. Mestni tra 19.
kolesa, motorje
pnevmatiko vseh vrst
bencin
ie druge potrebščine lina Bedno s zalegi
F. FJorianiic
74 Ljubljana.
»u-a;o a« 30 boaodi Oln. 8*—, mkm ud.l|n|ll> 6 senodl • Oln. — Trgovakt oglasi. eopltovtrln, ••• promldnlna da 20 Dessdl 5 Dln„ vaaklh nadaljnjih 6 boaadi 3 Oln. — Ptafta aa aeprai. (Lahko tu<fl v ■ cnamicah.) Na vpraionla e« odgovarja la, ako fa vpraftanjv prileten, cnantka ca odgovor. ■
zimski suknji dva površnika za srednje veliko osebo ter pet parov moških čevljev. Poizve se: Sv. Jakoba trg it. 8/1., levo. 3778
Zelcd (žir)
kupuje po najvišji cen: kan-tiner v Domobranski vojašnici v Ljubljani. 3775
Morsko travo
nudi vsako množino Sever & Komp., Ljubljana, AVoifova ulica št. 12. 3671
Velik Štedilnik,
nov, se proda za 5000 kron na Dunajski cesti v baraki nasproti artilerijske vojašnice.
Proda se
za primerno ceno Štiri dobro ohranjene moške obleke, dve
Lep stavbeni prostor
v mestu, za eno ali dve hiši, z že postavljeno zidano barako, pripravno za skladišče ali pisarno, se proda ali da v najem. Ponudbe pod »Prule Srediua» na upravo «Jutra».
Lepo posestvo in hiia
z gostilniško koncesijo na Dolenjskem pri farni cerkvi blizu prtmogokopa e proda. Posesiva je 20 oralov, vse skupaj v lepi legi. Cena ugodna. Naslov pove uprava <Jutra». 3772
Dijak, 37
oziroma boljši gospod, se sprejme kot sostanovalec k visokošolcu. Soba s posebnim vhodom in električno lučjo. Naslov pove uprava <Jutra».
Klet
v Spodnji Šiški ee odda takoj v najem. Naslov pove uprava «Jutra». 3765
Družabnik
za trgovino z mešanim blagom in lesom se išče radi razširjenja iste. Lesna trgovina kakor druga je zel": dobro idoča ter na prometnem kraju. Oglasiti se pod • Ugodnost 846», poštnoležeče.
Celje. 3771
Za damske piašže v veliki izbiri.	81/V
a. s e. sfoM jsssr«
Vreča, drobno sol
in vse specerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka
SIRC-RANT, KRANJ
ter kupuje najvišje poljske pridelke in
suhe
86/1
Nova navodila

I . kSH
M mh
mAx

EPS'
Izdal sem spis, v katerem sem pokazal milijonom trpečim edino možno pot k ozdravljenju. Ta navodila ne stanejo niti vinarja in se zastonj do-pošljejo vsakemu, ki se čuti bolnega, betežnega, slabotnega in obupanega. Moja navodila so uspeh petdesetletnega mišljenja in učenja ter vsebujejo obilico bogatih, praktičnih izkušenj in mnogo dokazov odličnih mož znanosti.
Kdor se hoče rešiti
naj se ravna po aojiii navodilih, ki bo pomagala že tisočim: bodisi da se je bolezen izcimila vsled skrbi, bede ali napornosti. bodisi da sta povzročila trpljenje
lahkomiselnost in nezmernost.
Vsem tlačenim in onim, ki nimajo lastne vo'je —aP« ka" in pravega, veselj? do dela, kažem znanstveno in	pui, teri se
rešijo trpljenja v živcih, nespanja mrtnje do dela, telesne in duševne slabosti trganja po udih, glavobola, slabega prebavljanja, želodčnih krčev, kakor tudi več drugih podobnih bolezni. Pišite še danes dopisnico in zahtevajte zastonj in poštnine prosto
3777	moja navodila!
(»lov: t Posferneck, Berlin, 1.0.. Micfiaelkfrcliplatz 13, M. 511.
i
s
Jamski les
smrekov in jelkov, nad 10 cm na drobnem koncu in nad 3 m dolžine kupi vsako množino franko kranjske postaje Sest-janški uremogokop ANDE. JAEIL,
Krmeli, Dolenjsko.	3643