Spomenik padlim borcem NOB v Novokra- GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO III. + ŠTEVILKA 8 AVGUST 1964 CENA 20 DIN Poštnina plačana v gotovini DNE 30. JUNIJA 1964 JE BILA RAZŠIRJENA SEJA PLENUMA OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE, KJER SO UDELEŽENCI RAZPRAVLJALI O PROBLEMATIKI PROIZVODNEGA SODELOVANJA, O STANJU VINOREJSKE PROIZVODNJE IN O PROBLEMU PREŽIVNINSKEGA VARSTVA KMETOV. PERSPEKTIVAH Tov. Ivan Frol, član izvršnega odbora občinskega odbora Socia¬ listične zveze, je v svojem refe¬ ratu omenil, da je kmetijstvo eno od najbolj občutljivih vprašanj. Zadnje čase se pri nas dokaj po¬ gosto razpravlja pri vseh organih o nalogah in problemih celotne kmetijske proizvodnje pri nas, plenum socialistične zveze pa bi moral pogledati kmetijstvo tako, kakršno je danes in najti primer¬ ne smernice za njegov nadaljnji razvoj. Zato je predlagal, da se morajo vsi organi pri tem zedi¬ niti in voditi skupno in enotno politiko pri |>oseganju v nadaljnji razvoj kmetijstva. Na ilirskobistriškem področju delujeta dve kmetijski organiza¬ ciji in to Kmetijsko industrijski kombinat in Kmetijska zadruga, ki sta si svoje delo zastavili na pogojih, ki so nastopili pri reor¬ ganizaciji zadruge v začetku leta 1963, ko je le-ta oddala lastno proizvodnjo in odkup živine na¬ stalemu Kmetijsko industrijske¬ mu kombinatu in konec leta 1963, ko je oddala še gozdarski obrat Gozdnemu gospodarstvu Postojna. Tako zastavljeno delo v kmetij¬ stvu ni dalo vidnih uspehov pri Kmetijski zadrugi, ker ta ne na¬ stopa s popolnim programom v kmetijski proizvodnji. Pa tudi Kmetijsko industrijski kombinat boluje po mnenju tov. Frola za¬ radi istih vzrokov. Problemi kmetijstva so tako v zadrugi in v Kombinatu zamrli, nam to narekuje, da začnemu to stanj aektegorično razčiščevati. Kolektivu zadruge in kombinatu trud, ki ga vlagata pri reševanju ekonomskih problemov, s kakrš¬ nimi se borijo mnogi kolektivi v kmetijstvu, toda neizogibno je dejstvo, da je pri vsem tem treba hkrati pozvati oba kolektiva, da poišče ta način in možnost zdru¬ žitve kmetijske zadruge in Kme¬ tijsko industrijskega kombinata. Jože Žnidaršič, dipl. inž. agro¬ nomije, je v razpravi o stanju in perspektivah razvoja živinoreje v komuni naglasil, da so vse dose¬ danje razprave o problemih živi¬ norejske in širše kmetijske proiz¬ vodnje i:i:i diši v okviru komune, okraja, republike ali zveze ugoto¬ vile, da je potrebno za hitrejši razvoj naše živinorejske proiz¬ vodnje (saj je gotovo, da smo navzlic navedenim slabostim do¬ segli tudi velike uspehe, zlasti v pogledu izbora živali), predvsem navezati tesnejšne proizvodne sti¬ ke s kmetom. Kooperanta je tre¬ ba navezati na čim dolgoročnejše kooperacijske proizvodne odnose in pri tem ne samo v strokovnem pogledu, bolj temeljito skrbeti za izboljševanje naše osnovne črede, predvsem krav molznic, saj je znano, da so naše živali še vedno neizenačene po teži in da se od¬ likujejo po trdi molži, omogočiti je treba nabavo manjše in za naše razmere primerne mehaniza¬ cije, poiskati razne oblike kredi¬ tiranja (bodisi za nabavo pitovne, plemenske živine, strojev, krmil in poskrbeti za to, da se naš plemenski material številčno in kakovostno ojača. Za tako vrsto proizvodnega sodelovanja pa bi morala imeti kmetijska pro¬ izvodna organizacija dokaj močne sklade, s katerimi bi kreditirala kmetovalce. Glavni stimulant pr! tem bo še vedno cena plemenske živine, oziroma premiranje za obrejene plemenske telice. V ta namen bo treba znatno pojačati rodovniško in selekcijsko službo ter s sodelovanjem Živinorejske¬ ga zavoda v Novi Gorici uvesti in izboljšati p rog e not e sti ran je — odbiro plemenskih telic za krave po prvi laktaciji. Dogajalo se nam je in se nam še dogaja, da je zaradi mnogo ugodnejše cene za pitovno živino odšla marsikatera odlična plemenska žival v zakol in da je tako trud, dosežen z umetnim osemenjevanjem, molz¬ no kontrolo in selekcijo, propa¬ del. Predvideva se, da bo v živi¬ noreji in sploh v kmetijstvu pri¬ šlo do postopne ukinitve vseh pre¬ mij in regresov, pri čemer bo ži¬ vinoreja zadnja na vrsti. Tedaj bo v naših pogojih vplivala na naš stalež in vzrejo plemenske živine predvsem cena, ki jo bo ta živina dosegla, pri čemer ni bojazni, da ta ne bi bila ugodna zaradi vse večjega povpraševanja po naši plemenski živini iz sosednih re¬ publik, Bolgarije in drugod, na¬ dalje odkupna cena mleka in ne nazadnje pravilno razmerje med ceno za mleko in med ceno za meso, oziroma med ceno za ple¬ mensko živino in pitovno živino. Pomanjkanje sodelovanja — je nadalje naglasil Jože Žnidaršič je pri nas opaziti ne samo med zadrugo ali pa Kmetijsko enoto pri kombinatu in zasebnikom, temveč tude med družbeno pro¬ izvodnjo in predelavo — pri nas konkretno med našo družbeno proizvodnjo in klavnico ter delo¬ ma mlekarno. Zato so ti odnosi nasproti celotni kmetijski politiki v komuni dostikrat škodljivi za celokupen razvoj tako družbene¬ ga kot zasebnega sektorja. Seda¬ nji položaj nas vodi do zaključka, da je sedanje stanje, ko v zadrugi in kombinatu vsak po svoje go¬ spodarimo, ko ne vidimo pred se¬ boj istih ciljev in istih metod za dosego tega cilja, nevzdržno in ga je potrebno čimprej spreme¬ niti. Stvar delovnih kolektivov Je, da sami odločijo o organizacijski obliki in okviru, v katerem bodo nastopali, vendar jasno in nujno ie, da pri tem sodeluje tudi ob¬ činska skupščina. Prav tako Je ra¬ zumljivo, da mora biti za izva¬ janje učinkovitejše kooperacijske politike celotna kmetijska stro¬ kovna služba enotna in mora ve¬ liko bolj služiti temu namenu kot doslej. Zemljiška služba pri druž¬ benem sektorju kmetijske proiz¬ vodnje se bo morala veliko bolj resno poprijeti dela pri urejanju zemljiškega vprašanja pri aronda¬ ciji. Ojačati bo treba hkrati tudi selekcijsko in rodovniško službo, da bo ta ob primernih cenah res lahko usmerjala razvoj govedore¬ je v pozitivni smeri; predvsem pa bo treba znatno ojačati koopera¬ cijske proizvodne odnose z zaseb¬ nimi kmetovalci. To zadnje vpra¬ šanje je še toliko bolj važno, ker sami čutimo, da tudi v naši ko¬ muni narašča, zapuščanje zemlje, ki Je družbeni sektor za enkrat še ni zmožen obdelovati. Če se bo sedanji odtok vaškega prebival¬ stva v Lesonit, Kombinat v dru¬ god locirano industrijo nadalje¬ val v sedanjem tempu, bodo naše vasi, zlasti v Brkinih, pa tudi drugod samo še slučajna, zasilna zapo- ULILI prebivališča ljudi, ki sleni v drugih gospodarskih pano¬ gah, namesto na svoji zemlji. Ob koncu svojega izvajanja Je zaključil tov. Žnidaršič, da je ta začarani krog kmetijstva zelo za¬ motan, zato irmin morali reše¬ vati z edine možne začetne točke. Ta točka Je enakopravnost kme¬ tijstva z drugimi gospodarskimi panogami V referatu o problemih preživ¬ ninskega varstva kmetov Je bilo ugotoviti, da Je splošno starostno zavarovanje vseh kmetov širši in težji problem, ki ga verjetno ne bomo mogli v kratkem času rešiti, prav gotovo pa ne prej, dokler ne bodo sprejeti ustrezni zvezni predpisi. Zato je bila na plenumu skupna in enotna ugotovitev, da je neodložljivo reševanje vpraša¬ nja preživnin za tiste kmete, ki družabl Janja zaradi naše akcije kmetijskih zemljišč prodajo, od¬ stopijo ali izgubijo ob arondaciji zemljo, so pa zaradi starosti ali drugih razlogov opravičeni do pre¬ živnine, če izpolnjujejo pogoje. osnutku odloka, ki naj bi že letos obravnavala občinska skup¬ ščina, pa naj bi bilo določilo, da bodo preživnino prejemali le tisti kmetje, katerih zemljišča bi pri¬ šla na podlagi pogodbe ali v aron- dacijskem postopku v družbeno last in uporabo gospodarskih or¬ ganizacij. V poštev torej ne bi prišli hri¬ boviti predeli, temveč praviloma le nižinska območja, kjer so zem¬ ljišča interesantna za družbeno proizvodnjo. Tako bi po danem predlogu trenutno prišla v poštev zemljšča v k. o. Jablanica, Vrbo¬ vo, delno Žabiče, Zarečje, Zareči- ca, Harije in Knežak. Več o tem dokaj težkem proble¬ mu bomo pisali v naših nasled¬ njih številkah Snežnika, ko bo začela razpravo o tem tudi občin¬ ska skupščina. Na razširjeni seji plenuma so na koncu sprejeli Še sklep, da bo¬ do vse te probleme na širših po¬ svetovanjih obravnavali še na večjih centrih, kot npr. v Jd- šanah, Knežaku, Podgradu in Pre¬ mu, celotno gradivo plenuma pa predložili v razpravo občinski skupščini. AVGUST + ŠT. 8 3 » Kadar čez gozdove rjovejo viharji, drevesa svojih korenin se zavedo...« (NAPIS NA SPOMINSKI PLOŠČI V KRAJU, KJER JE BILA PARTIZANSKA BOLNIŠNICA »ZALESJE«) Na zidovih hiš v postojnski, se¬ žanski in bistriški občini so bili prilepljeni lepaki, ki so vabili 5. julija na Ostrožno brdo na medobčinsko proslavo v počasti¬ tev 20-letnice obstoja in dela Rdečega križa Slovenije. Komu¬ nalno podjetje iz II. Bistrice je pustilo vsa dela in preskrbelo materi al in razrite prevoz ceste, da Ji za popravilo o vozila i:i:i kos. Smerokazi v Ribnici so ka¬ zali pot. Podmladkarji in mladi člani RK so budno pazili, da bo slavje pri¬ jetno poteklo Zakaj so si izbrali prav Ostrož¬ no brdo za to slavje? V NOB je v neposredni bližini Ostrožnega brda delovala bolnišnica Zalesje — dokaz nase borbe in zmage. Po dvajsetih letih so se v tem kraju zbrali tisti, ki so se borili proti zlu. Zbrali so se, da obudijo spo¬ mine na težko, a vendar slavno pot, ki so jo utirali tudi prebi¬ valci Ostrožnega brda in okoliš¬ kih vasi. Prišli so od blizu in da¬ leč in bilo bi jih še več, da ni deževalo. Ostrožno brdo jih je pri¬ čakalo slavnostno okrašeno. Z oken in drogov so visele zastave, jugoslovanske, slovenske in se prepletale z zastavami RK. Ostrožani so te dni pustili koso in grablje, da se dostojno pripra¬ vijo na veliki dan. Uredili so pot, ki pelje v njihovo vas, pometli dvorišča in napekli potic za svoj praznik. Zdravstveni delavci iz II. Bistrice so dali slavju s svo¬ jim rešilnim vozom pravi pečat. Tovariša Grgeč in Malečkar sta Na svoji kurirski poti sem do¬ bila nalogo, da uredim prevoz hrane iz brkinskega predela na Pivko. Na dinu cekarja sem skri¬ la Slovenskega poročevalca in Ju¬ tro, na vrh med drugo drobna¬ rijo pa položila domobranske »Črne bukve«. Te niso bile samo pretveza, zanje so me prosili par¬ tizani, da zvedo, kaj pišejo domo¬ branci o njih. Zaradi varnosti sem vzela s seboj na pot štiriletno se¬ strico in ji na srajčko pripela partizansko pošto. Seveda, deklet¬ ce tega ni vedelo. Na videz brez¬ skrbna sem šla z njo po glavni cesti in ji odgovarjala na njena radovedna vprašanja. Ko sva se čakala pripravljena, da povedeta udeležence na mesto,» kjer so še sledovi bolnišnice. V šoli je bOa že prejšnji dan odprta razstava o dejavnosti RK, kjer je posebno privabljal kotiček z dokumenta- cijo bolnišnice Zalesje. Bistriška godba na pihala je za¬ igrala državno himno in slavje se je pričelo. Ker je zborovanje organiziral Rdeči križ, ki se je rodil v najhujših dneh našega bo¬ ja, smo najprej poslušali o nje¬ govem nastanku in razvoju in nato zgodovino bolnišnice Zalesje. Izrekli so zahvalo vsem, ki so imeli zasluge pri delovanju bol¬ nišnice in poslali pozdravno pi¬ smo ruskemu zdravniku ki je v Mišu, njej reševal življenja in lajšal bolečine borcev in nato po¬ ložili venec k spomeniku padlih. Oglasila se je pesem — tista sila, ki vedno najde pot do človeko¬ vega srca in ga spremlja v težkih še veliko neznanih grobov naših in lepih dneh. Peli so naši nepo¬ grešljivi prijatelji pripadniki JLA iz D. Bistrice, pel je pri¬ ljubljeni bistriški oktet, peli sta Marica in Zdenka pesem o pre¬ čudnem cvetu v grapi črni, ki jo je Zvezdana takole obrazložila: »Brkinski griči in grape skrivajo borcev. Trnje jim spleta venec, oblaki lebdijo nad njimi, v našem ostali vedno spominu pa vi.« Lepo so zapeli mladi člaj RK iz Postojne in ko se je sredi slavja vlil dež, je stopil na oder harmonikaš Svagelj iz Sežane igral ije, jodlal, vitiskal in pel sproščeno. Ljudje, ki so se zatekli napušče sosednjih hiš, so se pomaknili k odru in se za dež ni¬ so menili. Kdo ve, če se niso spomnili harmonike, ki jih je spremljala na partizanskih mitin¬ gih in juriših. Globoko so nas pretresle recitacije »Kadinjača«, Borovo »Srečanje« in odločno He¬ lenino izvajanje o podmladkarjih najmlajših članih RK. Prijet¬ no smo uživali ob igri in plesu banatskega in bunjevačkega kola Zdelo se je, da se je čas pomaknil za dvajset let nazaj, ko je živahna mamka takole vabila bivšega bor¬ ca h kosilu: »Včasih sem te vpra¬ šala hočeš mleka, hočeš kruha danes pa ti bom bolje postre¬ gla.« Tovarišica Svetinova, pred¬ sednica GO Rdečega križa Slove¬ nije, je dejala: »V tej zakotni va- na tem čudovitem koščku sici slovenske zemlje sem danes užila mi talko pomenkovali, planeta iz za¬ sede na ovinku ceste iz gostega grmovja pred naju dva domobran¬ ca! Ustavita naju in vprašata, kam sva namenjeni in kaj nesem v cekarju. »Na obisk k teti v bliž¬ njo vas. Ker rada bere, sem ji ku¬ pila knjigo,« rečem in izvlečem knjigo iz cekarja. Oba sežeta po njej in nezaupanje jima zgine z obraza. Večji me je potrepljal po ramenu in vzpodbudno dejal: »Ta¬ ko, tako, naj ljudje zvedo, kaj de¬ lajo rdeči banditi!« Ni pa opazil mojega olajšanja, ko nama je pu¬ stil prosto ,pot. Tako je šla po ku¬ rirski poti poleg domobranskih »Črtnih bukev«- tudi partizanska mnogo lepote. Presenetil me je bogat in pester program, sprošče¬ nost izvajalcev, velika udeležba ob tako slabem vremenu, vsem dojemljiva razstava in dobrota domačinov.« Organizacija RK iz II. Bistrice, Postojne in Sežane se na tem me¬ stu zahvaljuje vsem in vsakemu posebej, ki je pripomogel k slav¬ ju. Posebno pa se zahvaljuje Ko¬ munalnemu podjetju Ilirska Bi¬ strica, pripadnikom bistriškega garnizona, Lesonitu in Iliriji ter Krajevni skupnosti iz Ilirske Bi¬ strice. JO. • . • • • • •• .*•••• Zbor JLA iz Ilirske Bistrice poje Pesem XIV. divizije Pretekli mesec je trgovsko podjetje »SOCA« iz Kopra otvorilo v Ilirski Bistrici prenovljeno poslovalnico, ki zadostuje vsem zahte¬ vam sodobnega lokala. Novourejeni lokal se nahaja v Trnovem in nudi potrošnikom veliko izbiro blaga. Poslovalnica trgovskega podjetja »Soča« Koper nudi metrazno in trikotažno tekstilno blago, galanterijo in konfekcijo. Blagovni promet trgovine prekoračuje letno 60 milijonov dinarjev prometa. Zaposlene so štiri prodajalke, ki s solidno postrežbo zadovoljujejo vsem željam številnih potrošnikov. Odpiranje takih sodobnih lokalov je za vsak kraj, še posebej pa za center komune velika pridobitev, saj se danes nahajamo v ob¬ dobju, ko so zahteve potrošnikov po izbiri kvalitetnega blaga in dobri postrežbi iz dneva v dan večje. Mislimo, da tem zahtevam ta lokal ustreza in želja potrošnikov je, da bi se v Ilirski Bistrici in drugod take poslovalnice urejale v še večjem številu. Na novo urejeni obrat trgovskega podjetja Soča v Ilirski Bistrici Foto: Jože KEUC AVGUST + ST. 8 Ob koncu prvega dela tekmo¬ vanja v I. republiški košarkarski ligi, ki so ga naši košarkarji res triumfalno zaključili, ter tik pred vrati nadaljevanja smo zaprosili nekatere igralce, trenerje in teh¬ ničnega vodjo ekipe, da nam od¬ govorijo na nekaj vprašanj. Vabilu so se odzvali igralci To¬ ne štemberger, Edo Lenarčič, Raj¬ ko Grl j, Drago Antonič, trener Mitko Grl j in tehnični vodja Bog¬ dan Valenčič. In kaj so povedali? Berite! I. vprašanje: Kaj pričakujete v nadaljevanju tekmovanja? Edo Lenarčič: Nadaljnjih 8 točk. Tri tekme bomo dobili doma in eno zunaj z Branikom ali Škof¬ jo Loko. Tone Štemberger: Prepričan sem, da bomo doma zmagali v vseh srečanjih. Zunaj bo zelo težko vzeti točke nasprotniku. Po moji prognozi bo prvak Ljubljana. Grl* Rajko: Sem optimist in uipam, da bomo izgubili le eno tekmo (s Tivolijem ali Brani¬ kom). Moj optimizem velja pod pogojem, da bomo prvo polovico avgusta maksimalno izkoristili za treniranje. To bo zadostovalo za prvo metso in osvojitev po¬ zlačenega pokala Košarkarske zveze Slovenije. Drago Antonič: Kot so že ostali omenili, tudi jaz upam, da bo¬ mo ostali do konca na prvem mestu. Doma moramo vsekakor vse zmagati, a od zunaj prine¬ si vsaj dve zmagi. Mitko Grl j: Pričakujem težko bor¬ bo. Ilirija in Ljubljana se bo¬ sta trudili in skušali zasesti prvo mesto. Računam na zmago v vseh tekmah doma, zunaj pa bi bili dobrodošli točki s Škofjo Loko, ki pa se bo gotovo zelo potrudila, da se obvaruje izpa¬ da iz lige. Igra proti Braniku nam vedno leži, toda na svo¬ jem igrišču so močna in solidna ekipa. Najtežja tekma .bo s Ti¬ volijem, saj na njihovem tere¬ nu še nismo zmagali. Bogdan Valenčič: V preostalih tekmah moramo zmagati vsaj štirikrat (trikrat doma in en¬ krat zunaj). Pričakujem osvoji¬ tev I. mesta, še posebej, -ker je za Lesonit dokaj ugoden kole¬ dar tekmovanja. Pretendenti za najvišji naslov se bodo sami med seboj izločevali. Niso pa izključena tudi neprijetna pre¬ senečenja. Predpogoj so teme¬ ljite priprave, saj se že 16. av¬ gusta srečamo na dbmačem igrišču z gosti iz Domžal. 2. vprašanje: Na kakšne težave ste naleteli v letošnji sezoni? Edo Lenarčič: Na j več ja težava je bila v tem, da nismo imeli skupnih treningov. Primanjko¬ valo nam je tudi žog, saj smo na primer en mesec igrali z eno in isto žogo. * Tone Štemberger: Glavna težava je ,da ni skupnih treningov. Za¬ radi odsotnosti večine igralcev se ne da mnogo pomagati. V pretekli sezoni je bilo so¬ jenje z redkimi izjemami zelo slabo. Mislim, da je bilo naj¬ slabše z Elektro v Šoštanju. S težavami glede trenerjev se srečujejo prav vse ekipe v Slo¬ veniji. Koristno bi bilo, da se Mitku Grl ju najde zaposlitev v II. Bistrici, ker je pod sedanji¬ mi pogoji opravljanje trener¬ skih poslov zelo naporno delo. Zasledil sem tudi pomanjkljivo organizacijo vodstva kluba ko¬ šarkarjev. Rajko Grl j: Zaradi razkropljeno¬ sti igralcev je bilo zelo malo skupnih treningov. Glede sojenja se strinjam s pred gov orni kom. Drago Antonič: Pomanjkanje skupnih treningov, pa tudi pre¬ cejšnja mera neresnosti na sa¬ mih treningih. Mitko Grlj: Težave se ponavljajo iz leta v leto in to zaradi po¬ manjkanja skupni h treningov. Zelo nas je motilo slabo soje¬ nje, predvsem na tekmah s Svo¬ bodo in Ilirijo. Bogdan Valenčič: Kot so že dru¬ gi izjavili, je naj več ja težava, da ni mogoče dobiti ekipe sku¬ paj za redne in temeljite trenin¬ ge. Individualni treningi ne za¬ dostujejo. Drugih bistvenih te¬ žav, bi bi vplivale na potek tek¬ movanja, ni. Obstajajo sicer manjše, toda kje jih pa ni? Vprašanje: Kako ste zadovoljni z nastopom ekipe? Kljub nekaterim manjšim po- manjkljivostim sem zelo zado¬ voljen. Želel bi le nekoliko več d iscipli n e. 3. vprašanje: Vaša najtežja tek¬ ma in najljubša zmaga? Edo Lenarčič: Najtežja tekma s Svobodo v Ljubljani. Naj ljubša ra mi je bila zmaga nad ekipo Ljubljana v Ljubljani. Tone štemberger: Z Ilirijo doma in z Ljubljano v Ljubljani. Rafko Grlj: Najtežje je bilo s Svobodo, najraje na se spomi¬ njam zmage z Ljubljano v go¬ steh. Drago Antonič: Najtežje srečanje je bilo s Svobodo, ko smo zma¬ gali šele po podaljšku. Naj¬ ljubša zmaga — z Ljubljano i Ljubljani. 4. vprašanje: Kateri dogodek vam je osital najbolj v spominu? Tone Štemberger: Moja slaba igra v tekmi z Ilirijo. Edo Lenarčič: Izključitev na tek¬ mi z Ilirijo, čeprav smatram, da je bila odločitev sodnika p r ei- roga — neupravičena. Rajko Grlj: Ni bilo dogodka, ki bi mi posebno ostal v spominu. Drago Antonič: Šoštanjski gledal¬ ci, ki so nas obdelovali z zelo sočnimi in neprimernimi izrazi. 5. vprašanje: Kako ste zado¬ voljni z gledalci doma in drugod? Tone Štemberger: Doma navijajo samo, ko zmagujemo in vodi¬ mo. Drugače so domači gledalci zelo fair in lahko služijo za zgled vsem ostalim v Sloveniji. Na drugih igriščih je obnaša¬ nje gledalcev precej nešportno, otežkoča normalno igranje. To velja še posebej za Šoštanj. Edo Lenarčič: Publika je doma zelo fair, le da ne zna prenesti poraza. Drugod je obnašanje gledal¬ cev precej nasprotno, predvsem v Šoštanju iti Domžalah. So preveliki lokalpatrioti. Rajko Grlj: Domači gledalci naj 'bi bili v vseh situacijah fair, kot so običajno. Ko nam gre slabo, bi želel več podpore. Z navdušenjem po tekmi sem za¬ dovoljen. Ne gre v račun ne¬ športno in včasih nerazumljivo navijanje gledalcev v tekmah z Elektro in Ilirijo, ko gostuje¬ mo pri njih. Drago Antonič: Naši gledalci pre¬ malo navijajo, ko se nahajamo v kritičnih momentih. Zelo pri¬ jetno pa je, da se dokaj fair obnašajo do sodnikov. Glede priprav pred nadaljeva¬ njem tekmovanja in v zvezi z usposabljanjem in vzgojo novih igralcev so nam odgovarjali tre¬ nerji posameznih ekip. Mitko Grlj — trener članov: Prvo polovico avgusta bomo te¬ meljito izkoristili za skupne tre¬ ninge. Izboljšati moramo pred¬ vsem kondi Ci j sko prior avl j enost igralcev, saj je to ena na j večjih hib ekipe. Odpraviti bo treba tu¬ di primere samovoljnosti nekate¬ rih igralcev, ki sicer nimajo bi¬ stvenejših posledic, a jih kljub temu ne sme biti. Zadovoljen sem z nekaterim’ mlajšimi igralci, ki bodo lahk<> uspešno zamenjali svoje starejše kolege. Tone Štemberger — trener mla¬ dincev: Mladincev imamo trenutno pre¬ cej. Narobe je le to, da se hitro naveličajo. Pričakujejo namreč, da se da košarko naučiti v dveh mesecih in da pri tem ni treba trdega dela. Treningov se udeležuje 15 mla¬ dincev predvsem iz vrst dijakov in vajencev. Opreme še nimajo in jo bodo dobili, ko bodo pokazali voljo, uspehe in vztrajnost v pridobiva¬ nju košarkaških veščin. (Nadalj. na 12. str.)