MAKEDONSKI JEZIKOSLOVEC KRUM TOSEV 
Dvajsetega novembra 1976 ]e v Kliničnem centru v Ljubljani umrl pionir makedonistike, profesor sodobnega makedonskega jezika na Filološki fakulteti v Skopju Krum Tošev. [ Zahrbtna, prezgodnja smrt je profesorja Toševa odtrgala od vsakodnevne znanstvene, ; pedagoške in družbenopolitične dejavnosti.
Profesor Krum Tošev se je rodil v Prilepu 16. februarja 1912, v tistem »usodnem« letu, : kakor je sam napisal v svojih poslednjih zapisih, ko so v balkanskih vojnah Makedo- I nijo razgrabile njene sosede. Šolal se je v Prilepu, maturo je opravil v Bitoli. V letih i 1931—35 je študiral srbohrvaščino s starocerkvenoslovanščino v Beogradu, od leta 1937 i do leta 1944 je kot srednjošolski profesor služboval v Ivangradu, Danilovgradu, Stru- j mici in Beli Slatini. Septembra 1944 je v oddelku Agitpropa deloval v okolici Stipa. |
181
Po osvoboditvi Makedonije je služboval na šolskih inšpektoratih v Bitoli in Prilepu, i nato je postal načelnik strokovnega šolstva in instruktivnega oddelka pri ministrskih j organih makedonske vlade. Zelo pomembno je njegovo sodelovanje v komisiji za jezik ' in pravopis pri ministrstvu prosvete leta 1944. j
Pred tridesetimi leti je postal predavatelj na filozofski fakulteti v Skopju (ki tudi letos i praznuje trideseto obletnico obstoja v svobodni Jugoslaviji). 1949. je postal docent, i 1960. izredni profesor in 1965. redni profesor sodobnega makedonskega jezika. Leta i 1953 je postal tudi direktor Inštituta za makedonski jezik in ga vodil skoro dve i desetletji.
Profesor Tošev je bil strokovno in družbeno angažiran. Bil je predsednik Društva za makedonski jezik in literaturo, član redakcije časopisa »Makedonski jezik« in »litera- ; turen zbor« od njune ustanovitve, član mednarodne komisije za lingvistično terminolo- i gijo, član mednarodnega odbora za izdelavo dialektoloških atlasov, član komisije za : strokovne izpite, sestavljalec učnih načrtov in programov za šole prve in druge stopnje, i avtor ali redaktor mnogih učbenikov za osnovne in srednje šole, redaktor mnogih slovarjev, predsednik sveta etnološkega muzeja, založbe »Prosvetno delo«, akademskega kulturno-umetniškega društva »Mirče Acev« itd.
Njegovo znanstveno in strokovno zanimanje je bilo izredno široko. Ukvarjal se je s problematiko pisave in pravopisa sodobnega makedonskega jezika, s problemi zgodovine makedonskega jezika, dialektologije, leksikografije. Posvečal se je tudi sestav- j Ijanju učbenikov, redigiranju jezikoslovnih tekstov ter uredniškemu in prevajalskemu ; delu.
V prvi številki časopisa »Prosvetno delo« leta 1945 je objavil članek o vprašanjih i makedonske pisave. V kasnejših delih je obdelal problematiko sistemov pisav v Make- i doniji po 1. svetovni vojni (Makedonski jezik, 1969, XIX, 21—44) ter probleme pisnega ; in ustnega izražanja učencev. Tudi vsi trije makedonski pravopisi so povezani z njego- ¦ vim imenom; pri prvem je sodeloval kot član komisije za jezik in pravopis (leta 1945), \ pri drugem je bil soavtor (leta 1950), pri tretjem pa predsednik delovne skupine sestav- ' Ijalcev (leta 1970).
Kot predavatelj sodobnega makedonskega knjižnega jezika se je Krum Tošev ukvarjal s temeljnimi vprašanji fonetskega, fonološkega in morfološkega sistema; pisal je o < makedonskem akcentu, nekaterih značilnih soglasniških sklopih, posebnostih makedon- ¦ skega aorista, glagolih e-jevske skupine, glagolski 1-formi, zaimkih, predlogih in nekaterih leksikalnih posebnostih besed, ki se v makedonščini pogosto uporabljajo. Kot ' dolgoleten raziskovalec makedonske dialektologije je Krum Tošev zbral mnogo gradiva ¦ iz struškega govora, ki ga je raziskoval s posebno ljubeznijo. Raziskoval je tako sodobni govor kot tekste iz preteklega stoletja. Na tem področju je prišel do mnogih novih spoznanj.
Vpliv profesorja Toševa je čutiti tudi na področju leksikografije. Pod njegovim vodstvom je potekalo izdelovanje in izdajanje Slovarja makedonskega jezika, ki so ga izdali sodelavci inštituta. Profesor Tošev je tudi redaktor mnogih dvojezničnih slovarjev: francosko-makedonskega, angleško-makedonskega, nemško-makedonskega, rusko-make- \ donskega, srbohrvatsko-makedonskega, bolgarsko-makedonskega in drugih, pravzaprav ; vseh prvih slovarskih del v Makedoniji. Njegove izkušnje so bile dragocene pri vseh : izdajah Inštituta za makedonski jezik, tako pri izdajah starih tekstov (14., 15. in 17. i stoletje), posebnih izdajah, izdajah zapisov ljudskega izročila, pri urejanju časopisa i »Makedonski jezik« in podobno. Tošev je redaktor mnogih besedil ljudskega izročila | iz SR Makedonije, Pirinske in Egejske Makedonije, med drugim tudi najdaljše ljudske j pesmi Kuzman Kapidan, najdaljše makedonske ljudske pripovedke Siljan Strkot in i drugih ljudskih slovstvenih storitev. i
Omeniti je treba tudi njegovo delo pri sestavljanju učbenikov za osnovne in srednje šole, predvsem beril, izbranih beril, primerov iz literature, ki so doživeli več izdaj. Delal je kot samostojen sestavljalec ali pa sodeloval pri sestavljanju. Bil je ploden prevajalec, saj je zapustil okoli 200 prevedenih del; prevajal je med drugimi Lenina, Dedijera, Prličeva.
182 \
Pri profesorju Toševu se je šolalo skoraj 30 generacij sodobnih makedonistov, študentov, profesorjev, doktorjev znanosti. Za svojo vsestransko dejavnost je dobil visoka republiška in zvezna odlikovanja.
Smrt je pustila marsikaj nedorečenega, odtragala ga je od začetega, a žal nedokončanega dela; nedokončan je ostal makedonski frazeološki slovar, slovnica makedonskega jezika z mnogimi ilustrativnimi frazeološko-tekstnimi primeri, dialektološka obdelava značilnih pojavov v struških govorih in drugo.
Dragi   S t e f a n i j a Filozofska fakulteta v Ljubljani