St. 57.	V	Ljubljani,	četrtek	25.	novembra	1920.	PaStnisia	plafiana	b	ptoutoi	[	t	O	L
GLASILO NARODNO -SOČI JALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo:
Ljubljana, Stari trg St. 19. Telefon St. 359.
Izhaja dnevno
Posamezna številka velja 1 krono
Upravuičtvo: Ljubljana, (irattiSče 7, levo, T. 77. Naročnina: Mesečno 12 K. In sera ti po dogov rt<.
Voliici, Somišljeniki.
Vsi občutite težkoče današnjega našega gospodarskega in socijalnega položaja. Deloma iz sebičnosti, deloma iz nezmožnosti nam naše dosedanje stranke niso pomagale iz neznosnih razmer.
Delavci in uradniki, javni in zasebni nameščenci, obrtniki — Vi vsi, ki Vam je pri srcu'poštenost našega javnega življenja in hočete, da boste Vi in Vaši otroci doživeli boljšo bodočnost udeležite se polnoštevilno
volilnega shoda
tiaro dno-socif alistične stranke
lci se vrši danes ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union.
Poročajo ljubljanski kandidatje N&S.
Vsi na shod! Vsi na shod!
Dr. Tavčar — slamnati mož.
Ker so sprevideli mladini JDS, da so s svojo naduto domišljavostjo tako korenito zavozili da jih obsoja vse slovansko ljudstvo in da se celo ljubljanski trgovci, ki so bili vedno kader in steber liberalne garde, puntajo, so začeli prositi dr. Tavčarja naj prevzame kandidaturo v Ljubljani, da tako rešijo vsaj en mandat. Dr. Tavčar je že sit vseh političnih intrig ter je letos po letu, ko so ga mladini iz lastne stranke pikali ter zahrbtno napadali, izjavil: „Imam dosti, hočem miru, užil sem dovolj časti ter delal tudi dovo^, Še do prihodnjih občinskih volitev bom župan, potem pa ne maram ničesar več". In govoril je opetovano, da se odtegne vsemu javnemu delovanju, ker je star in bolehen ter bo svoja zadnja leta posvetil pisateljevanju. Za te njegove izjave lahko navedemo priče vsak čas, priče iz najožjih krogov dr. Tavčarja.
Ker niso šli narodni socijalisti mladinom na lim, ko so jih vabili in ker so se pričeli puntati celo ljubljanski najzvestejši pristaši liberalne stranke, je izvrševalni odbor JDS pritiskal na vse načine na dr- Tavčarja naj prevzame kandidaturo. Dr. Tavčar se je upiral, njegovi domači so mu branili, prijatelji so mu odsvetovali, a slednjič je !e privolil, da ne zmagajo klerikalci v Ljubljani, da kandidira vsaj pro-forma, da vsaj mal, da tako reši potapljajočo sc liberalno ladjo.
Pa je res hudo kandidirati za stranko, ko sta streljala dr, Kramer v Belgradu in dr. Žerjav v Ljubljani take kozle, da se morali ljubljanski trgovci in drugi zvesti pristaši JDS opetovano protestirati ter pošiljati resolucije in deputacije na vlado v Ljubljani in v Belgrad, ki pa največkrat niso imele uspeha, ker domišljavi ,,učenosti dr. Brezigarja in tovarišev niso imponirali ugovori trgovskih in obrtnih zbornic, raznih g:e-mijev. Oni so živeli v vzvišeni domišljiji, da oni so državotvorni in da se morajo vse njih-odredbe in naredbe a priori že upoštevati, a ugovori tr-
govskih in obrtni zbornic, gremijev
ki so jim rezale te naredbe meso z živega, pa so le brezumni, netaktni ugovori državotvornosti. Vsako kritiko njih početja so razglašali za separatistične težnje za protidržavno gibanje.
Koliko so ti ljudje grešili s tem, so zbujali in netili s svojimi pogubnimi odredbami protisrbsko protibe -ograjsko in celo protidržavno tnržnjo.
In ti ljudje hočejo zopet h krmiiu, ti ljudje dr. Žerjav, dr. Kukovec, dr. Brezigar, dr. Kramer itd., sami doktorji, cvet inteligence, sol Jugoslavije, kakor so se nazivali, hočejo s pomočjo dr. Tavčarja zopet do moči, s pomočjo tistega dr. Tavčarja, ki so ga prej tako blatili, ter tako grdo intrigah zoper njega. In zakaj s žttiejo njegovega imena? Pravijo, saj z a delo je itak bolan, bo torni itak vajeti nam prepustiti! Tako pravijo sedaj tisti o dr. Tavčarju, ter sc zanašajo na njegova leta in ta l.jegovo bolezen, ki se mu imajo vse nahvaliti ter komaj čakajo, da mu iztrgaio vajeti iz rok.
Dr. Tavčar pa star in otročji, kakor že je, ne sprevideva grde igre, ki jo igrajo z njim njegovi,,mili prijatelji", igra pajaca, ter se peha po volilnih shodih za druge, da ne zginejo s površja v pozabnost, kakor zaslužijo.
Ljubljančani pa niso tako kratkovidni, ter vedo, da se gre za politično moč liberalnih mladinov, ki hočejo s pomočjo starinov preslepiti trgovce in obrtnike, hišne posestnike in javne uradnike, kateri so toliko in tolikokrat Škripali z zobmi, ko so dr. Žerjavove in dr. Kramerjeve odredbe in naredbe jim kradle denar Iz žepov za nič in prazen žep.
Trgovska in obrtna zbornica, vsi gremiji, uradniki, hišni posestniki in drugi vsi, vsi so protestirali proti krivični valutni reformi i : 4, ki je tri-četrt našega premoženja žrtvovala neki namišljen ,.državotvornosti". Vsi protesti strokovnjakov so bili za-
man, so bili bob v steno ob nadutosti in domišljavosti mladinov. Saj ni čuda, če so imeli ,, učenjake", kakor dr. Brezigaija!
Pomilujemo dr. Tavčarja, da se da tako izrabljati tem ljudem, a Ljubljančani no gredo več na te limanice. Tudi če bi šel dr. Tavčar v Beograd v parlament, bo le marijoneta v rokah pretkanih in častihlepnih mia-dinov. Združimo torej vsi svoje glasove na listo odločnih delavnih mož, ki imajo srce za narod in potrebe vseh stanov, za kandidate Narodno- socia-
listične stranke, slamnatih in puhlih mož pa volimo. Ata Tavčar pa naj bo pomirjen, klerikalci tudi brez njega ne bodo zmagali v Ljubljani. Zato poskrbimo že mi,
mi mladi strelci! ki imamo čiste roke, odločno voljo in srce na pravem mestu, mi narodni socijalisti.
Ljubljana bo napredna, res napredna, Ljubljana bo bela ^ tudi brez dr. Tavčarja in nadutih frakarjev! Ljubljana bo narodno socijalistična!
Volilcem v poduk.
Sedanji način volitve se v mnogih točkah znatno razlikuje od starih predpisov. Da naši voliici ne pridejo v zadrego ali pa celo ob svojo volilno pravico, piiodčujomo najvažnejša navouna za volitve dne 28. novembra, katerih naj se naši voliici strogo drže.
Kdo sme voliti?
Volilno pravico ima po zakonu vsak jugoslovanski državljan, ki je star 21 let in je vpisan v volilni imenik. Volilec mora izpolniti tri pogoje:
1. biti mora jugoslovanski državljan;
2. star mora biti 21 let in 3. vpisan mora biti v volilni imenik.
Kdor še ni jugoslovanski državljan, torej nima volilne pravice.
Kdor še ni star 21 let, nima volilne pravice.
Glavna točka je, da je volilec 'vpisan v volilni imenik. Kdor je vpisan v volilni imenik, ima na vsak način volilno pravico. Kdor ni vpisan rrin:a volilne pravice.
Za volitve pGtrebr.i dokumenti.
Volilni zakon določa, ia mera vsak volilec ko stopi v sobo, še predno glasuje, povedati volilni komisiji svoje ime, priimek in poklic, torej tako, kakor je vpisan v volilni imeiiK.
Komisija ali volilni odbor potem pogleda, če je volilec res vpisan, Ce je vpisan^otein mora komisija ugotoviti, da je dotični volilec res tisti, ki je vpisan, to se pravi: komisija mora ugotoviti volilčevo identiteto. Identiteto dožene komisija na dva načina:
1. ali ga komisija pozna osebno, ali
2. komisija zahtev.a od volilca legitimacijo, s katero volilec dokaže, da je res tisti, za katerega se je javil.
Ker bodo naši nasprotniki skoro gotovo poskušali kratiti našim pristašem volilno pravico s tem, da jih ne bodo hoteli spoznati, zato je neobhod-no potrebno, da prinese vsak volilec s seboj kako osebno izkaznico. Brez osebne izkaznice naj ne pride nihče na volišče, ako noče izgubiti vrl ine pravice,
Kakšni dokumenti so potrebni.
Posebnih uradnih izkaznic ni. Zato pa naj vsak volilec prinese s seboj vsaj enega izmed sledečih dokumentov: domovinski list, krstni list, poročni list, delavska knjižica, potni list, službeni dekret, obrtni list. Veljaven je vsak javni dokument. Kdor pa tega nima, naj si nemudoma preskrbi pri županstvu potrdilo, da je on res N. N. (ime), ki izvršuje poklic, (obrt), kakor je to navedel za vpis v volilni imenik.
Nihče naj se ne zanaša, na to, da bo lahko volil brez vsakega dokumenta, češ, vsaj me poznajo. To ni res! Nam bodo delali ovire na vseh koncih in krajih, zato naj nihče ne pride
brez enega onih dokumentov na volišče, kakor smo jih zgoraj našteli, oziroma naj si v zadnjem trenotku preskrbi izkaznico od župana!
Torej nihče naj ne gre na volišče brez dokumenta 1
Kdaj bodo volitve?
Kakor znano bodo volitve v nedeljo, 28. novembra. Volilo se bo cel dan od 7. tire zjutraj do 6. ure zvečer.
Kdor pride po 6. uri zvečer na volišče, izgubi voliino pravico, in ne more več glasovati!
Vsi voliici imajo toraj dolžnosti, da pridejo na volišče čim prej, ah vsaj doopldne. To pa zato, da bodo lahko kontrolirali, kdo izmed njihovih prijateljev in znancev je že volil, ali pa še ne. Vse zamudnike in malomarneže je treba pripeljati na volišče, da bodo vsaj popoldne lahko oddali svoje glasove!
Posebne pozivnice ali volilne legitimacije se ne bodo izdajale. Zato pa je vsak dolžan, da pride sam in pripelje s seboj, kolikor mogoče veliko volilcev.
Za socijaliste volilna dolžnost.
Volilne dolžnosti zakon sicer ne določa, vendar pa nam nalaga naša vest, naše strankarsko prepričanje in naša strankarska disciplina dolžnost, da pridemo 28. novembra vsi brez izjeme do zadnjega moža na volišče in to kolikor mogoče zgodaj.
Kako se voli?
Kadar komisija ugotovi, da je vo lilec vpisan v volilni imenik in da je on res tisti, za katerega se je izdal, ga komisija pripusti k volitvi.
En član volilnega odbora volilcu pokaže glasovalne skrinjice in mu glasno pove, katero stranko in katere kandidate predstavlja vsaka Skrinjica.
Nato dobi volilec od komisije v desno roko malo krogljico. Vo'iicc pereče zapre in gre k Skrinjicam. ^ za‘ prto desnico, v kateri drži krogljico, seže v odprtino prve Skrinjice in potegne iz iste zopet zaprto roko (pest). Potem seže v drugo Skrinjico in zopet potegne iz nje zaprto roko. Tako seže volilec v vse skrinjice in mora seči v vse, ker tako določa postava. Sele, ko izvleče svojo roko iz zadnje Skrinjice, jo odpre in pokaže komisiji, da nima več krogljice v roki.
Ako bi hotel kateri volilec izvleči že pri prvi ali drugi itd. krinjici odprto roko in tako s tem pokazati čuvarju Skrinjice in zaupniku dotične stranke, da je on volil za njo, potem je tako postopanje kaznjivo. Vsak volilec je po zakonskih določilih primoran, da seže s pestjo (z' zaprto roko) v vse skrinjice in šele ko izvleče roko iz zadnie, jo sme odpreti, prej to ni dovoljeno in je vsak tak poskus kaznjiv,
Stran 2.
»NOVA PRAVDA« dne 25. novembra 1920.
' 57. štev.
- .» ■*.	■	i
„Ta plava je ta prava!*1
a rniH
„Ta plava je ta prava
Ako vas kdo nagovarja, da odprete roko prej, kakor ste sunili pest v odprtine vseh skrinjic, potem vas hoče dotičnik prevariti in goljufati. Takega človeka naznanite!
Volitev je popolnoma tajna.
Način volitve s krogljicami garantira popolno volilno tajnost, tako da nihče ne more vedeti v katero Skrinjico je volilec spustil krogljico. Skrinjice so prevlečene z mehko podvhko in krogljce so izdelane iz mehke, gumiju podobne tvarine, tako da je popolnoma izključeno, da bi mogel kdo slišati, v katero Skrinjico je volilec krogljico izpustil. Pad kroglice ne povzroči nobenega odjeka. Zato se ni treba nikomur bati nikakih groženj in nikake maščevalnosti, ker nihče ne ve in ne more vedeti, kam je volilfc krogljico izpustil.
Krogljico so vse popolnoma enake. krogljice so iste velikosti in iste barve.
Volitve so popolnoma tajne in se ne dajte begati!
Kako volijo pohabljenci?
Kdor zaradi telesne hibe ne more tako glasovati, kakor to predpisuje zakon, ima pravico pripeljati s seboj dobrega in zanesljivega somišljenika, ki opravi volilni posel namesto njega. Vendar pa mora biti navzoč tudi sam. To določbo so sprejeli v zakon zato, da se tudi invalidom in ostalim nesrečnim pohabljencem zavaruje volilna pravica.
Noben invalid, noben pohabljenec naj torej ne ostane v nedeljo a8. novembra dom az izgovorom, da ne more voliti. Volitev je tudi njim omogočena.
Kdo bo volil narodno socijalistično
stranko?
Kdor je za izvedbo agrarne reforme, kdor je proti klerikalcem, kdor je proti kapitalističnemu zakonu o „redu in radu“, kdor hoče manifestirati za naše Primorje in Koroško, kdor je proti kapitalizmu, kdor je proti draginji, kdor je proti korupciji izvozničarjem in verižnikom, kdor spada med neposedujoče,
kdor je proti danaSnji blazni carinski politiki,
kdor je za konsolidacijo države, kdor je proti izkoriščevalcem ljudstva, kdor je proti avstrijakantom in peto-liznikom Habsburga, kdor je za pravično ureditev valute, kdor je socijalist, kdor ljubi svoj narod, kdor je za postenje našega javnega življenja in za srečnejšo bodočnost našega naroda,
bo vsak volil narodno socijalistično stranko.
Dobrovoljci jugoslovanskemu narodu.
V kratkem se vrše volitve v našo ustavodajno skupščino, la šele bo postavila temelje naši državi.
Od sestave te skupščine je odvisno, bomo li imeli ono idealno domovino, katero smo imeli v mislih, ko smo se prijavili v legije, pripravljeni žrtvovati zanjo vse, tudi najdrage-cenejše, kar moramo oo o/.u! nj. j na oltar; ko smo ostali prod sovražnikom v najtežjih časih, edino v mislih na njo, na«o veliko, mogočno, bogato, srečno in enotno Jugoslavijo. Od te skupščine je odvisno, da zgradi ie-distveno državo ali pa da vstvari iz naše zemlje vec državic, ki bi bile med seboj v večnem prepir.) vsled plemenskih, verskih, gospodarskih in kulturnih razlogov.
Vse stranke so postavile svoje kandidate, hvalijo jih in napadajo pro-tivne. Ali ti narod jugoslovanski, ne veruj vsem lepim besedam, nego glej njih programe, glej njih dosedanje delo in po tem se odloči i Ti, komu boš dal svoj glas. Glasuj! To je Tvoja pravica in Tvoja dolžnost. Treba, da pomagaš in podpreš one stranke, ki mislijo pošteno z našo domovino. S svojim možatim premišljenim nastopom, pa boš tudi udaril vse protidržavne struje, ki rujejo proti naši domovini in njeni bodočnosti. Avstrijakantstvo in separatizem treba, da izgubita po volitvah svoja tla!
Jugoslavijo imamo 1 Ali prav mnogo še ni, kakor bi moralo biti. Od Tebe jugoslovanski narod pa je odvisno, da jo urediš čimpreje in čim temeljitejše, nam vsem v blagor in lepo ter srečno bodočnost.
Zato pa: vsi na volišče! Oddajte svoje glasove državotvornim strankam in samo s tem.
Odbor jugosloankih dobrovoljcev.
Pozor, volilni upravičenci!
Ljubljanski volilci, ki si niso na jasnem, kje imajo voliti, se lahko tozadevno informirajo v čžtrtek in pet&k ob navadnih uradnih urah v mestni posvetovalnici. Da ne bo nepotrebnih zmešnjav na dan volitve, naj vsakdo porabi to priložnost. Zlasti se to priporoča za one volilce, ki stanujejo ob stikih dveh volilnih okolišev, oziroma ulic, ki spadajo k dvema voliščema.
Politične vesti.
Zakaj tako pozno?
Zastopniki dr. Brezigarja se bodo baje danes popoldne zglasili v našem uredništvu. Gospod dr. Brezigar je pa že par dni v Ljubljani. Kaj ga tako davi, da do danes ni mogel do sape!?
Uredniki »Jutra« so zlezli pod klop!
Slučaj »Segunca« (pred dunajsko sodnijo) in »siromaka« Brezigarja jih je prokleto zdelal. Žerjav ima res povsod smojo, kjer se loti.
Pogovor v Zagorju.
Jojmene, jojmene kaj bo, kaj bo, je vzdihoval stric kapitalist proti svojemu prijatelju sotrpinu kapitalistu: ,,Vse ovce so nam ušle iz naše ograje. Slaba kaže!“
,,Bodi potolažen'1, mu je odgovoril prijatelj, „saj je še nekaj kozlov,
ki se nas drže kakor klop in glavno je, da te obdržimo.*1 — „Ja, ja —■ pa tudi teh, katere imenujemo kozle, ker slepo drvijo za nami ne bomo mogli obdržati, ker jih je Ribnikar v nedeljo na sestanku potegnil tako nesramno za nos, da bomo pred volitvami še te izgubiti. Potem pa nam res ne ostane nič drugega kot stotisoči, katere smo izsesali iz ljudstva.“
Zagorje na pravi poti
V nedeljo bodo vrgli vsi pošteni dclavci, uslužbenci, uradniki, obrtniki in mali kmetje, ki ljubimo kravico in hočemo red'v državi in poštene nared-be, svoje krogljice v četrto skrinjico, ker ta je naša! ,,1'a plava je ta prava“.
Kakor dosedaj vsepovsod, bodo tudi v nedeljo pokazali Zagorjani svojo pravo barvo ter pokazali vsemu svetu, da Zagorjani nismo in nečemo biti zadnji, temveč prvi med prvimi, ki kažejo drugim pot. U boj za ,,Narodno socijalistično stranko".
*
Izmenjava ratifikacijskih listin,
Beograd, 23. nov. Izmenjava ratifikacijskih listin rapallske pogodbe se bo izvršila še koncem tega tedna. Posebni kurir našega zunanjega ministra je že odpotoval v Rim, da izroči našemu rimskemu poslaniku Antoni-jeviču po regentu in vseh ministrih podpisano podgodbo. Italijanska vlada zahteva, naj rimska zbornica prizna predlog glede ratifikacije nujnost, da se more izmenjava listin čimprej izvršiti.
Zagreb proti rapallski pogodbi. Zagreb, 23. nov. Včeraj se je vršila seja mestnega zastopstva dr. Rittig je pozval mestno zastopstvo, naj da duška svoji žalosti radi sporazuma v Rapallu. V svojem govoru je omenjal, da ta mir ne more biti podlaga prijateljskim odnošajem med našo državo in Italijo, ker ni sad iskrenega sporazuma, temveč ga je diktirala sila potom mednarodnega političnega položaja, ker so s to pogodbo rešeni glavni pogoji za naše narodno gospodarstvo in državno življenje. Mestno zastopstvo protestira proti takozvanemu ra-pallskemu mirovnemu sporazumu, ter obljublja bratom, da jih mesto Zagreb ne bo nikdar pozabilo. Na poziv mestnega načelnika so se dvignili vsi mestni zastopniki s sedežev, ter s tem izrazili svojo žalost nad rapallskimi dogodki.
Rusko-Poljska pogajanja obnovljena.
Varšava, 23, nov. Listi javljajo iz Rige, da je Joffe Dembskemu predlagal, ndj se zopet prično pogajanja. Predlog je bil prejet. Od ponedeljka se delo odsekov zopet nadaljuje,
Vrangel pride z armado in mornarico v Jugoslavijo.
/ Beograd, 23. nov. Za mesec december se pričakuje prihod gencr.da Wrangla v Beograd. Z njim pride tudi del njegovih vojakov. V ruskih krogih sodijo, da bo general Wrangel odredil, naj pride rusko brodovje, ki je bilo pod njegovim poveljstvom in ki se sedaj nahaja v Galipolu in Carigradu, v Split in Kotor. Namerava se osnovati rusko - srbsko parobrodno društvo, ki bo z Wrangloviini parniki vršilo obalno plovbo v Jadrankem in Sredozemkem morju.
Razkol o Radičevi stranki.
Zagreb, 23. nov. Clan glavnega odbora seljačke stranke poslanec Hr-voj je odstopil iz seljačke stranke. 'Ob tej priliki je naslovil odprto pismo na podpredsednika stranke, v katerem navaja razloge, ki so ga prisilili do izstopa. Ti razlogi ro popolnoma politične narave. Hrvoj trdi, da se postopanje Radičeve seljačke stranke ne . vrši več na onih temeljih, na katerih se je vršilo doslej.
Dnevne vesti.
Volilni dnevi za našo narodno obrambo. Dne 27., 28. in 29. t. m. bodo po celi Jugolaviji zaradi volitev gostilne zaprte. Na ta način se bodo tisti, ki redno obiskujejo gostilne, prihranili precej kron. Posebno nedelje požro v Sloveniji stotisoče. Ako bi bili Slovenci tako zreli, kot so Cehi, bi brez poziva naklonili te neprostovoljne prihranke v narodne namene. Imamo polno krvavih potreb, ki bi jih rada izpolnila naša obrambna društva, kakršna so »Jugoslovanska Matica", Ciril-Metodova družba", ..Gosposvetski Zvon" itd., toda manjka jim denarja. Spomnite se teh društev omenjene tri dni.
Pragmatiziranje nepragmatičnega poštnega uradniStva. Na odločno in solidarno zahtevo poštnih organizacij se je ministrstvo vendar odločilo, da popravi krivico, ki se je godila neprag-inatičnenni poštnemu uradništvu na-pratn uradništvu drugih resortov z isto in celo manjšo predizobrazbo. Z odlokom z dne 29. oktobra 1920 štev. 32591 ministrstva pošte in brzojava se ima takoj izvesti pragmatizacija ne pragmatičnega poštnega uradništva na podlagi § 52 službene pragmatike iz leta 1914 in uvrstiti v skupno D državnih uradnikov. Osnutek pragmati-zacije razpošljemo vsem uradom. Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Vozni listi. Kerso vozni listi za železniške pošiljatve popolnoma pošli, se je »Slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani" odločilo z oblastvenim dovoljenjcinizdati za prvo silo tovorne in brzovozne liste. Interesenti se opozarjajo, da sprejema društvo „Merkur“ naročila do 27, t. m. En vozni list stane brez kolekovine 50 vin. Denar za vozne liste in poStnino je poslati z naročilom vred omenjenemu društvu. Pri naročilih je natančno označiti posebej število tovornih in br-zovoznih listov. Z razpošiljanjem se prične prihodnji teden.
Slovenski Rdeči križ v Ljubljani sklicuje za 26. t. m. ob 17. uri v posvetovalnici Mestnega magistrata občni zbor. Temu občnemu zboru bo naloga določiti društvu pot za delovanje mirnega časa. Društvo bo skušalo v bodoče s pomočjo našega ljudstva poseči kar najglobokeje v socijalno delovanje. Naše ljudstvo trpi pod krutimi posledicami svetovne vojne in v tej bedi je prepuščeno svoji usodi, vsled česar prosimo, da se tega občnega zbora, na katerem se bo skušalo organizirati delo v lajšanje ljudske bede, vsakdo udeleži.
Odgovorni urednik j H* SeTtt* Tisk« Zvezna tiskarna v Ljubljaul4