Glas zaveznikov Leto I • Št. 161 Informacijski dnevnik A. I. S. Cena 2 liri TRST, sreda 26. decembra 1945 UREDNIŠTVO: ,Vta S. PeUico S • Telefon st, »3864 In »4448 OGLASI < Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. T, mrtvaški L. 18 (osmrtnice I* 36), objave L. », finančni in pravni iglast L. 12. V vsebini lista tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. L, Societa per ta Pubblicita ln Italia, Trst, vla Silvio Pelllco št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. v Govor angleškega, kralja »Življenje, ki ga bo vredno živeti London, 26. decembra Angleški kralj Jurij je naslovil iz Sandringharm radijski govor na britanski imperij: ‘■'■Sest let sem govoril vsak BoHč imperiju v vojni. Vsa ta leta žalosti, nevarnosti, trpljenja in boja je podpiral vas in mene privid miru. Zdaj so postale sanje resnica. Po ogromnih 'naporih in žrtvah je uspelo odstraniti s sveta veliko zlo. Nobena druga država ni prispevala toliko kot vi. Z vsem srcem se obračam k Bogu, ker smo s Njegovo milostjo dosegli zmago, da bi ta Bolit prinesel mojim narodom po vsem svetu tisto srečo, o kateri so sanjali v preteklih temnih dneh. j Proti hegemoniji velesil v ustanovi Združ. narodov Washington, 26. decembra Novozelandskega ministrskega I predsednika Petra Fraserja, ki po-I tuje proti Londonu, kjer se bo j udeležil skupščine Združenih narodov, je sprejel predsednik Truman. | Pri odhodu iz Bele hiše je Fraser j izjavil, da bedo vprašanje pravice o soglasnosti sklepanja »veto* v Svetu za varnost ponovno obrav-| navali na skupščini Združ. narodov. Tudi demokratske države, ki so v San Frančišku stvar sprejele, so zdaj odločno proti temu. ZAPISKI uTa Bolič nas resnično vrača našim domovom, pomeni vrnitev v svet, v katerem lahko ponovno uživamo vse to, kar nam je drago in sveto. Mnoga imetja velike vrednosti so žrtvovali za zmago in veliko je porušil in uničil vojni vihar. «Kar smo pa rešili je neprecenljive vrednosti. Na naših zemljah, ki smo jih rešili pred uničenjem, imamo še vrednote, ki bodo napravile življenje takšno, da ga bo vredno živeti in ki jih borno Se bolj cenili zaradi trdega boja, ki smo ga morali prestati. Vem v te vrednote nas je podpirala v britski zedinje-nosti skozi vse težave do zmage. Mogoče je razumevanje za naše bratstvo največja dobrina, ki nam ostane po teh težkih letih. Naši narodi v vseh krajih sveta so skupno prenašali vse nevarnosti, katere so zmagovali in v tem boju smo še zdaj združeni. Govor predsednika Trumana «Zmaga v miru ni lažja kot je bila zmaga v vojni* Objava prvih sklepov moskovske konference Sestava in podpis mirovnih pogodb Osnova sklepi londonske konference Moskva, 26. decembra Moskovska radijska postaja je na božični večer podala naslednje poročilo o konferenci zunanjih ministrov: «Vlade Združenih socialističnih sovjetskih republik, Velike Britanije in Združenih držav poročajo, da so dosegle sporazum ter vabijo vlade Francije in Kitajske, da tudi one pristanejo na pripravo mirovnih pogojev: »Mirovne pogoje z Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko bodo postavil! zunanji ministri Sovjetske zveze, Združenih držav in Velike Britanije. Mirovne pogoje za Finsko bodo določili zunanji ministri Sovjetske zveze in Velike Britanije. Določila mirovnih pogojev z Italijo bodo _^ _ ___ poverjena ministrom Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav in Francije. Namestniki I nosnih reči. Tudi lepega avtomo- Enotnost imperija sPredvsem smo združeni kot slcupna družina v božičnem veselju. Pri tem mislim na državljane imperija, može in žene vseh plemen, ki se po dolgi službi v vojski vračajo k svojim družinam, na svoje domove, k svojim običajem iz mirne dobe. Mislim na otroke, ki so osvobojeni nenaravnega strahu in na še pred nedavnim zatemnjen svet, ki praznuje ta Božič v luči in v miru domačega ognjišča, ki so ga spet obnovili. «Našla se bodo tudi prazna mesta tistih, ki se ne bodo več vrnili; smele duše, ki so žrtvovale vse za našo zmago. Spominjamo se jih s ponosom in z veliko ljubeznijo in molimo, da bi bil njihov mir večji od našega. Naloge obnovo uMnogi od vas — Se milijoni preživljajo Božič daleč od svojih domov, ker imajo na vzhodu ln zahodu dolgo in težko nalogo, povrniti uničenim deželam spet urejeno življenje. Kljub temu vas in vaših dragih doma ne težijo več številne skrbi in nedavni mir vas je približal k uresničenju vaših skrivnih želja. ki »o politično ali vojaško nasprotovale Osvobodilni fronti. . S°l!bi’ ki je “*• »»»javljena v ljubljanskih listih božični večer, je sodišče obsodilo na smrt z ustrelitvijo: Janka Kostla, voditelja radikalne strank« v Ljubljani, ki je bil pod zasedbo zaprt v gesta- 1Z SLOVENIJE I Ločitev cerkve od države na Japonskem Tokio, 26. decembra Agencija «Kiodo» je javila, da bo cesar Hiro Hito potrdil ukaz generala MacArthurJa, ki določa ločitev cerkve od države. Na obletnico smrti cesarja Yoshi Hito, očeta Hiro Hita, ki je umrl 25. decembra 1926, bo prvič, ko članov družine in vladnih predstavnikov ne bodo povabili, da bi spremljali cesarja, ko bo opravljal svoje osebne molitve v notranjosti pala. če. Obletnice bodo proslavljali kot javni praznik ter ne kot sintoistič-no narodno proslavo kot v preteklosti. Agencije »Kiodo* poroča dalje, da bodo svečane obrede, pri katerih je cesar običajno govori o vaznih državnih vprašanjih v cesarskem svetišču pri oltarju prednikov in cesarski grobnici, popolnoma o-pusti!; svečanosti v palači bodo pa omejili le na cesarski dom. V Sloveniji je okrog 700.000 upravičenih potrošnikov mesa. Za te potrošnike Je predvideno na teden 10 dkg svežega mesa in 15 dkg mesnih konzerv. Število upravičenih potrošnikov se bo v prihodnjih mesecih v zvezi z zakolom prašičev znižalo, tako da bo treba oskrbovati okoli 500 do 600.000 ljudi. Na mesec bo treba zaklati 1500 do 2000 glav goveje živine. Skoraj enako količino potrebuje vsak meseo vojska. Pred vojno je potrošnja mesa znašala na mesec 1 do 2 kg na osebo. V Sloveniji je danes komaj 10 do 20% klavne živine in to z voli ter Junci vred, ki jih potrebujejo za vprego. Okrog 80% je plemenskih krav ter telic in telet. Med živino za zakol je okrog 85 do 90% krav in telic. Meseca novembra je v Sloveniji vojska odkupila 532 glav goveje živine, civilno prebivalstvo pa 422. Na Primakov eni pri Kranju so postavili leeen antenski stolp. Ze pred vojno so kupili novo radijsko postajo za Domžale. Nemci so Jo preuredili ter zgradili ''antenski stolp, visok 52 metrov. Ta stolp je za ljubljansko valovno dolžino veliko prenizek. Zato so zgradili lesen »tolp, katerega lahko poljubno podaljšujejo. Zadruga v Bovcu šteje Že 255 članov. Pripravili 30 skladišča za blago. Razveljavili so obrtna pooblastilo. in dovolila, ki so bila izdana za časa okupacije. TANGER Ko so morali Spanci — piše posebni dopisnik londonskega »Timesa* — zapustiti izključno nadzorstvo nad Tangerjem, ki so si ga prilastili leta 1940, je malo prebivalcev žalovalo za njimi. Malo stvari ao pustili za seboj in odšli so mirno. Vendar Španija še vedno pošilja hrano v Tanger, čeprav je sama zaradi velike suše nima preveč. Priznati je treba, da je to kretnja, ki popravlja španski ugled. Ko so novi upravniki prevzemali oblast, ao opazili, da ni pisalnih strojev, telefonov in drugih pre- Papeževa božična poslanica Obsodba totalitarističnih držav - Pomoč pre. ganianim - Novi kardinali iz vseh delov sveta VATIKAN, 26. decembra. — Sveti Oče je v radijskem govoru na bo žični večer izjavil, da je totalitarizem nezdružljiv z resnično demokracijo. Poudaril je, da je totalitarizem ((orosil zemljo s krvjo, oskrunil skupnost narodov in povzročil vse grozote vojnem. «Bodoči "Ustroj miru mora onemogočiti uporabo napadalne sile in vsako napadalno vojno v svetu. Vsaka samovoljna akcija v notranjosti ali vili neko šolo in bolnišnico. Neka- zunanjosti mora biti onemogočena. Za rešitev teh vprašanj pa je le ena rešitev; vmitep k Bogu in miru, ki ga je prinesel On». ((Konec vojne ni privedel svetu v dobo miru, ampak samo na povojno stopnjo. Pričela so se dela, ki naj bi zagotovila svetu mir. Toda doslej je velika odgovornost o-težkočila napore, ki so potrebni za dosego tega cilja, človeštvo se pričenja zavedati, koliko potrpljenja in dobre volje je potrebno, da bi prišel na svet pravičen red in min. Papež je omenil tudi nečloveške metode, ki jih uporabljajo pri ravnanju z vojnimi in političnimi ujetniki in izseljenci, povskih zaporih v Ljubljani; t. Branka Vrčona, voditelja nacionalne gladine in člana odbora za osvoboditev Primorske (pod predsedstvom dr. SJavika. ki je umrl v Dachau); Djoko Vujoševiča, aktivnega majorja Jugoslovanske vojske, ki je bil med vojno 13 mesecev v fašistični internaciji in 6 mesecev v Dachau; dr. Branka Alujeviča, dr. Branka Jana, Milana Finca, Jožeta Bajca, Miroslava Mateliča, Franca Cerkovnika, Martina Zekarja, Pavleta Kovača in Antona Pora. Na smrt z obešen jem so obsodili podpolkovnika Peterlina Ernesta, Vinka Mehleta, Vladislava Križa, Jožeta Rormana in dr. Petra Križaja. Na 20 let prisilnega dela so bili obsojeni Franc Juvan, Ivan Tonja in Alfonz Klemenčič. Na 18 let je bil obsojen Stane Zagoršek. Na 15 let so bili obsojeni Ivan Marinčič, dr. Karel Vojska, Henrik Goričan, Jožef Por, Božidar Rupnik in Alfonz ruma. Na 12 let sta bila obsojena inž. Stanko Dimnik ln Jožef 8a-vora. Na 10 let so bili obsojeni Dušan Verbič, inž. Jože Rus in dr. Stane Grapar. Na 8 let je bil obsojen Milivoj Lajovic. Oproščen je bil dr. Vladimir Kukman. Sodišča za vojne zločince ▼ Nemčiji London, 26. decembra Ameriški tiskovni urad v Nemčiji poroča, da je Zavezniški nadzorstveni svet objavil dekret o uvedbi sodišč, ki bodo imela nalogo soditi vojne zločince, ki jih ne bodo sodili v NUrnbergu. Kot sodišče v Niimbergu, tako bodo mogla tudi ta sodišča izreči smrtne kazni ter soditi zločine proti miru, vojne zločine proti človeštvu, kakor tudi tiste zločine«, ki pripadajo organizacijam, ki jih omenja aodlšče' v Niirnbergu. Zasedbene oblasti morajo aretirati vse one osebe, ki so zagrešile vojne zločine ter njih izročitev zahteva eden izmed Združenih narodov. zunanjih ministrov bodo takoj pričeli > delom v Londonu na osnovi sporazuma, ki so ga do- | segli pri razgovorih na prvem sestanku Sveta zunanjih ministrov v Londonu.* «Ko bo zaključeno pripravljalno delo v teh načrtih, bo Svet »klical konfereheo, na kateri bodo razpravljali o mirovnih pogojih z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. Konference se bo udeležilo pet Slanov Sveta zunanjih ministrov kakor tudi zastopniki vseh vlad držav, ki so s« udeležile vojne v Evropi z vojaškimi silami, to so Združene države. Sovjetska, zveza, Velika Britanija, Kitajska, Francija, Avstralija, Belgija, Republika sovjetske socialistične Bele Rusije, Brazii, Grčija, Nizozemska, Kanada, Novi Zeland, Norveška, Poljska, Sovjetska socialistična republika Ukrajina, Češkoslovaška, Etiopija, Jugoslavija in Zveza južne Afrike. Konferenca bo najkasneje 1. maja 1946. Mir z Italijo Ob zaključku svojih del ter pri razpravljanju o predlogih bodo vlade, ki so podpisale pogoje premirja z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, kakor tudi vlada Francije, ki je bila sporazumna z istimi pogoji, ki so jih določile zavezniške države v pogledu mirovnih pogojev z Italijo — bodo sestavile končno besedilo mirovnih pogojev. »Končno besedilo mirovnih pogojev bodo podpisali zastopniki držav, ki so se udeležile vojne sovražnimi državami. Besedila mirovnih pogojev bodo predložili Združenim narodom, ki »e niso udeležiti vojne s sovražnimi državami. Mirovni pogoji bodo stopili v veljavo takoj po podpisu držav, ki ao podpisale pogoje o premirju, kakor tudi Francije, kateri so bili predloženi pravni pogoji omenjenih držav o Italiji.* Iz poročila moskovske radijske postaje je posneti, da bodo mirovne pogoje odobrile odgovarjajoče sovražne države. Moskovska radijska postaja pravi dalje, da pogovore o ostalih vprašanjih nadaljujejo v prisrčnem ozračju ter pričakujejo, da bodo v teku enega ali dveh dni poročali o izidu konference. Stalin »prejel Bevina Moskovska radijska postaja javlja, da je generallsim Stalin sprejel v Kremlju zunanjega ministra Bevina. Razgovoru so prisostvovali sovjetski komisar za zunanje zadeve, Molotov, stalni podtajnik britanskega zunanjega ministrstva, sir Alezander Cadogan, sovjetski poslanik v Lodonu Fedor Gusev in britanski poslanik v Moskvi, sir Archibald Clark-Kerr. General isim Stalin je priredil banket v Čast ministrom Bevinu in Bjrmeeu. bila za škropljenje tangersklh ulic ni bilo nikjer. Toda takšne majhne tatvine so bila le nizka cena za prevzem oblasti. Tanger je svetovnjaško mesto, ki nima prav nobenega zaledja. Njegovo pristanišče je nezadostne. Sto let so se velesile prepirale za ta košček Afrike, vendar ni nikoli prišlo zaradi njega do vojne med njimi. Spanci so v začetku veliko govorili, kaj bodo vse sezidali. Naredil’ so tudi širokopotezen načrt, vendar so v petih letih samo popra- Prehranjevalni položaj na Madžarskem Budimpešta, 26. decembra Na Madžarskem grozi lakota. Zaradi slabe letine ter pomanjkanja osebja za razdeljevanje rezerv, so zmanjšali v državi, ki je znana kot poljedelska, dnevne obroke na 838 kalorij, v primeri z 2.952, ki so jih imeli v mirnem času. Tudi ta obrok 888 kalorij bi še odgovarjal, če bi živež enakomerno razdeljevali. Težave prevozov, položaj, ki daje prednost kmetom, da razpolagajo e svojimi pridelki ter dodatki, ki jih dobivajo delavci pri težkih delih, vse to povzroča, da je prebivalstvo Budimpešte ln drugih večjih mest prikrajšano. Letošnji pridelek znaša 8.750 tisoč stotov. Od tega je 5540 tisoč stotov namenjenih za uporabo, ostanek pa za setev. 400.000 stotov je namenjeno za zasedbene čete Rdeče armade. Se težji je položaj v pogledu maščoba. Ce bi vse prebivalstvo prejemalo enake obroke maščob, bi vsak dobil 453 gramov na leto, ker pa delavci in težji delavci dobivajo povišane obroke, ne ostane za povprečnega meščana praktično nič. Strankarsko življenje v Nemčiji London, 26. decembra Na sovjetskem zasedbenem področju so komunisti in socialdemokrati ustanovili skupno delavsko stranko. Odločitev so objavili takoj po sestanku izvršnih odborov obeh strank v Berlinu. Plinski napad v Rimu Rim, 26. decembra Ko so Imeli voditelji italijanske komunistične stranke sestanek, je eksplodirala na stopnicah palače v via Nazionale bomba strupenih plinov. Položaj na Javi Prvi nastop nizozemskih %et nn otoku - Plenitve indonezijskih ekstremistov - Spopadi nn morju - B&tavija, 26. decembra Uradno poročajo, da so nizozemske čete prvič nastopile na Javi. Po poročilu, ki ga je izdal zavezniški glavni stan, so nizozemske čete zasedle kraj Passarmingges pri Bata vi ji in zasegle veliko količino orožja streliva in prevoznih sredstev. Stošestdeaet kilometrov jugozahodno, v severnem delu Bandoen-ga, so nastopili Indonezijci pod zaščito cestnih barikad s strojnicami proti zavezniškim četam. V tem predelu operirajo trije zavezniški bataljona, ki zaradi nastopa upornikov niso utrpeli nobenih izgub. Kot poročajo, »e je Izkazal v južnem delu mesta indonezijski obrambni zbor kot popolnoma neučinkovit. Poročila pravijo, da so indonezijski ekstremisti pričeli pleniti Evrazijce, ki jih sumijo, da so sodelovali z zavezniškimi -organizacijami, ki so nudile podporo ln omogočile beguncem, vrnitev v domovino. V zadnjih dneh je izginilo mnogo Evrazijcev. Nizozemska povečevalna agencija javlja, da so se javanski teroristi, ki so bili opremljeni z japonskimi radijskimi aparati, izkrcali na Borneu tor naznanili prebivalstvu, da je Java osvobojena. Videti je, da ao prisilili krajevno policijo k predaji orožja, zaprli so kra- jevne voditelje ter izobesili indonezijsko nacionalistično zastavo. Skupino mož, ki se je izkrcala torpedovke, ki je Imela nalogo raziskati primer morskega ropanja ob obalah otoka BiUlton med Borneom in Sumatro, je napadel neki japonski motorni čoln z indonezijskimi ekstremisti. Pri tem eo ubili enega Nizozemca in več Indonezijcev. Ujeli so indonezijsko ladjo, ki je imela izobešeno zastavo Rdečega križa in dve drugi manjši ladij, ki sta baje pripadali morskim roparjem. To vest j« sporočila zgoraj imenovana agencija Po poročilih iz nizozemskega vira se bo moral zagovarjati japonski stotnik Sonai, poveljnik koncentracijskega taborišča Tjideng a Batavji, ki je zdaj ujetnik v Sin-gaporu, pred preki-m sodom Nizozemske Vzhodne Indije kot vojni zločinec. Obtožili so ga, da je zlo-stavljai nizozemske internirane žene. Operacije na Kitajskem Cungking, 26. decembra Poročevalna agencija vlade Cungkingu poroča, da ao čete kitajske osrednje vlade odvzele kitajskim komunistom mesto Hano-k vran g v južnem Santungu. Isti poročevalski urad pravi, da komunisti napadajo Krohen ln Ihto* Usoda trpečih Sveti Oče je dejal, da so v nekaterih primerih ujetništvo podaljša li brez zadostnega razloga in uporabili ujetnike za najtrša dela, kar nasprotuje mednarodnim določbam, krščanskim m člQUSjJim.-Sl^eiosu To ravnanje, ki so ga uvedli zmagovalci, je nečloveško. Posebno je omenil otroke, ki jih še zadržujejo v ujetništvu in na civiliste in misijonarje Daljnjega Vzhoda, ki so zaradi nedavnih dogodkov ostali v ^revščini in nevarnosti. Sveti Oče je označil cerkev kot vesoljno in nerazrušljivo. Ona je nerazdruUjivo združena, ker je Kristus x njo nerazdružljivo združen. Kristus pomeni nerazdružljivo edinost telesa in duše, kakor tudi življenja, v katerem združuje cerkev vse dežele vseh časov in odrešenje vsega človeštva brez razlike. Močni zaradi združenega duha ostanejo ti ideali dragoceni vse povsod. Iz tega sledi, da je vsak poskus, da bi cerkev postala suženj tega ali onega naroda dli bi jo kateri koli ljudstvo hotelo omejiti, pomenilo dejanje, ki bi hotelo raz-družiti to, kar je Jezus zvezal. Istočasno je to napad proti združitvi vsega človeštva. Sedanji položaj zahteva sodelovanje med vsemi narodi, odpoved vsakemu egoizmu ter odstranitev vsakega političnega tekmovanja. Boj totalitarizmu Kdo bo tvegal, se odpovedal in imel čisto vest, da bo brez krivde? To bi se moralo vzeti v poštev pri kaznovanju tistih, ki so odgovorni za napake preteklih let. Jamstvo za bodočo svobodo mora biti zasnovano nn notranjih silah človeka, ki živi vsakdanje življenje v krogu družine in v delu. Potrebno je, da človek sodeluje s človekom ter država z državo. Preprečiti je treba tako zvano ((javno mnenje», ki daje vrednost le bogastvu ter na-parnim zahtevam. Vzpostaviti je treba svobodo mišljenja ter se postaviti v bran totalitarističnim državama. Papež je ■ končno dejal, da so 32 novih kardinalov zbrali tako, da> bodo zastopane številno vse rase in narodi l) v Posebnih stanovanjih, v najožjem družinskem krogu. Kljub Jconcu vojne, je ie vedno prevet skrbi, da bi mogli uživati popolnoma neskaljeno božično zadovoljstvo. Živila za božične praznike Prehranjevalni odsek Zavezniške vojaške uprave je sporočil, da so preskrbeli za božične praznike posebno razdeljevanje živil. Pri tem izrednem razdeljevanju živil, so položili posebno pozornost na manj V poneaeljek popoldne so ljudje posebno navalili na trgovine, ki imovito prebivalstvo, ki Je dobilo so bile prepogne božičnih dobrot. Otovorjeni z zavoji so se vračali iz njih z zavestjo, da bodo pripravili svojim dragim vsaj z darili božično veselje, ki so ga tako dolga vojma leta pogrešali. Izreden naval je bil na cvetličarne, ki so jih ljudje kljub Visokim cenam ovetju dobesedno izpraznili. Sveti večer se je poznal celo gostilnam, restavracijam in kinom. Le ubogi brezdomci so Iskali v njih zavetja, da bi pozabili na svojo težko bol. Drugi so nalili kjer koli pri znancih in prijateljih prostor, da so pri njih ob običajnih božičnih igrah, pri kosu potice in prijetnem kramljanju prebili božični večer. Božično jutro nas je presenetilo s sivim, oblačnim vremenom. Težki, deževni oblaki so napovedovali dež, W je v resnici, začel padati kmalu po kosilu. Mnogo Tržačanov se je dopoldne udeležilo pontifi-kalne službe božje v stolnici, ki jo je bral tržaški škof mons. Scmtin. Po uhcah je bilo kaj živahno, popoldne pa so ljudje navalili na kine; polno je bilo tudi gledališče Verdi, kjer so predvajali cFranoeeca da Rimmii>. Kronika ni zabeležila nobenega večjega dogodka. Bilo je samo nekaj manjtih incidentov. Tako so se proti s*, uri v neki ulici v bližini kolodvora stepli, vendar razen zenskega vreščanja in malega pretepa ni bilo hujšega. Skratka: prvi božični prazniki v miru so v Trstu potekli res lepo in vredno Človekovega izročila: