Josip  Benkovič: P. Aleksander Roblek.
323
Imeli smo že in imamo še domače slikarje. Mnogo pohvale — žal, tudi nezaslužene! — se jim je pelo. Istina je, da v Slovencih se do današnjega dne skoro izključno morejo razpe-čavati le nabožne slike za cerkveno rabo. A teh naši novejši umetniki niso znali in še ne znajo pogoditi! Nabožnim slikam je treba vdihniti tudi duha — svetosti! In uprav tega mnogi naši slikarji ne znajo. Poglejmo slavne slikarje drugih narodov!   Človeka, ki vidi  le  njih  po-
snetke, prešine duh pobožnosti. Zakaj neki? Njih slike ne ugajajo le očem, temveč se prilegajo tudi — srcu! In verske, nabožne slike imajo brez dvoma smoter, ne le da vlečejo oci nase, temveč da tudi molče, a mogočno pridigujejo, srca dramijo, vnemajo in povzdigujejo.
Na Slovenskem so to doslej pogodili le nekateri ptuji slikarji v preteklem stoletju, n. pr. Quaglia,  Kremser-Schmidt.  Izmed domačih ro-
Pri samostanskem umetniku. (Slikal G. B. Torriglia.)
jakov se je precej posrečilo Val. Mencingerju, Potočniku, deloma tudi bratoma Lajerjema in Langusu. Skoro vsem poznejšim tega nedo-staje. Morda imajo njih slike lep sestav, prijeten in pravilen kolorit, predoČujejo izboren prizor, morda je vse na njih slikah lepo in vkusno, a nimajo — duha. Mrzel jih Človek ogleduje in hladnokrvno se poslovi od njih. Ni v njih tiste ljubeznivosti in miline razlite, ki Človeka očara, nase vleče in vabi, da se jih nikoli zadosti ne nagleda in vselej, kadar jih iz-
nova ogleduje, kako novo krasoto v njih najde. — Umevamo, odkodi to prihaja. Moderna šola, ki prezira vsako verstvo, kriva je temu.
O. Aleksander, kot vzoren duhovni sin sera-finskega očeta, izkušal je svojim delom vdahniti onega duha, katerega mu je srce prekipevalo. Vse slike, kolikor jih je zapustil, kažejo, koliko se je trudil in dosegel v tem pogledu. Lahko trdimo, da njegova nenavadna nadarjenost in duhovitost, omika v raznih znanostih, pred vsem pa res vzgledna želja po pouku, za
1 2*