Družba Lucchini na prodaj: Kaj bo s škedenjsko železarno? Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Kdor krši pravila izziva usodo Dušan Udovič Obračun zadnjega konca tedna z alpskih zasneženih poljan je podoben poročilom z bojišč ali, v najboljšem primeru, biltenom prometne policije v zgodnjih nedeljskih urah. Osem mrtvih pod plazovi v italijanskih Alpah, eden tu pri nas, v Bohinju, številni zasuti, na srečo povečini brez smrtnega izida v Franciji, desetine težje ali lažje ranjenih. Sončni vikend, in to ne prvi v tej zimi, ki bi moral miniti z občutkom veselja in užitka, je tako dobil pridih tragedije. Morda je res, kot pravi Reinhold Messner, da je italijanska vlada v vnemi, da dokaže svojo učinkovitost in hitrost ukrepanja, reagirala histerično, ko je za povzročitelje plazov s smrtnim izidom napovedala zaporne kazni in težke globe. Saj drži, da sta za tovrsten pregon že pristojna kazenski in civilni zakonik. Vendar brez izrednega ukrepanja tudi ni mogoče, kajti varnost v gorah je objektivno ogrožena. Nesporni podatki govorijo o tem, da je povzročitelj snežnih plazov v veliki večini primerov človek, zelo redko gre za slučajnost naravnih okoliščin. Danes vsakdo lahko razpolaga s pravočasno in celovito informacijo. Strokovno podani podatki o snežnih razmerah so točni, o razglašenih stopnjah ogroženosti zaradi plazov ne gre dvomiti. Kdor se kljub temu, naj bo smučar, gornik ali alpinist, odloči za kršenje pravil, izziva usodo in brez dvoma tvega življenje. Tem huje, če gre pri tem tudi za življenja drugih. ukrajina Zmagal proruski Janukovič KIJEV - Proruskemu kandidatu v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Ukrajini Viktorju Janukoviču se obeta tesna zmaga. Volilna komisija je do sinoči preštela 98,8 odstotka glasov - Janukovič je osvojil 48,65 odstotka glasov, premierka Julija Timošenko pa 45,77 odstotka. Mednarodni opazovalci so potek volitev ocenili pozitivno. Volitev se je udeležilo 69 odstotkov volilnih upravičencev, kar je nekaj več kot v prvem krogu volitev pred tremi tedni. Na 29. strani dnevnik TOREK, 9. FEBRUARJA 2010 št. 33 (19.740) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Sin nekdanjega palermskega župana izročil sodišču pismo Provenzana Berlusconiju Ciancimino: Forza Italia plod pogajanj z mafijo Minister Alfano: To je poskus delegitimacije vladnih naporov proti mafiji ljubljana - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika Predsednik Slovenije D. Türk s predstavniki slovenskih manjšin LJUBLJANA - Na predvečer praznika slovenske kulture je predsednik Slovenije Danilo Türk sprejel delagacije slovenskih narodnih skupnosti iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V tem okviru je predsednika sezanila z razmerami v naši skupnosti delagacija predstavnikov SKGZ in SSO (na fotografiji Bobo). V predsedniški palači pa je predsednik priredil skupen sprejem za vse delegacije, v svojem nagovoru pa je poudaril pomen spošto- vanja mednarodnih sporazumov s sosednjimi državami, ki ščitijo tudi manjšine. Ob tem je podčrtal potrebo po neprestani krepitvi medsebojnega dialoga in razumevanja. Na 3. strani PALERMO - »Stranka Forza Italia se je rodila kot plod pogajanj, ki so stekla med državo in mafijsko organizacijo Cosa nostra takoj po atentatih, v katerih sta leta 1992 umrla protimafijska preiskovalca Giovanni Falcone in Paolo Borsellino.« Tako je povedal Massimo Ciancimino, sin nekdanjega mafijskega palermskega župana Vita, ko je včeraj nadaljeval s svojim pričevanjem na procesu v Palermu proti generalu karabinjerjev Mariu Moriju in polkovniku Mauru Obinu. Pravosodni minister Angelino Alfano se je takoj odzval: »To je poskus delegitimacije vlade, ki vodi oster boj proti mafiji,« je dejal. Na 28. strani Porzus-Porčinj kmalu državni spomenik Na 2. strani Na morju FJK vse več turistov iz Slovenije Na 4. strani Posvet CGIL, CISL, UIL o slovenski manjšini Na 7. strani V v v • • v ■ • opuščeni goriški bolnišnici mednarodni mladinski center Na 23. strani Dopolnilna blagajna v tržiški ladjedelnici Na 24. strani Štmavrsko pleme prvo med skupinami Na 24. strani nova gorica - Sinočnja proslava Mejo najprej podirale vezi z manjšino 2 9 Nedelja, 7. februarja 2010 ALPE-JADRAN / ljubljana - V nedeljo v Cankarjevem domu, na predvečer kulturnega praznika bohinj Prešernovo nagrado prejela Snežni plaz ubil Mateja Rebolj in Kostja Gatnik smučarja WWW Med nagrajenci Prešernovega sklada tudi igralka Barbara Cerar-Osrednjo proslavo režiral Marko Sosič na Vog l u LJUBLJANA - Včeraj je Slovenija proslavljala dan slovenske kulture. Državni praznik so obeležili s številnimi kulturnimi dogodki; na Prešernovem trgu je bil na primer tradicionalni recital Prešernovih poezij, na Šuštarskem mostu so ustvarjalci skušali »obuditi v življenje« Povodnega moža, v Vrbi je spregovorila ministrica za kulturo Majda Širca. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pa je v nedeljo, na predvečer kulturnega praznika, potekala osrednja državna proslava, na kateri so uradno razglasili dobitnice in dobitnike malih in velikih Prešernovih nagrad. Osrednjo nagrado sta prejela plesalka Mateja Rebolj in slikar Kostja Gat-nik. Dobitniki nagrade Prešernovega sklada pa so igralka Barbara Cerar (večletna članica Slovenskega stalnega gledališča, ki je danes zaposlena v ljubljanski Drami), plesalka Maja Delak, umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, skladatelj Aldo Kumar, igralec Peter Musevski in pisatelj Andrej Rozman Roza. Prešernovo nagrado za življenjsko delo je prejel slikar Kostja Gatnik (1945), ki se kot svobodni umetnik ukvarja s slikarstvom, grafičnim oblikovanjem in ilustracijo. Na področju plesne umetnosti pa je Prešernovo nagrado prejela Mateja Rebolj in tako postala prva, ki je dobila veliko Prešernovo nagrado za področje sodobnega plesa. Mateja Rebolj (1950) je bila kar petindvajset let solistka v ljubljanskem baletu in nastopila v brezštevilnih klasičnih in modernih vlogah. Proslavo Stopaš, je slika v srcu, v kateri so se prepletali ples, poezija in glasba, je režiral Tržačan Marko Sosič, za sceno pa je poskrbel drug Tržačan, Peter Fur-lan. Poudarek je bil na moderni slovenski ljubezenski poeziji, odločitev pa je So-sič utemeljil z ugotovitvijo, da ljubezen nima dovolj prostora v današnjem času ... Osrednji govornik je bil predsednik nacionalnega sveta za kulturo in režiser Miran Zupanič, ki je za svoj govor požel dolg aplavz. Spomnil je namreč, da se v slovenski javnosti nihče ni odzval na izjavo filozofa Slavoja Žižka, ki je dejal, da bi bilo najbolje, če bi v Cankarjev dom, poln slovenskih umetnikov, podstavili bombo. Ali tišina pomeni, da se Slovenci s tem strinjajo? Ali sploh spoštujemo to, kar danes slavimo? Politična elita se na številne, dolgoletne probleme slovenske kulture ne odziva, jih ne rešuje. Umetniki ob vsem tem ne bi smeli molčati, še manj le čakati na politike. Kajti resničen umetnik je tisti, čigar mesto je na strani svobode, je sklenil Zupanič. Plesni prizor z osrednje Prešernove proslave v Cankarjevem domu bobo BOHINJ - Smučarja, ki ga je v nedeljo okoli 15. ure na območju Vogla zasul snežni plaz, so po obsežni reševalni akciji v nedeljo zvečer, nekaj pred 20. uro, našli mrtvega. Plaz se je sprožil, ko sta bila smučarja iz Škofje Loke, stara 16 in 17 let, na poti proti planini Zadnji Vogel. Za starejšega je bil plaz uso-den.Kot so danes sporočili s kranjske policijske uprave, sta se smučarja s sedežnico povzpela na vrh Šije, od tam pa sta se izven urejenega smučišča napotila proti planini Zadnji Vogel. Po približno 50 metrih, nad planino Zadnji Vogel, se je nenadoma sprožil snežni plaz, pri čemer je 16-letnik ostal na površini plazu, 17-letnika pa je plaz zasul. Stekla je takojšnja reševalna akcija, v kateri so sodelovali smučarji, gorski reševalci in policija, smučarja so zvečer našli mrtvega. V letošnjem letu je to že tretja smučarska nesreča s smrtnim izidom. tržič - Še o sobotni osrednji proslavi Slovencev v Italiji Moja pesem, moj prostor Mladi gojenci in gojenke šole Studio Art napolnili tržiški oder - »Neizkušeni, a polni volje do dela in učenja« • •• Slovo pred odhodom? kroma TRŽIČ - V soboto zvečer je v trži-škem občinskem gledališču potekala osrednja Prešernova proslava Slovencev v Italiji. Skupaj so jo priredile vse slovenske kulturne institucije, ki delujejo med Trstom in Benečijo, in v Tržič privabile številno občinstvo: velika večina sedežev (teater razpolaga s 559) je bila zasedena. O dogodku, med katerim so Borisu Pahorju in Donatelli Ruttar podelili tudi posebna priznanja ob dnevu slovenske kulture, smo že obširno poročali v nedeljski izdaji. Nekaj vrstic pa bi radi še namenili kulturnemu sporedu, ki je bil zaupan gojenkam in gojencem gledališke šole Studio Art. Koordinatorka šole Maja Lapornik si je predstavo Zajadraj, zapluj! zamislila kot kolaž plesa, glasbe in poezije. Okrog trideset mladih se je preizkusilo v raznih koreografijah (mentorica je bila Uršula Tržan). Glasbo je posebej za to predstavo, ki sta jo režirala Jaša Jamnik in Boris Kobal, pripravil Mario Marolt: občinstvo je lahko, kljub sodobnejši predelavi, pre- poznalo partizanske melodije (Kdo pa so ti mladi fantje) in slovensko himno. Koreografije so se prepletale z verzi Marija Čuka, Miroslava Košute, Jurija Paljka in Borisa Pangerca. Mladi so spregovorili o ljubezni, sanjah, želji po novih doživetjih, zahtevali »svoj prostor« in optimistično, »obamovsko« prepričljivo zagotovili »Yes, we can!«. Skupaj so opremili jadrnico, pripravili jadra za odhod: jambor pa se je razbil in mladi so se odločili, da ostanejo doma, v »svoji« Vrbi. Ob koncu so bili komentarji gledalcev različni. Nekatere predstava ni prepričala, saj so pogrešali nek vrhunec odrskega dogajanja. Drugim ni bila všeč idejna zasnova: mladi so se najprej uprli tradiciji, nato pa odpovedali odhodu v svet in svojo jadrnico raje pustili na odru ... Poln oder mladih pa je bil nedvomno razveseljivo dejstvo. Zato so bili mnogi navdušeni nad tako številno in mlado zasedbo, ki se je uvodoma sama definirala kot »neizkušena, a polna volje do dela in učenja«. (pd) videm - Spominska slavnost ob 65-letnici pokola na Toplem vrhu Porčinj-Porzus kmalu nacionalni spomenik Na videmskem strokovnem posvetu v glavnem slišali že znane stvari - Škoda, da na srečanju ni bilo slovenskih zgodovinarjev VIDEM - Spomenik na Toplem vrhu pri Porčinju (Porzus), kjer so 7. februarja 1945 partizani enot Garibaldi pobili skupino partizanov enot Osoppo, bo v kratkem postal nacionalni spomenik. To je na nedeljski slavnosti ob obletnici tragičnih dogajanj sporočil župan občine Fojda (Porčin se nahaja na njenem ozemlju) Cristiano Schaurli. Postopek za proglasitev nacionalnega spomenika bo v kratkem končan, je dejal Schaurli, ki je izrazil upanje, da pokol ne bo več predmet polemik in zgodovinskih zamer. Pred 65 leti je partizanska enota Garibaldi Natisone (v glavnem so jo sestavljali komunisti) pod vo-stvom Maria Toffanina-Giacce zajela skupino partizanov katoliške brigade Osoppo. Nekatere so pobili na kraju, druge (med njim je bil tudi Guido Pasolini, brat pesnika in režiserja Pierpaola) pa nekaj dni pozneje v kraju Bosco Romagno. Na raznih procesih so razsodili, da je pokol ukazala videmska federacija KPI, politični naročnik pokola pa naj bi bil slovenski partizanski deveti korpus. Ta okoliščina ni bila nikoli dokazana in je bila ves povojni čas predmet soočanj in polemik med politiki in zgodovinarji. Nekateri italijanski krogi so vsekakor vseskozi izkoriščali Topli vrh za ustrahovalno politiko do Beneških Slovencev, ki s tem pokolom niso imeli popolnoma nič. Zgodovinske okoliščine, v katerih je dozorel pokol, so bile predmet sobotnega strokovnega posveta Pokrajine Videm. Na njem so sodelovali zgodovinarji iz raznih krajev Italije. Škoda, da na posvetu ni bilo slovenskih strokovnjakov, ki bi gotovo doprinesli pomemben prispevek za boljše razumevanje dogajanj izpred 65 let. Če sodimo po poročanju javnih občil je videmski posvet v glavnem obelodanil to, kar se v glavnem že ve. Morda z edino izjemo nekaterih dokumentov iz arhivov britanskih in ameriških tajnih služb, ki jih je predstavil Tommaso Piffer z milanske univerze. Vojaške misije ZDA in Velike Britanije pri slovenskih in jugoslovanskih partizanskih enotah naj bi sproti obveščale Washington oziroma London o Titovi politični usmeritvi do bodoče t.i. vzhodne meje. Jugoslavija, ki je takrat sicer uradno še ni bilo - je bilo slišati v Vidmu - je nasprotovala, da bi katoliško in italijansko usmerjeni partizani Osoppa delovali na območju Benečije, ki naj bi po vojni pripadalo SFRJ. Posvet je vsekakor na splošno potekal v precej tvornem vzdušju in brez polemičnega naboja. To je bila želja združenja nekdanjih partizanov Osoppo (APO) in 97-letnega duhovnika Redenta Bella, tedanjega partizanskega komandanta. Bello se je na Toplem vrhu februarja 2001 spravno srečal z danes pokojnim komandantom enot Garibaldi Giovan-nijem Padoanom-Vannijem. Objem (7.2.2001) med danes pokojnim Giovannijem Padoanom in Redentom Bellom 4 Sreda, 10. februarja 2010 GOSPODARSTVO gibanja - V vili Manin so včeraj obeležili dan turizma V Italiji lani manj turistov, v naši deželi pa znatno več V obmorskih letoviščih je bilo lani za 23,6% več turistov iz Slovenije kot leto prej PASSARIANO - Predstavniki deželne uprave in turističnih organizacij so včeraj v vili Manin obeležili dan turizma s podatki, ki kažejo, da se je turistični obisk Furlanije-Julijske krajine kljub krizi tudi lani povečal. V primerjavi z letom 2008 je prišlo lani v deželo 1,4 odstotka več turistov, medtem ko je bilo v Italiji za 1,8 odstotka manj prihodov. Turističnih nočitev je bilo za 2,5 odstotka več, medtem ko jih je bilo v državi za 2,6 odstotka manj kot v letu 2008. Kot je povedal direktor deželne agencije za turizem Turismo FVG Andrea Di Giovanni, je bila še posebno pomembna rast obiska tujih turistov (+2,8% pri prihodih in +2,5% pri nočitvah), čeprav niso zatajili niti domači (+0,4% pri prihodih in +2,5% pri nočitvah). »Gre za pomembne rezultate, ki smo jih dosegli v hudem letu italijanskega in globalnega gospodarstva,« je komentiral podpredsednik deželnega odbora Luca Ciriani, ki je napovedal, da bo Dežela nadaljevala dosedanjo politiko zmanjševanja oziroma racionalizacije stroškov, da bi »z manj denarja naredili enake stvari kot prej«. Ciriani je potrdil, da deželna uprava pojmuje turizem kot veliko strateško razvojno priložnost. Če se vrnemo k številkam, zasluži poudarek tudi dejstvo, da se je povprečna doba zadrževanja turistov v naši deželi povečala od 4,46 dneva v letu 2008 na 4,51 dneva lani. Največ turistov je bilo sicer domačih, iz Furlanije-Julijske krajine (29,3%), sledijo jim gostje iz Veneta (21%) in iz Lombardije (19%). Med tujimi gosti so prevladovali Avstrijci (33,2%) in Nemci (24%), medtem ko je do največje rasti obiska lani glede na leto 2008 prišlo med Rusi (+27%), Slovenci (+23,6%), Čehi (+17,2%) in Slovaki (+9,3%). Najpriljubljenejše turističme mete so še naprej obmorska letovišča, kjer so med majem in septembrom lani zabeležili 6,7-odstotno rast tako prihodov kot nočitev. V Gradežu (na posnetku) so našteli za 7,4% več prihodov in za1,8% več nočitev, v Lignanu je bilo prihodov za 6,6% več, nočitev pa za 7,3% več, na tržaški obali pa je bilo za 3,9% več prihodov in za 35% več nočitev. Pri zadnjem podatku gre opozoriti, da je treba tako velik poskok pripisati odprtju novih kampingov. Lansko leto je bilo posebej ugodno za formulo bed&breakfast, kjer so našteli za 23% več turistov kot leto prej. ljubljana - Danes v soorganizaciji Urada vlade RS za Slovence in SDGZ Posvet za konkretizacijo vzpostavljanja skupnega slovenskega gospodarskega prostora TRST - Sodelovanje med gospodarskimi dejavniki slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah ter med organizacijami narodne skupnosti in Republiko Slovenijo - s tem naslovom bo danes v Ljubljani posvet, ki ga prirejata Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta. Zamisel za celodnevni simpozij je porodilo spoznanje, da na področju gospodarskega in podjetniškega razvoja ostajajo neizkoriščene možnosti in izzivi tako za slovensko narodno skupnost kot tudi za Slovenijo. Skupni slovenski gospodarski prostor še ni povsem uveljavljen, prav tako do sedaj ni bila pripravljena skupna strategija Slovenije za promocijo slovenskega gospodarstva v sosednjih državah, za usmerjanje investicij v RS oziroma na območje, kjer živi slovenska narodna skupnost, je zapisano v vabilu na posvet. Prostorske možnosti poselitvenega območja slovenske narodne skupnosti niso dovolj izkoriščene v smislu razvoja infrastrukture oziroma centrov podjetij, s čimer se vzpodbuja investicije iz Slovenije na to območje. Neizkoriščene so tudi možnosti, ki bi povečale zaposlovanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti, povečale naložbe in nadgradile gospodarske strukture v obliki združevanja kapitala. Prav tako ni celovite analize o dobrih praksah s področja izvajanja čezmejnih projektov in učinkovitega prenosa informacij med posameznimi organizacijami narodne skupnosti, je še zapisano v izhodiščih za posvet. Gospodarski dejavniki slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah bodo na srečanju orisali obstoječe stanje, probleme in izzive na področju gospodarskega sodelovanja. Sledila bo strokovna razprava s slovenskimi nacionalnimi institucijami s predlogi za izdelavo skupne strategije za promocijo slovenskega gospodarstva. Posvet bo danes ob 9. uri v veliki dvorani na Gregorčičevi 27 v Ljubljani, začel pa se bo s pozdravnimi nagovori ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrika Gjerkeša, državne sekretarke v Službi vlade RS za razvoj in evropske zadeve Andreje Jeri-na, predsednika komisije DZ RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mira Petka, generalnega direktorja za gospodarsko diplomacijo in razvojno sodelovanje na ministrstvu za zunanje zadeve Vladimirja Gaspariča, pred- sednika SSO Draga Štoke in predsednika SKGZ Rudija Pavšiča. Sledil bo nagovor ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša in referat direktorja SDGZ Andreja Šika o izzivih in ovirah na področju gospodarskega sodelovanja. Ob 10. uri bo na vrsti predstavitev gospodarskih organizacij narodne skupnosti v sosednjih državah, med katerimi bo tudi SDGZ, ki ga bo predstavil predsednik Niko Tenze. Sledila bosta dva tematska sklopa, in sicer Dosedanje izkušnje, možnosti in priložnosti za izboljšanje čezmejnega sodelovanja (v tem okviru bo še posebno zanimiv poseg Petra Wostnerja iz vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj) in Razprava za pripravo zaključnega dokumenta in strategije. V tem, vsebinsko morda najpomembnejšem sklopu bodo orisani primeri dobrih praks in možnosti njihovega prenosa s poudarkom na ovrednotenju mladih kadrov in odpravi ovir pri sodelovanju. Po razpravi bodo podani predlogi za izdelavo skupne strategije za promocijo slovenskega gospodarstva v obmejnih regijah in v sosednjih državah. banke - Uslužneci slovenske banke so zapustili Oberdanov trg NLB od včeraj na Opčinah Na Pikelcu imajo sodobno opremljene prostore v nizkoenergijski in okolju prijazni stavbi OPČINE - Do uradnega odprtja manjka sicer še nekaj tednov, a se je tržaška podružnica Nove Ljubljanske banke (NLB) že preselila z Oberdanovega trga v Trstu na Opčine. Zadnje stvari so preselili v soboto, tako da so včeraj vsi uslužbenci prišli v službo na Opčine. Banka ima zdaj samostojen, sodoben sedež ob Dunajski cesti (pri Pikelcu), ki ga je studio Marzi&Ster-ni projektiral po nasodobnejših tehnoloških in energijsko varčnih kriterijih. Delo v novi stavbi, ki se z uporabo avtohtonih materialov lepo ujema s kraškim okoljem, je za uslužbence gotovo veliko bolj prijetno, kot je bilo v Trstu, kjer so bili zaradi prenove stavbe, v kateri so imeli pisarne, prisiljeni delati kot v bunkerju. Da ne govorimo o hrupu in prahu, ki ju povzročajo gradbena dela. NLB je torej zapustila nekdanjo palačo zavarovalnice RAS, katere zadnji lastnik je bil holding Alike, ki je šel v stečaj. Konec januarja je palačo na dražbi (za 6,5 milijona evrov) kupila zadružna banka Veneto Banca, ki si je že pred dvema letoma v pritličju uredila poslovalnico. (vb) List z zvezdicami nov ekološki logotip EU BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj razglasila zmagovalca razpisa za ekološki logotip EU. To bo Evrolist oz. 12 belih zvezd, razporejenih v obliki lista na zeleni podlagi. Nov logotip jasno sporoča dve osrednji ideji: narava in Evropa. Evrolist bo od 1. julija obvezen z vse predpakirane ekološke proizvode, ki so bili proizvedeni v kateri koli državi članici EU in ustrezajo zahtevanim standardom. Za uvožene proizvode bo uporaba logotipa prostovoljna. Sidro je navtično društvo iz Doberdoba TRST - V naše sobotno poročanje o uradnem odprtju Seawayeve ladjedelnice v Tržiču se nam je prikradla neljuba napaka. Doberdob-sko navtično društvo Sidro je namreč avtorica nehote pripisala So-vodenjcem, čeprav je vedela, da je društvo iz Doberdoba. Kadar je dela veliko, je pač tudi več možnosti za napako, za katero se doberdob-skemu društvu opravičujem. (vb) EVRO 1,3675 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. februarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 8.2. 6.2. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,3675 122,07 1,3691 122,49 ruski rubel mniickn nirui?» 9,3355 41,7060 64 0130 9,3470 41,7350 64,0700 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti int 7,4442 0 87610 7,4449 0,87325 1 LC11 1 JM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ \j,o/ U 1 v 10,1616 8 1705 10,2405 82195 1 1UI VCJIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 26,168 1 4659 26,185 1 4682 JVIV-CIIJM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 273,90 15,6466 27410 11 iaui£.cii JM IUI II I L poljski zlot 4,1040 1 4640 4,0875 1 4698 KC11 ICIUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5765 1,9558 1,5822 1 9558 UUlUclI JM ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,1370 3,4528 4,1435 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ICKI rpa 0,7088 2,5681 0,7087 2,5758 uioliiijm icai islandska krona ti lira 290,00 2,0785 290,00 2,0785 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,3225 7,3200 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 8. februarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2284 0,25 0,3862 0,8425 LIBOR (EUR) 0,3856 0,6006 0,9218 1,1975 LIBOR (CHF) 0,0966 0,25 0,32 0,6283 EURIBOR (EUR) 0,423 0,661 0,965 1,222 ZLATO (999,99 %%) za kg 24.961,23 € -82,30 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 8. februarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % borzna kotacija - prva kotacija GORENJE 13,78 -0,72 KRKA 65,35 -1,00 MERCATOR PETROL 23,82 167,03 +0,29 +0,22 TELEKOM SLOVENIJE 131,14 +0,08 +0,74 borzna kotacija - delnice ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 32,38 DELO PRODAJA 26,50 -0,03 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,17 -2,87 KOMPAS MTS - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 26,14 12,20 +1,20 -0,73 SAVA 452,00 233,76 +0,42 -0,43 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 88,50 23,98 +0,57 -1,56 MILANSKI BORZNI TRG 8. februarja 2010 FTSE MIB: +0,58 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 1,27 78,12 -4,36 -0,14 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 4,53 -0,64 -1,31 BCA POP MILANO EDISON EDISON 1,12 4,30 -0,69 ENEL ENI 1,01 3,77 +0,80 +1,07 FIAT FINMECCANICA FINMECCANICA 8,29 +2,37 +0,48 GENERALI IFIL 9,29 16,22 -3,98 +1,12 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,64 +3,42 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,91 -2,24 -0,22 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,27 7,54 0,00 -0,40 PIRELLI e C PRYSMIAN PRYSMIAN 0,38 -2,05 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 23,16 +1,01 -2,81 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,37 5,90 -0,52 +0,08 TENARIS TERNA 15,68 0,00 +1,75 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,87 0,16 -0,43 -2,86 UNICREDIT 9,27 1,92 +0,65 -1,49 SOD NAFTE (159 litrov) 71,80 $ -0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. februarja 2010 _zaključni tečaj indeks sprememba % slovenija SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.088,25 988,11 -0,44 -0,56 trg jv evrope CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 296,95 1.769,17 -0,30 +0,00 Nov sedež tržaške podružnice Nove Ljubljanske banke na Opčinah kroma drugi trgi Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.977,77 1.748.07 1.064,54 1.095,48 5.484,85 5.092,33 3.607,27 2.407,59 1.092.8 2.664,29 9.951,82 2.693,62 19.550,89 2.935,17 15.935,61 -0,34 +0,11 -1,65 -0,98 +0,93 +0,62 +1,22 +0,62 -0,14 +1,24 -1,04 +0,37 -0,58 -0,14 +0,13 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 10. februarja 2010 5 ISTRSKI ZORNI KOT V Pulju civilno vojaške selitve Miro Kocjan_ Dosedanji hrvaški predsednik Stipe Mesič je izbral glavno mesto Istre Pulj za kraj odkoder se je po nedavnih volitvah poslovil iz predsedniškega mesta. Opazovalci naglašajo, da je s tem vnovič poudaril, kako je bil in je zaljubljen v Istro, kamor se je včasih zatekel tudi ko je imel resne probleme. Poslovil se je v zgradbi oboroženih sil. Vemo, da je Mesič tudi istrski častni občan. V svojem govoru je med drugim dejal, da je zmeraj in povsod na Hrvaškem poudarjal napore in uspehe Istre, njene stike z drugimi regijami doma kakor tudi v tujini. Istra je zmeraj bila, je rekel, nosilka regionalne politike. Bistveno pa je tudi, da je ta regija znala in zna vrednotiti protifašistične vrednote. Hrvaška predsednica vlade Jadranka Kosor pa je med tem sporočila, da se bodo kmalu nadaljevali pogovori o stikih med Ljubljano in Zagrebom, na srečanju med Kosorjevo in Pahorjem pa bo zdaj govoril tudi o hrvaških prihrankih na nekdanji ljubljanski banki. Hrvaški časniki objavljajo to sporočilo na vidnih mestih, pri tem pa omenjajo, da je nedavno slovensko ustavno sodišče odpravilo člen 23 zakona o sukcesiji nekdanje Jugoslavije, s čimer je zdaj ustvarjena pravna možnost, po kateri bodo upravičenci lahko vložili prijave v zvezi z ljubljansko banko. Kosorjeva pa se bo sešla tudi z italijanskim vladnim predsednikom Berlusconijem, kakor je potrdil predsednik komisije za zunanje zadeve hrvaškega sabora Frane Matu-šič, ki je imel pogovor z italijanskim veleposlanikom Alessandrom Pignatti Morano di Custoza. Veleposlanik je med drugim podčrtal, da Italija podpira hrvaške napore za vključitev v Evropsko unijo, pa tudi da bi ustrezna pogajanja sklenili letos. Hrvaški mediji zadnje čase kar pogosteje komentirajo napore za vključitev v Evropo, pri čemer naj bi bilo zanimivo, da se zlasti Združene države trudijo, da bi se to zgodilo čimprej. V nekaterih komentarjih, tudi na primer v »La voce del popolo«, je med drugim naveden očitek, da se države, ki mejijo s Hrvaško, na primer Italija in Avstrija, namesto da bi se ravnale v duhu neke jasne balkanske politike, so v glavnem pozorne le na ozke gospodarske interese. Časniki posvečajo pozornost tudi italijanski politiki na sredozemskem področju, o kateri je bilo govora na dvodnevnem sestanku v Trstu. Poudarki so namenjeni zlasti stališču italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija, ki je naglasil pomen upoštevanja »pomorske avtoceste« med južno in severno Evropo, ki je daleč bolj priporočljiva kot kopenska. Pomembno središče naj bi seveda bil Trst skupaj z drugimi severno-jadranskimi lukami. Frattini je ustrezno vključil tudi koprsko luko. Vse več pa je tudi poročil o pripravah na slovesnosti v zvezi z Dnevom spomina. Pod geslom »Oblikujemo prihodnost preteklosti« so namreč sprejeli predlog, da se na nekdanji meji zgradi spomenik, namenjen eksodusu iz Istre in Kvarnera. Spomenik naj bi nastal na Škofijah, saj je to kraj, ki najbolj takorekoč simbolizira, beremo v nekaterih časnikih, to tragedijo. Številne organizacije in ustanove naj bi sodelovale pri načrtovanju tega spomenika, zlasti aktivne pa naj bi bile mladinske organizacije. Med neposredno zainteresirani je seveda miljska občina, priprave pa podpira tudi tržaški pokrajinski svet. Številna skupina študentov, ki na zagrebški univerzi obiskuje oddelek »italijanistike« je prišla na obisk k osrednjim ustanovam italijanske manjšine na Reki. Njen glasnik je sporočil, da so se namenoma odločili za ta obisk, da bi ugotovili, kako se nekako na meji poučuje italijanščino, pa ne samo jezik, marveč tudi narečje. Posebno pozornost naj bi namenili slovitim istrskim piscem, med njimi seveda Tomizzi. Pozornosti pa naj bi, kakor smo napisali, bil deležen zlasti dialekt, ki navsezadnje najbolj iskreno in odkrito razkriva narodno pripadnost gostiteljev. Koprska knjižnica »Srečko Vil-har« pa je organizirala srečanje z znano predstavnico italijanske manjšine Isabello Flego. Flegova je s svojim neutrudnim delom že visoko ime v italijanski literaturi na slovenski obali in pri manjšini sploh. Dovolj se je spomniti zahtevnega zgodovinskega prispevka »Girolamo Gravisi - sparso in dotte car-te«. Na srečanju pa so njen delež v italijanski književnosti potrdili kot markanten del, ki nenehno podčrtuje Istro in družino, pravzaprav ta dva motiva kot njen stalen navdihovalec z neuničljivimi koreninami. V Kopru pa se je sestal programski svet z radia in TV. Kar podrobno je bilo govora o posameznih oddajah, pri čemer so nazvoči enotno ugotovili, da so domala vse na visokem nivoju in kot takšne zanimive ne le za manjšino, marveč tudi za druge. S svojim prispevkom so se odrezali tudi vodilni predstavniki Italijanske unije. Posamezne redakcije so potrdile visoko poklicno raven. Na sestanku je sicer bil tudi generalni direktor RTV Ljubljana Anton Guzej, ki pa je načel finančni problem, kakor je bilo navsezadnje pričakovati. Njegovo ključno stališče je, da bi se morala radio in TV Koper bolj potruditi, da bi bili finančni rezultati su-ficitni. Nasploh pa je le prevladalo spoznanje, da je ta medij programsko nadvse uspešen in kot tak gledan in poslušan marsikje, neglede na še zmeraj pereče tehnološke pomanjkljivosti. O kulturni dejavnosti Pujla pa te dni naglašajo sodelovanje, ki ga nameravajo utrditi med puljskim knjižnim sejmom, univerzo »Juraj Dobrila« in njeno knjižnico. Uspehi so čedalje bolj vidni, kar zdaj potrjuje medsebojni »dogovor o skupnih namerah«. Pozornost pa zasluži didaktična problematika, ki je bila na dnevnem redu. Seveda so se zmenili, da bodo pripravili skupne programe, ki bodo specifično namenjeni tako osnovnim šolam, kakor tudi srednjim in višjim šolam, na kraju pa tudi univerzi. Pri vsem tem naj bi aktivneje sodelovali tudi literati, zlasti pa seveda tisti, ki se najbolj ukvarjajo z didaktičnimi smermi. Skratka, »cilj dogovora o skupnih namerah« je nova vidnejša kakovost, ki naj bi služila vsem udeležencem Dogovora. »Dan spomina«, kakor je bilo pričakovati, si utira pot na področju v Italiji. Prihodnjo soboto namerava šola »Leonardo da Vinci« v Firencah pripraviti srečanje pod naslovom »Korak nazaj v zgodovini«, pri tem pa kajpak spet načeti vprašanje eksodusa iz Istre, Kvarnera in Dalmacije po drugi svetovni vojni. Glavno vlogo bosta imela Giuseppe Devescovi in Myriam Andreati-ni, ki sta člana Nacionalnega društva »Julijska krajina in Dalmacija« v Firencah. Obravnavali bodo več projektov, ki so jih že pripravili dijaki in študenti, med njimi načrt »Vzhodne meje«. Trdijo, da so nabrali kar veliko ustreznega gradiva. Roberto Spazzali pa bo predstavil knjigo »Istra, Kvarner in Dalmacija -Zgodovina regije od leta 1796 vse do konca XX stoletja«. Na dlani je namen, da bi problematiko preučevali iz širših in ne le ozkih zgodovinskih dimenzij. V Pulju pa beležijo vidne spremembe v uradni pripadnosti nekaterih zgradb in prostorov. Sedež admiralitete, ki je bil od leta 1861, v času avstro-ogrske, glavni dom vojne mornarice so oddali Istrski regiji, pa še davčni upravi in carini. Ta sprememba ne pomeni, da se hrvaška admiraliteta seli iz Pulja, saj se samo preseli v Vrgarolo. V novih prostorih bo razpolagala s površino 4 tisoč kvadratnih metrov ter z velikim zunanjim parkom. Del admiralitete bo namenjen pomorskemu muzeju. Predsednik istrske regije Ivan Jakov-čič se je kajpak zahvalil admiraliteti za oddane prostore, spremembe pa so seveda koristne za ene in druge. Navsezadnje pa je to, pišejo časniki, tudi potrditev dobrih in plodnih odnosov med civilno in vojaško oblastjo. JEZIK NA OBROBJU V Galebovem dnevniku za šol.1. 2009/10 je kar precej napačnih poimenovanj in drugih spodrsljajev. Na str. 120 je v naslovu zapisano Znaki prepovedi in omejitev namesto pravilno Znaki za prepovedi in omejitve, ker nas opozarjajo na prepovedi in omejitve; niso prepovedni ali omejitveni znaki, kar bi pomenil rodilnik ob samostalniku. Takoj pod naslovom piše, da so ti znaki postavljeni neposredno na mestu, od koder nastaja...obveznost, prepoved ali omejitev. V slovenščini poznamo neposredni radijski prenos (t.j. direktni) tekme ali druge prireditve. V publicistiki se uporablja neposredno pred čim ali po čem, namesto pravilneje tik pred čim in takoj po čem, npr.: Pritekel je tik pred odhodom vlaka, Takoj po predstavi so odšli domov. Neposredno na mestu je popoln nesmisel, saj pomeni tik na mestu; slaba je tudi zveza: od koder nastaja obveznost. Pravilno bi bilo: Postavljeni so na desni strani ceste (cestišča) tik (neposredno) pred mestom, na katerem začenja ve-ljati...obveznost, prepoved ali omejitev. Enaka napaka je na 160. strani. Takoj potem beremo: Predpisujejo obvezno ravnanje v določenih pri- merih; pravilno bi bilo...obvezno ravnanje v izrednih primerih, določene primere bi morali poimensko našteti. Zelo huda napaka je: znaki so krožne oblike. Pravilno je: Znaki so okrogli ali imajo obliko kroga. Krožno se lahko gibljemo, premikamo po sklenjenem krogu ali elipsi podobnem tiru. Zato rečemo: Sateliti krožijo okoli zemlje; zemlja kroži okoli sonca; kri kroži po žilah; denar kroži med ljudmi. Odsek kroga je krožni odsek, odsek loka pa krožni lok. V športu poznajo krožni tek, krožno dirkališče, krožne kolesarske dirke, če teče dirka po krožni poti. Turistični uradi organizirajo krožna potovanja, ki se na izhodišče ne vračajo po isti poti. Sateliti opravijo krožno pot okoli zemlje. V fiziki poznamo krožno gibanje, t.j. gibanje po krožnici. V prometu so v zadnjih letih nevarna križišča spremenili v krožna križišča (Dnevnik str. 160), za katera se uveljavlja skrajšana oblika krožišče. Pod naslovom Izjeme piše: Križišče s prednostno cesto v obliki enako-straničnega na glavo postavljenega tri-kotnika...Pravilnobi bilo: Križišče s prednostno cesto ima obliko enako- straničnega z vrhom navzdol obrnjenega trikotnika z rdečim robom... Zelo nerodno je oblikovana tudi poved: Okrogli znak z rdečim robom na modri podlagi nam daje opozorilne informacije o prepovedih parkiranja. Namesto tega bi morali zapisati: Okrogli znak z rdečim robom na modri podlagi nas opozarja na prepoved parkiranja. Pa še: Prepovedano polkrožno obračanje; Namesto: »ki je lahko postavljen na sredini ceste«, bi morali zapisati: Ta znak stoji sredi ceste (na otoku ali ločilnem pasu). Med barvami znakov (str. 80) je zapisana tudi sinja barva. To je res modra barva, vendar samo svetlomodra, zato pravimo, da je jasno nebo sinje barve, da ima kdo sinje oči, medtem ko so znaki vedno modre barve (ne temno ne svetlomodre). S.L. PISMA UREDNIŠTVU Slovenske šole Darko Bradassi v svojem članku »Slovenske šole v Italiji: potreben je nujen in globok razmislek. Ali postajajo naše šole le abstrakten pojem v svetu globalizacije« objavljenem na straneh slomedia.it 03.02.2010, navede vrsto vprašanj v zvezi s stanjem in bodočim razvojem slovenske šole v Italiji. Že z izrazom »slovenske šole« definira, kaj so danes; obenem potrdi izhodišče, iz katerega so nastale: naj bi bile »sredstvo« za ohranitev in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Izhajajoč iz te predpostavke slovenske šole ne morejo biti nič drugega, niti dvojezične. Sprejem ne-slovensko govorečih otrok v naše šolske ustanove je nedvomno znak odprtosti, ni pa znak odprtosti, če klonimo pred večinskim jezikom: če je šola slovenska, bo pogovorni jezik tako med učenci/dijaki kot med učnim osebjem in z njim, slovenščina. Otresti se moramo rešitve, ki nam jo nekateri ponujajo, naj bi bila slovenska šola zavod, v katerem se poučuje v nekem poljubnem jeziku in kjer je učni jezik popolnoma ločen od občevalnega jezika (na sestankih s starši na primer). Če se torej družine iz različnih razlogov, ki jih tu ne bom obravnaval, odločijo za vpis svojih otrok v slovenske šole, se naša odprtost izraža v sprejemu le-teh. Odprtost prakticirajo vzgojiteljice in učno osebje v vrtcih in osnovnih šolah z velikim trudom in prizadevnostjo; družine pa izkazujejo lastno odprtost, s tem da se integrirajo, torej da sprejmejo v polnosti nastalo situacijo in se naučijo slovenščine vsaj v tolikšni meri, da jo pasivno obvladajo. To koristi v prvi vrsti samim otrokom, ker jim tako dokazujejo, da je šolanje v slovenski šoli dodana vrednost in da je njihova odločitev za slovensko šolo zavestna. Nenazadnje menim tudi, da družine pričakujejo od slovenske šole, da bo jezikovno dosledna. Družine in šola ne morejo biti zadovoljne z »vsaj osnovnim znanjem slovenščine«, kot nadaljuje Bradassi. Upravičeno zahtevajo najboljšo, najširšo in najbolj kakovostno izobrazbo naših otrok, saj je jezik sredstvo, s katerim osvajajo znanje in se torej pripravljajo na bodoče samostojno življenje. Družine in šola se ne morejo zadovoljiti z vodenjem izključno v italijanščini po krajevnih ustanovah kot so mestni muzeji, galerije, raziskovalne ustanove in knjižnice, se pravi z uporabo ne-slovenskega jezika pri didaktičnih pobudah. Družine in šola se ne morejo strinjati s knjižnimi darovi izključno v italijanščini, medtem ko se knjižna ponudba v slovenskem jeziku ne obnavlja in razpada. Družine in šole se ne morejo zadovoljiti z istim številom obiskov italijanskega kot slo- venskega gledališča. Že danes se vse to dogaja: osnovno znanje slovenskega jezika, vodeni obiski v italijanščini (na območju, kjer smo priznano avtohtono prebivalstvo), knjižni darovi v italijanskem jeziku, porast obiskov italijanskega gledališča. Je to odprtost ali medvedja usluga? Je odprtost ali izjalovitev poslanstva slovenske šole? Mi moramo stremeti po čim boljšem znanju slovenščine, vztrajno in glasno zahtevati vodene obiske v slovenskem jeziku, iskati podporo za obogatitev knjižne ponudbe v slovenščini, poglobiti kulturno osveščenost v slovenskem jeziku in duhu, kar ne izključuje italijanščine, a poudarja slovenščino prav zaradi tega, ker je šola slovenska. Bradassi nadalje vabi ne-sloven-sko govoreče otroke in njihove družine k aktivni udeležbi v družbenem tkivu naše skupnosti, k »obiskovanju društev, ustanov in drugega«. Ali naj tudi v teh ustanovah občujemo v bodoče dvojezično, kot nekateri očitno vztrajajo in vedno znova propagirajo? Ali si ne delamo medvedje usluge s tem, da ob vsaki priliki klonemo pred večinskim jezikom? Če začnemo popuščati v šoli, ki jo Bradassi upravičeno označuje kot »temelj našega obstoja«, in ji zamajemo temelje, to je slovenski jezik in kulturo, spodko-pujemo sami sebi »temelje našega obstoja«. Če začnemo s popuščanjem v šoli, se bo današnja slovenska šola preko dvojezične šole spremenila s časom v končno italijansko ali kakšno globalizirano šolo s slovenščino kot izbirnim predmetom 20 ur letno kot v Melari. Strinjam se s trditvijo, da v življenju ni vse uravnovešeno, »jaz dam in zato dobim nekaj v zameno«. V primeru jezikovnih pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pa je na dlani, da smo do danes priče le redkim primerom izvajanja zaščitnih norm in zakonov. Da se temu, kar so razni predstavniki naše skupnosti izborili, nekateri celo z darom svojega življenja, kar tako odpovemo v luči globalizacije ali napačno dojete odprtosti, je po mojem globokem prepričanju zgrešeno. Da se manjšinam, naši in drugim, reže kruh v čim tanj-ših rezinah, je obče znano, da si sami brusimo nož v ta namen, je skregano z zdravo pametjo. Igor P. Merku, oče treh otrok, ki obiskujejo slovensko šolo in vrtec Prispevek za TV oddajnik na Prešnjah Minevanje časa zamegli in včasih briše spomin. Lahko se tudi zgodi, da se spomin na določene dogodke izoblikuje izkrivljeno ali v službi teh ali onih trenutnih potreb. Nit Na to sem pomislil ob branju tiskovnega sporočila koordinacije Slovencev Demokratske stranke. V zaključnem delu sporočila, ki ga je objavil Slomedia 23. januarja in Primorski dnevnik dan kasneje in med drugim obravnava tudi vprašanje vidljivosti slovenskega televizijskega signala v Benečiji, je med drugim zapisano da, citiram, »Delo podtajnika Budina nadaljuje senatorka Blažina, ki je dosegla kot deželna svetnica finančni prispevek za vidljivost slovenskega signala v Benečiji, kot senatorka pa stalno sledi temu vprašanju.« Nimam razlogov, da bi podvomil glede rimskih prizadevanj slovenske senatorke. Glede dogodka v deželnem svetu, ki ga sporočilo nakazuje, pa mislim, da se nanaša na prispevek v višini 50.000 evrov, ki je bil zapisan v členih 117, 118 in 119 deželnega finančnega zakona 1/2005. Če je tako, smo dolžni, da dogodek obrazložimo celovito in uokvirimo v takratno dogajanje v deželnem svetu. Pojdimo po vrsti. V Primorskem dnevniku 7.12.2004 beremo tiskovno sporočilo svetniške skupine Marjetice, ki napoveduje, da bo na prizadevanje njenega člana Mirka Špacapana (takrat še Spazzapana) predložila amandma k finančnemu zakonu s predlogom, da se vključi prispevek v višini 40.000 evrov »za postavitev TV oddajnika na Pre-šnjah (Purgessimo)«. V naslednjih tednih so predlog podprli še Blažinova, Dolenc, Kocijančič in Zorzinijeva. Prispevek se je zaokrožil z dodatnimi deset tisoč evri in se kot tak zapisal v zgoraj navedeni finančni zakon. To so dejstva. Nepravično je, da si zasluge za rezultat, ki je bil na koncu sad skupnega napora vseh petih svetnikov, lasti le ena od takratnih protagonistov. Finančna postavka je naposled sicer ostala nekoriščena, a to je že druga zgodba. Miloš Čotar Sodelavec deželnega svetnika Mirka Špacapana v letih 2003-2007 SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da je dolžina pisem omejena na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Daljših pisem ne bomo objavljali. Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo. 32 Torek, 9. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Po več dni trajajočih ugibanjih končno uradna vest Skupina Severstal bo prodala družbo Lucchini Rusi dali v prodajo delnice (79%) - Sindikat zaskrbljen - Srečanje z ministrom Scajolo Zdaj je tudi uradno. Grupacija Severstal bo prodala družbo Lucchini, kupec oziroma nov lastnik pa naj bi bil znan pred koncem aprila. Nekateri sicer pravijo, da bodo morebitni kupci znani že prihodnji teden, če bo seveda ponudba sprejemljiva. Skupina Severstal je že konec tedna na svoji spletni strani izjavila, da je »prodaja delnic družbe Lucchini možna izbira«. Upravni svet družbe Lucchini je prav tako konec tedna sporočil delničarjem, da je ruski velikan pooblastil Deutsche Bank za prodajo delnic v njegovi posesti (v rokah Severstal je 79 odstotkov delnic Lucchini). Ustrezen postopek je že stekel, že v prihodnjih dneh pa bodo začeli iskati morebitnega kupca. Dogajanje je v zadnjem obdobju dodobra vznemirilo delavce in sindikate. Državni sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil so zato pred tednom zahtevali od italijanske vlade, da zbere vse potrebne informacije in da skliče posebno omizje z vsemi dejavniki. Vlada se je oglasila včeraj in določila, da bo v sredo, 17. februarja, minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola uradno sprejel sindikate. Ti nameravajo predočiti vprašanje Lucchini-Severstal, toda predvsem bodo poudarili pomen, ki ga ima železarstvo za italijansko ekonomijo. V tem smislu nameravajo od vlade izvedeti, ali je to področje zanjo strateško. To je nenazadnje tudi edini sektor, v katerem so že vidni znaki izhoda iz krize in novega zagona. Prodaja družbe Lucchini bo vplivala še posebej na obrat v Piombinu, v katerem je že na obzorju prestrukturiranje. Velike naložbe v Italiji (20 do 30 milijonov evrov) je namreč družba Severstal zamrznila, zadevale pa so še zlasti Piombino. Zagotovljene so vsekakor (vsaj zaenkrat) predvidene naložbe za delovanje in vzdrževanje vseh pet obratov Lucchini v Italiji. Zato je Usoda škedenjske železarne je zaenkrat še neznana kroma bilo v petek tudi srečanje med lokalnimi pa-nožnimi sindikati Fiom, Fim in Uilm ter vodstvom družbe Lucchini, na katerem je že prišel do izraza namen Severstala. Predsednik Dežele Toskana Claudio Martini pa je po sestanku deželnega odbora včeraj zahteval »urgenten vrh« z vlado. Od nje bo zahteval, da se tega vprašanja loti z isto vnemo, s katero sledi problemu tovarne Fiat v kraju Termini Imerese. Podobno srečanje med vodstvom Lucchini in sindikati je bilo včeraj tudi v Trstu. Vodja poslovne enote družbe Lucc-hini, sicer do pred kratkim direktor ške-denjske železarne Francesco Rosato in odgovoren za osebje železarne Corrado Biu-mi sta sprejela pokrajinska tajnika sindi- katov Fiom-Cgil in Fim-Cisl Stefana Bori-nija in Umberta Salvaneschija, člana pokrajinskega tajništva sindikata Uilm-Uil En-za Timea ter zastopnike enotnega sindikalnega predstavništva Rsu. Rosato je potrdil, da Rusi prodajajo družbo Lucchini. Obenem je potrdil, da so velike naložbe zamrznjene, vendar redno delovanje ne bo oškodovano. Delovanje železarne torej zdaj ni pod vprašajem, sta nam povedala Timeo in Borini. Velike naložbe namreč tu niso predvidene, je menil Timeo, ki nam je na vprašanje o problemu koksarne (v kateri je pred kratkim prišlo do hude okvare) odgovoril, da naj bi začela spet redno delovati - po besedah vodstva - čez nekaj tednov. Kaj pa kupec, nekateri pravijo, da bi to bila lahko italijanska skupina Riva ali celo sama družina Lucchini? To je zelo težko, tudi skupina Riva pa je to možnost zanikala, je odgovoril Timeo, po mnenju katerega je bistvena neznanka v tem, kaj bo storil nov lastnik. Bolj zaskrbljen je Borini, ker je vsa zadeva v okviru že nelahke-ga položaja. Stanje je težko in negotovo, je dejal, zato bo sindikat Fiom uradno oceno posredoval, ko bo znan kupec. Italijanska vlada mora vsekakor odigrati svojo vlogo, je naglasil, ker ni sprejemljivo, da konča Lucchini npr. v rokah finančnih špekulantov. Toda nujni so tudi neposredni vladni ukrepi za zaščito delovnih mest, je še povedal Borini, in sploh za zaščito železarstva. Aljoša Gašperlin mentalno zdravje - Uspešen film o Basaglii in mednarodna konferenca pri Sv. Ivanu Teden, ki bo ostal zapisan v analih Prvi del filma o »mestu norcev« si je ogledalo več kot pet milijonov gledalcev - Izpostavljen slovenski pečat Mentalno zdravje, kaj je to? Včeraj in predvčerajšnjim film na prvi mreži televizije RAI, od danes do sobote pa mednarodna konferenca, ki se je bodo udeležili ugledni gostje iz štiridesetih držav. Ta teden bo nedvomno ostal zapisan v analih tržaškega oddelka za mentalno zdravje. Naslov petdnevne konference, ki bo potekala na raznih lokacijah parka pri Sv. Ivanu, je »Trst 2010: kaj je mentalno zdravje?«. O možnih odgovorih na to vprašanje bodo razpravljali v kraju, ki je bil do leta 1978 sedež psihiatrične bolnice. Danes bo na vrsti prvi sklop seminarjev, ki se jih bodo udeležili Giuliano Sca-bia, Giuseppe Dell'Acqua, Alan Rosen, Pier Aldo Rovatti in drugi, v naslednjih dneh pa bodo prišla na vrsto zveneča imena sociologije, filozofije, ekonomije in psihiatrije. Omeniti gre brazilskega podsekretarja za solidarnostno ekonomijo Paula Israela Singerja, sociologa Nikolasa Roseja in Roberta Castla, antropologinjo Nancy Scheper Hughes, direktorja oddelka za mentalno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) Benedetta Saracena, odgovornega SZO za Evropo Matta Mujiena. Danes (ob 19.30 v prostorih »Vilas A«) bo tudi predstavitev dokumentarnega filma Va pensiero va, ki ga je za deželni sedež RAI pripravila Gioia Meloni. Film obravnava Basaglio in izkušnjo tržaške psihiatrije. Svetoivanski park bo v teh dneh neke vrste mestece dialoga, poleg plenarnih zasedanj (v svetoivanskem gledališču) so na sporedu delavnice, predstavitve knjig, debate in filmi. Izvedencev in oseb, ki imajo za sabo težke življenjske izkušnje, bo približno tisoč, prihajajo iz cele Evrope, Magreba, ZDA, Kanade, Južne Amerike, Avstralije, Nove Zelandije, Azije in Afrike. Uradno odprtje bo jutri ob 9. uri, ob začetku prvega plenarnega zasedanja. Dejavnosti bodo potekale na različnih lokacijah, začenši z velikim šotorom on psihiatrični kliniki, ki sprejme več kot petsto ljudi. Tu bodo v večernih urah snovali »svetovno mrežo skupnega zdravstva«, na istem mestu pa bo tudi mnogo predstavitev knjig. Dopoldanska srečanja bodo v svetoivanskem gledališču, kjer bo jutri zvečer posebna predstava, ki je na pobudo evropskega gledališkega središča Etoile nastala med petdnevno gledališko delavnico. Vsa večja srečanja pa bodo na ogled tudi na velikem ekranu, ki so ga namestili na sedežu oddelka za mentalno zdravje. Na tem sedežu, tako kot v delavnici Officine Rosa R, bodo vseskozi na ogled dokumentarni in drugi filmi. Prijetno bo, seveda, tudi v baru Posto delle fragole, kjer se bodo mudili gostje iz vseh celin. Podroben tedenski program je na spletni strani www.trieste2010.net. Igralec Fabrizio Gifuni V nedeljo zvečer si je prvi del filma o Basaglievi revoluciji C'era una volta la citta dei matti na prvi televizijski reži RAI ogledalo skoraj 5,5 milijona ljudi. Merjenje gledanosti televizijskih programov Auditel je pokazalo, da je film, ki ga je režiral Marco Turco, gledal vsak peti televizijski gledalec. Podatek je razveselil producentko Claudio Mori (ženo kantavtorja Adriana Celentana) in vse, ki so film ustvarjali. Med temi so tržaška Slovenka Katja Colja, ki je sodelovala pri pisanju scenarija, glavni igralec Fabrizio Gifuni in igralec (ter režiser in glasbenik) Branko Durič, ki pooseblja slovenskega »norca« Borisa. Med 93 igralci so bili tudi številni slovenski statisti, Boris in eden od bolničarjev pa sta spregovorila tudi v slovenščini. Lep in dobro zasnovan film o mestu norcev je nastajal v Gorici in Trstu, snemali so ga lani poleti. Pri- Franco Basaglia morski dnevnik je od blizu spremljal njegovo nastajanje, drugo polovico filma, ki je bila na sporedu sinoči, so med drugim večinoma posneli na poklicnem zavodu Jožefa Stefana. Uspeh filma je poleg filmarjev nedvomno razveselil ljudi, ki so delali in zrasli z Basaglio, še bolj pa državljane, ki jim je bilo v tistih letih povrnjeno človeško dostojanstvo. Nekdanji nedolžni jetniki, ki so bili toliko let nevidni, ker jih je družba skrivala v temnih celicah psihiatričnih bolnic, so pravi protagonisti filma, kakor so bili protagonisti tedanjega preporoda. Mnogo Italijanov pa zdaj ve, zakaj so bile tedanje spremembe epohalne. Ob priložnosti konference o mentalnem zdravju bodo film predvajali tudi v petek ob 20.30 v kinu Ariston, navzoča bosta režiser Turco in igralec Gifuni. (af) Cosolini: Delo mora biti v središču politike Na sedežu deželnega sveta se je včeraj sestala konzulta za delo Demokratske stranke, srečanja pa so se udeležili tudi mnogi sindikalisti, delavci in podjetniki. Zasedanje je odprl pokrajinski tajnik DS Roberto Cosolini in poudaril, da mora biti problematika dela v središču politike. »Gospodarska kriza povzroča tudi na Tržaškem izgubo delovnih mest,« je povedal Cosolini. Velika podjetja še delujejo in se ne poslužujejo več zunanjih sodelovanj, toda stanje je zelo hudo v majhnih podjetjih, v katerih je vedno večja uporaba dopolnilne blagajne in mobilnosti. Če temu dodamo upad števila zaposlenih v trgovini, je jasno, da zadeva brezposelnost na Tržaškem že stotine ljudi oz. družin, je še dejal Cosolini in naglasil, da so nujne izbire, ki bodo spodbujale gospodarski razvoj. Demokracije brez demokracije Na Pomorski postaji bodo danes ob 17. uri v dvorani Oceania predstavili knjigo profesorja na turinski univerzi Massima Salvadorija Demokracije brez demokracije. Predstavitev bo ob prisotnosti avtorja v okviru ciklusa konferenc na temo Branja krize, ki jih prireja center Dialoghi europei v sodelovanju z Delavnico Bruno Pinc-herle. Dva para hlač Policija je prijavila sodstvu 39-letne-ga italijanskega državljana iz Mirana pri Benetkah, ki je v nakupovalnem središču Le Torri d'Europa skušal ukrasti hlače. C. F. si je v oblačilnici pomeril hlače, oblekel pa si je še svoje. Pri izhodu iz trgovine ga je ustavil uslužbenec, gospod pa je priznal, da je hotel ukrasti hlače. Desetkrat lagal Občinska policija je v petek dopoldne v Ulici Fabio Severo ustavila uličnega prodajalca. Osebnih dokumentov ni imel, dovoljenja za prodajo niti. Blago je imelo ponarejene znamke. Pozneje so na podlagi prstnih odtisov ugotovili, da so možaka v zadnjih petih letih že desetkrat ustavili, vsakič pa se jim je predstavil z drugačnim imenom, vsa so bila izmišljena. Šele v petek popoldne so končno ugotovili njegovo pravo istovetnost: gre za 28-letnega senegalskega državljana, ki ga je že leta 2006 v Berga-mu doletel nalog za izgon iz države. Zdaj ga je izgnal še tržaški kvestor. borznitrg Policija še isti dan izsledila tatu Konec tedna, najverjetneje nedeljo ponoči, so tatovi izkoristili za vlom v razne prostore na Borznem trgu. Vdrli so v trgovino in nekaj pisarn pri hišnih številkah 2 in 7, odnesli so skoraj štiri tisoč evrov. Med okradenimi je bil tudi odvetnik Carmelo Tonon, nekdanji predsednik društva Societa ginna-stica triestina (SGT), ki ima svojo pisarno na hišni številki 2. Odvetnik in upravnik trgovine sta znake vloma opazila včeraj zjutraj, krajo sta javila policistom, ki so si ogledali prizorišče in začeli preiskovati primer. Delo kriminalistov se je, kot kaže, takoj obrestovalo, saj so osumljenca, 45-letnega Trža-čana, že včeraj prijeli in ga zaslišali. / ŠPORT Torek, 9. februarja 2010 7 kulturni dom - Posvet s krovnima organizacijama in s strankami Slovenska manjšina lahko računa na konkretno pomoč sindikatov Še vedno negotova usoda SSG - Soočenje z Občino Trst glede jasli v Dijaškem domu Sinočnji posvet CGIL, CISL in UIL o slovenski manjšini ni bil najboljše organiziran (marsikdo od povabljencev sploh ni dobil vabila...), je pa izkazal voljo sindikatov, da konkretno pomagajo pri reševanju kriznih situacij v naši skupnosti. V bistvu gre za tri pobude: pritisk na Rim glede državnih prispevkov, soočenje z Deželo o usodi SSG in drugih manjšinskih kulturnih ustanov ter predlog, da bi Občina Trst prevzela del bremen za otroške jasli v Dijaškem domu Srečko Kosovel. Vabilu pokrajinskih tajnikov CGIL, CISL in UIL so se odzvali zastopniki SKGZ, SSO, Demokratske stranke, Zveze za levico (SIK-SKP) in stranke Levica-Ekologija-Svoboda. Adriano Sincovich (CGIL) in Lu-ca Visentini (UIL) sta pojasnila, da sindikati nočejo nadomestiti SKGZ, SSO in drugih manjšinskih organizacij. Ker pa je manjšina sestavni del tržaške in deželne skupnosti, hočejo prispevati svoj delež pri reševanju številnih, zlasti finančnih težav manjšinske skupnosti. To so dolžni svojim članom in uslužbencem manjšinskih organizacij, usoda manjšine pa je tudi stvar demokracije in sožitja. Stališča tajnikov UIl in CISL je podprl Luciano Bordin (CISL). Visentini je povedal, da je na slovensko manjšino v FJK tako ali drugače vezanih 400 delovnih mest, kar ni majhna številka. Sindikati upajo, da bo Berlusco-nijeva vlada »vrnila« Slovencem milijon evrov odvzetih državnih prispevkov. Trije tajniki bodo glede tega zaprosili za poseg državnih vodstev CGIL, CISL in UIL. Če bo vlada dokončno potrdila krčenje prispevkov, bo treba v manjšini najti primerne rešitve za premostitev težkih trenutkov. Sindikati so glede tega že navezali stike z manjšinskimi organizacijami, rezultati pa sodeč po nekaterih posegih na včerajšnjem posvetu v Kulturnem domu niso bili ravno spodbudni. Če bodo Slovenci s tem soglašali so CGIL, CISL in UIL pripravljeni na takojšnje politično soočenje z deželno upravo o usodi manjšinskih kulturnih ustanov. Glavni sogovornik je deželni odbornik Roberto Molinaro, ki odgovarja za kulturo, a tudi za šolstvo, o katerem je tudi tekla beseda na posvetu. Problem v problemu je Slovensko stalno gledališče. Sezona 2009-2010 je na nek način rešena, velika neznanka pa je, kaj se bo zgodilo po odhodu komisarjev. Visentini ni ravno optimist in se boji, da se bodo v gledališču že junija ali najkasneje septembra pojavili stari finančni problemi. Glede SSG in njegovega statuta sta na potezi Pokrajina in Občina Trst, delno tudi Dežela, ki bo po mnenju sindikatov v glavnem podprla odločitve omenjenih dveh lokalnih uprav. Sindikati želijo, da se o usodi gledališča in kakšen teater pravzaprav hoče v teh kriznih razmerah izjasni slovenska manjšina. A kaj ko o tem obstajajo v manjšini precej različna mnenja, je bilo slišati na posvetu. Slovenci bi se morali tudi opredeliti o prihodnosti Kulturnega doma, ki finančno zelo bremeni SSG. Sincovich, Visentini in Bordin so osvojili predlog Stefana Ukmarja (Demokratska stranka) za soočenje z Občino Trst o usodi slovenskih jasli v Dijaškem domu. Mestna uprava se glede tega ne more in ne sme izmikati svojim odgovornostim, najbrž pa pričakuje konkretne predloge Dijaškega doma oziroma slovenske manjšine. Razgovor (na posvet se bomo še povrnili) je nanesel na posledice šolske reforme na slovensko šolo, odnose med SKGZ in SSO ter na dejstvo, da manjšina nima telesa ali omizja, ki bi jo zastopalo v odnosu do oblasti in institucij. V tem delu posveta so sindikalisti v glavnem poslušali zastopnike strank in manjšinskih organizacij. S.T. Pokrajinski tajniki CGIL, UIL in CISL Adriano Sincovich, Luca Visentini in Luciano Bordin na posvetu v Kulturnem domu kroma boljunec - Drevi v gledališču Prešeren Energija in okolje: usklajenost ali nasprotje? Energija in okolje: usklajenost ali nasprotje? Gre za izzivalen naslov srečanja, ki bo drevi ob 20. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu, ki ga prireja Občina Dolina -Naravni Rezervat doline Glinščice, v sodelovanju s tržaško univerzo oz. fakulteto za inženiring, oddelkom za materiale in naravne vire, Naravoslovnim didaktičnim centrom dežele Furlanije-Julijske Krajine v Bazovici in kulturnim društvom Merlino Multi-visioni. Na posvetu, ki ga bo vodil inž. Maurizio Fermeglia in med katerim bo prikazano tudi fotografsko gradivo, se bo razpravljalo o različnih temah. Seveda bodo udeleženci preučili tudi dejstvo, da je v preteklosti obstajalo omenjeno nasprotje, danes pa se mora stanje spremeniti in nam za to spremembo ostaja vse manj časa. Razlogi za zbliževanje energije in okolja so vezani na različne vidike -ekonomske, družbene, politične in tehnološke narave in njihov pomen, predvsem pa njihova tesna povezava, postavlja v tem zgodovinskem trenutku to tematiko v ospredje. Srečanje se bo začelo s preglednim opisom težav na svetovni ravni, nato se bo razpravljalo o energetskih virih, ki jih trenutno uporabljamo in se bo sedanje podatke projiciralo v bližnjo bodočnost. To bo omogočilo oris nekaterih možnih scenarijev razvoja družbeno-energetskega stanja do leta 2050. Neizogibno bo beseda tekla o globalnem segrevanju in prikazali bodo eksperimentalna dejstva, ki dokazujejo obstoj pojava in njegove vzroke. Na koncu bodo predstavili nekaj zaključkov in navodil o strategijah preskrbe z energijo, ki bi jih morali na globalni ravni zasledovati v naslednjih letih. Na večeru bodo predvajali posnetek v multimedijski tehniki z naslovom »Le ali ai sogni - Krila za sanje« Francesca Lapergole s prikazovanjem dogodkov, ki so v zadnjih desetletjih označile svetovno zgodovino, in se navezuje na razmišljanje Roberta Ken-nedyja o občutljivem in pogostokrat spornem razmerju med bruto domačim proizvodom in kakovostjo življenja na našem planetu. 10. februar Spominska baklada na bazovski fojbi Ob dnevu spomina na žrtve fojb in na eksodus prireja tržaški odbor 10. februar jutri ob 19.30 spominsko baklado na bazovskem šohtu. Ob zaključku bodo prireditelji položili venec k tamkajšnjemu spomeniku in prebrali nekaj pričevanj. Obisk dijakov iz Aoste Kakih štirideset višješolcev iz Doline Aosta bo danes odpotovalo proti Trstu, kjer se bo udeležilo pobud ob dnevu spomina na fojbe in eksodus. Dijake klasičnega in umetnostnega liceja, znanstvenega liceja Be-rard, tehničnega zavoda za geometre in zavoda za kmetijstvo bodo spremljali profesorji in deželni svetnik Ljudstva svobode Enrico Tibaldi. V našem mestu se bodo zadržali tri dni, med katerimi bodo obiskali koncentracijsko taborišče Rižarno, ba-zovski šoht in kostnico v Redi-pulji. Predstavitev knjige Miroslava-Federica Zvaba Društvo Promemoria vabi drevi ob 20.30 v knjigarno-bar Knulp (v Ul. Madonna del Mare 7/a) na predstavitev knjige Federica Zvaba Il prezzo del-la liberta, ki je izšla pri založbi Edizio-ni Spartaco. Miroslav Žvab/Federico Zvab, Neapeljčan s Krasa, ki je hotel ubiti Hitlerja, se je rodil leta 1908 v Kazljah pri Sežani. Bil je ladjedelniški delavec, komunist, nato komunistični oporečnik, od leta 1930 protifašistični politični izseljenec, dejaven v celi Evropi (v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Švici), španski republikanski borec, žrtev mučenja v tržaškem zaporu Coroneo, interni-ranec na otoku Ventotene s Pertinijem, jeseni leta 1943 voditelj protinacistične ljudske vstaje v Neaplju, kjer je umrl leta 1988. Miroslavova/Federicova življenjska zgodba je zgodba upornika, človeka, ki ni »ostal na svojem mestu«. Doživel je prav vse strani časa, v katerem se je »novi svet« zdel na dosegu roke, a tudi časa fašističnega barbarstva. V svoji spominski knjigi nam prikazuje del svojega razgibanega in pustolovskega življenja, ki je bilo polno radosti in trpljenja, navadno in posebno. Njegova življenjska zgodba pa je predvsem v popolnem nasprotju z branjem preteklosti, ki jo na veliko širi dominantno (kvazi)zgodovinska vulgata. Biutiful cauntri na Pončani Kulturno združenje Tina Mo-dotti vabi drevi ob 20. uri na svoj sedež (Ul. Ponziana 14, 1. nadstropje) na predvajanje filma Biutiful cauntri Esmeralde Calabria, Andree D'Am-brosia in Giuseppeja Ruggiera. Film se vključuje v niz filmov o zaščiti okolja in predstavlja stanje v deželi Kalabriji, kjer se nahaja 1.200 nezakonitih odlagališč nevarnih odpadkov, ki jih upravlja camorra. Che - Guerriglia v Škednju Na pobudo kinokrožka Lumiere bodo jutri v kulturnem društvu Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) predvajali film Stevena Soderbergha Che-Guerriglia z Demianom Bichirom, Ro-drigom Santorom, Beniciom Del To-rom in Catalina S. Moreno. Ob koncu filma je predvidena debata. Popravek o pustnem vozu Prosek-Kontovel V nedeljo se je v članek o predstavitvi Kraškega pusta vrinila neljuba in nenamerna napaka. Med naštevanjem sodelujočih vozov smo namreč zapisali samo Prosek in ne Pro-sek-Kontovel, kot bi bilo pravilno. Za napako se seveda opravičujemo vsem pustarjem s Kontovela in Proseka ter jim hkrati zagotavljamo, da ni šlo za bojkot, kot se (baje) že šušlja. občina dolina - Odbor združenih staršev Otroška maškarada in strokovna beseda o pravično pridelani hrani Profesorja Fierra iz Bologne, ki je na januarskem srečanju o Najprimernejši hrani za otroke starše prijazno nagovoril, da »naši otroci so ljudje bodočnosti«, je koordi-natorka Rossana Petaros vpeljala z besedami: »Mi otroci preteklosti smo se potapljali v Glinščici, igrali smo se prvo in skrito ljubezen, saj to je bila tudi ljubezen do zdrave zemlje ...«. Odbor združenih staršev s pokroviteljstvom Občine Dolina prireja mesečno predavanja o zdravi hrani v šolski menzi prav v občinskem Sprejemnem centru Naravnega rezervata Doline Glinščica, ki uresničuje zaščito naravnega prostora. Specialist za dietetiko dr. Antonio Angelo Fierro, ki je v osemdesetih letih vodil zadrugo Nuova Sanita' di Bologna, je izpostavil zdravilne lastnosti kvalitetne hrane, ki zrase iz zdrave zemlje. Pojavi sodobnosti, kot sta na primer nepravilno ravnanje z živino in onesnaževanje, zahtevajo od nas, da zavzamemo spoštljiv in pozitiven odnos do narave. Naslednje srečanje, ki bo jutri ob 17. uri pa naj bo še posebno presenečenje za otroke. S sponzorstvom ZKB banke bo predsednik združenja »Mosaico: per un comune av-venire« Paolo Albanese spregovoril na temo Pravično pridelani izdelki v otroški prehrani. Ob stojnici teh izdelkov bodo odrasli in mali obiskovalci pokusili banane, istočasno pa bo igralka Lara Komar pustno zabavala otroke vseh starosti. Torej malo zares in malo za šalo, kot se spodobi v pustnem času. 32 Torek, 9. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI opčine - V Prosvetnem domu izobraževalno srečanje v sklopu pobude Okusi Krasa »Dober, masten krompir v kozici bo vedno boljši od kupljenih stvari« Lekcija-degustacija Zdrava prehrana s proizvodi Krasa v organizaciji SDGZ in SKD Tabor Prosvetni dom na Opčinah se je pretekli petek v večernih urah napolnil z ljubitelji kraških okusov. Slovensko deželno gospodarsko združenje v sodelovanju s slovenskim kulturnim društvom Tabor je v sklopu pobude Okusi Krasa organiziralo izobraževalno srečanje Zdrava prehrana s proizvodi Krasa. Namenjeno je bilo družinam in mladim, da bi tako spoznali kulinarično kulturo Krasa. Lekcijo-degustacijo je uvedla predsednica SKD Tabor Živka Persi, ki je spregovorila o kraških domačih pridelkih in pomenu kulinarične kulture. Nato je poslušalce pozdravil predsednik vzhodnokraškega rajon- skega sveta Marko Milkovič, ki je dejal, da je Okusi Krasa pravi paradni konj kraškega ozemlja. V grobih obrisih je opisal spreminjanje kraških kmetij od nekoč do danes. Proizvodnja se je tudi količinsko povečala in izboljšala. Po Milkovičem mnenju se je izboljšala predvsem proizvodnja vina, novost pa predstavljajo proizvajalci medu, ki jih nekoč ni bilo. Povezovalec večera in pobudnik projekta Okusi Krasa, tajnik SDGZ Davorin Devetak, je predal besedo zdravniku zdravstvenega okraja Vzhodni Kras Paolu Da Colu, ki je že predaval na podobnem srečanju v Nabrežini. Povedal je, da sestavlja Degustacija kraških dobrot ob kozarcu vina kroma zdravje več stvari, ena od teh pa je seveda prehrana, ki med drugim prinaša tudi veselje. Hrano treba uživati, ker te okusi, predvsem krajevnih jedi, popeljejo spet v preteklost. Zato je v kuhinji primernejša in bolj zdrava uporaba začimb kot pa soli. Poseg je končal z mnenjem, da so štirje stebri kraške hrane (vino, olje, med in sir) izredno kakovostni. Dodal pa je, da take pobude kot so Okusi Krasa, nadgrajujejo teritorij in tradicije. Teoretičen del večera je zaključila kulinarična izvedenka Vesna Gu-štin. Predstavila je naše jedi in kuhinjo in dejala, da je treba dati hrani primerno vrednost. Predstavitev krožnika je del kraške kulture in zemlje, kraške poljščine pa so na trgih na prvem mestu. Gospa Guštin je prepričana, da je treba uživati hrano, ki jo ljudje poznajo, posebno pa tisto hrano, ki raste na domači zemlji. Če pa je dobro pripravljena, je še boljše, saj bo dober in masten krompir »v kozici« vedno boljši od kupljenih stvari. Poleg tega pa se pri uživanju krajevnih pridelkov pojavi spomin na otroštvo in babice. Na koncu je še povedala, da če se vino, ki od vedno spremlja hrano, in jedi dobro spajajo, se človek bolje počuti. Preden je občinstvo lahko okusilo kraške dobrote, je predsednik SDGZ predstavil krajevne obrate in proizvajalce Kota tipičnih proizvodov Okusov Krasa, ki so ponudili svoje pridelke. Claudio Donat (kavarna Vatta) in vinogradniki iz Piščancev Andrej Bole, Andrej Ferfoglia in Silvano Ferluga so poskrbeli za vino. Nada Debenjak (gostilna Veto) je pripravila njoke z orehi. Tatjana Vidali je s svoje bazoviške kmetije prinesla štiri vrste domačega sira. Peter Što-ka (pekarna Čok) je ob tej priložnosti spekel kruh z orehi, z ocvirki, s figami in ajdov kruh. Pavel Kalc (predstavnik trgovine Conad) je priskrbel pršut, čeprav ni bil kraški, ker je tega težko najti. Na srečanju so sodelovali tudi trgovina Despar Slavec z Opčin in čebelar Aleksander Podobnik, ki pa se žal večera niso udeležili. Pred odhodom so se prisotni lahko sprehodili okrog pogrnjenih miz in mimogrede vzeli košček kruha, sira ali pršuta in kozarček vina. Degustacijo pa je glasbeno spremljal trio Kraški šopek. (and) Vabilo v Slovenski klub Slovenski klub je eno redkih slovenskih društev, ki redno delujejo v tržaškem mestnem središču. Vsak drugi teden (včasih pa tudi vsak torek) prireja javne debate, okrogle mize, knjižne predstavitve ...pesti pa ga pomanjkanje odbornikov. Nocoj ob 20.30 vabi Slovenski klub na Praznik včlanjevanja in občni zbor: v Gregorčičevo dvorano so vabljeni vsi, ki jim je pri srcu to društvo. Debata o Izraelu Združenje Italija-Izrael prireja jutri predavanje z naslovom Zaščitna pregrada-je bolj vredna oljka ali človeško življenje? V dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) bo ob 17.30 spregovoril Paolo Shaul Pozzi, preučevalec sodobne izraelske zgodovine. Tramvaj s Trga Dalmazia Podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bo mestna začetna postaja openskega tramvaja od srede dalje (za približno tri dni) na Trgu Dalmazia, ne pa na Trgu Oberdan. Začasna sprememba je potrebna zaradi nujnih vzdrževalnih del na tračnicah. Otroško pustno rajanje v Gročani SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga prireja v petek,12. februarja otroško pustno rajanje. Ob 17.00 uri bo v srenjski hiši v Gročani zabaval male in velike maske priznani slovenski animator, pevec in igralec Sten Vilar. V preteklih letih je priznani animator že popestril pustni popoldan v Gročani. Za letošnjo četrto izvedbo,pa so ga organizatorji ponovno povabili, saj je takrat zažel velik uspeh. Vabljene so vse maškare. Sten Vilar vas toplo pricakuje! B.G. predstavitev Nov vodnik o Dolini Glinščice Predstavitev vodnika o Dolini Glinščice bi se lahko Boljun-čanom zdela skoraj nesmiselna. Ljudje, ki živimo ob njej in se vsakodnevno srečujemo z njenimi lepotami, smo bili prepričani, da poznamo vse njene skrite kotičke. In vendar se je izkazalo, da ni prav tako. V sredo je Skupina 35-55, ki deluje pri SKD France Prešeren, v Boljuncu spet gostila Maurizia Ra-dacicha. Pred nedavnim je namreč predaval o mlinih, ki jih je nekoč poganjala Klinšca, tokrat pa je predstavil svojo zadnjo knjigo, Vodnik po Dolini Glinščice, ki poleg že znanih stez, prikazuje veliko zanimivosti, ki jih ta dolina skriva v sebi. Knjiga je razdeljena na poglavja, vsako ponuja drugačno pot in izletniku razkriva zgodovinske in naravne zanimivosti kraja. Na predstavitvi je Maurizio Radacich virtualno prelistal svoj vodnik in nas popeljal po dolini. Po kratkem zgodovinskem opisu Bo-ljunca smo si ogledali ostanke starih gradišč, rimski vodovod, strelske jarke iz prve svetovne vojne, zaklonišča, ostanke mlinov in cerkvico na Pečah. Šli smo dalje do Cippa Comici, izvira Bukovec, do Botača in po trasi železniške proge Trst-Hrpelje. Predavatelj nam je razkril še številne jame, izvire, srenjske mejnike, razvaline gradov, skratka vse, kar že stoletja hrani dolina Glinščice. Številno občinstvo je z zanimanjem sledilo predavanju ter se nato ob klepetu z avtorjem in prigrizku zadržalo še do poznega. (so) poznavanje teritorija - Deželni razpis za šolske dejavnosti Tečaj oljkarstva za dijake Tečaj pod pokroviteljstvom Občine Dolina - Udeležujejo se ga dijaki tretjih razredov šol Gregorčič in Roli Kulturo oljčnega olja in gojenja oljke je potrebno spoznavati in dojemati že od mladih nog. Pogosto se zgodi, da se navad, ki se jih navza-memo že zmlada, potem držimo vse življenje. Gojenje oljke in uporaba oljčnega olja v prehrani pa se bosta širila in utrjevala le z vztrajnim delom na področju informiranja in izobraževanja; to seveda poteka vse življenje, če pa ima svoje korenine v mladosti, je toliko bolj razvejano in bogato s sadovi. Med vrsto pobud, ki se pogo- sto odvijajo na oljkarskem področju v naši pokrajini, spada tudi tečaj oljkarstva za dijake, ki sta ga pod pokroviteljstvom in s pomočjo Občine Dolina priredili NSŠ Simona Gregorčiča iz Doline in italijanska nižja srednja šola »Giancarlo Roli« iz naselja Sv. Sergija. Dolinska srednja šola se je prijavila na deželni razpis za šolsko leto 2009/2010 Poznavanje teritorija in prejela prispevek, s katerim je bilo možno začeti tečaj; bistvena pa je tudi pomoč, ki jo nudi dolinska ob- činska uprava, ki omogoča prevoz dijakov v šolski center na Alturi, kjer se vsak drugi teden odvijajo lekcije. Tečaj obiskujejo dijaki dveh tretjih razredov; poteka v dveh šolskih urah in je vsebinsko razdeljen na praktični in teoretični del. Prvo uro se italijanski in slovenski dijaki skupaj seznanjajo z lastnostmi oljčnih olj iz različnih krajev naše pokrajine, dežele in države. V drugem delu pa poslušajo strokovna predavanja vsak v svojem jeziku. Srečanja koordinirata prof. Boris Pangerc in prof. Nadia Milievich s srednje šole »Roli«; strokovno pomoč pa nudijo še Odbor za ovrednotenje ek-stra deviškega oljčnega olja v Tržaški pokrajini, Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo za Gorico in Trst, Društvo oljkarjev slovenske Istre, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica izpostava Koper, Vse-državno združenje pokuševalcev OLEA (Pesaro) in Vsedržavno združenje "Citta dell'Olio - Mesta olja« (Siena). Dijaki so se v prvem delu tečaja seznanjali z zgodovino oljkarstva od najstarejših časov do danes, z razširjenostjo oljke v svetu in pri nas, z oljčnimi sortami, ki jih gojimo pri nas, s pripravo oljčnika, sajenjem in obdelovanjem oljke, z obiranjem in stiskanjem oljk ter shranjevanjem olja; v drugem delu tečaja pa bodo spoznavali bolezni oljke in škodljivce, literaturo o oljkarstvu in organizacije, ki doma in v svetu uravnavajo oljkarsko dejavnost na strokovni, trgovinski in organizacijski ravni. Svoje znanje prenašajo na mlade upe prekaljeni strokovnjaki kot so vodja tržaškega panela (profesionalne skupine pokuševalcev oljčnega olja) Marisa Cepach, agronom Paolo Parmegiani, iz Slovenije pa Davor Mrzlič, Matjaž Jančar, Janko Brajnik, Angelo Hlaj in Darko Sedmak. Tečaj se je pričel 14. oktobra in se bo po zimski prekinitvi nadaljeval jutri, zaključil pa koncem aprila. Na odprtju razstave in vin in olja za Majenco v Dolini pa bodo udeleženci prejeli ustrezno potrdilo o opravljenem tečaju. (ris) / TRST Torek, 9. februarja 2010 9 kraški pust - Merče »Kot medvedi spimo do zadnjega« Openski sprevod je čas, ko se vsi Slovenci spravijo »na en kup« 4 Merče, vas v sežanski občini, ki ima nekaj več kot sto prebivalcev, se bo letos udeležila Kraškega pusta že šestič. Na openskih pustnih sprevodih so vedno nastopili z vozovi, ki so predstavljali tipične kraške motive, saj so jim sami organizatorji Kraškega pusta dejali, da so njihovi vozovi in maske vedno originalni. Gradnja pustnih vozov poteka pod okriljem Razvojnega društva Merišče, ki je tudi duša vasi. Letos so člani društva izdali koledar o prireditvah, ki so se jih v prejšnjih letih udeležili, in ga razdelili vaščanom. Veliko ljudi se je angažiralo in se pridružilo »starim pustnim znancem«, tako da se bo letos openskega pusta udeležilo čez 30 ljudi. Odgovoren za pustno skupino iz Merč Ivan Žiberna nam je povedal, da hočejo z vozom prikazati, kar še nihče ni videl, ne vlagajo pa v velikost voza kot druge vasi. Njihov moto je »raje manj, ampak vsako leto, kot samo enkrat en grozen projekt«. Za letošnji pustni voz so kot temo izbrali svetovno športno dogajanje, ki bo letos poleti na »vročem kontinentu«. Prvič so se sestali decembra, z delom pa so začeli pred kratkim, kajti raje spijo do zadnjega kot medvedi in se šele zadnji mesec lotijo dela. Tako se izognejo nervozi in kreganju. S pustnimi vozovi se ukvarjajo le vaščani, v delavnicah se srečujejo vsak večer od 19. ure dalje, saj je »usodni« dan pred vrati. Delo so si razdelili in se organizirali v tri ekipe: predstavnice nežnega spola pridno strižejo blago in šivajo pustne kostume v vaškem domu, ena skupina možakarjev dela v kamnoseški delavnici, druga pa je zadolžena za sestavo sprednjega dela voza; skupno je delavcev približno 15. Za voz uporabljajo večinoma železo, les in karton, poslužujejo pa se še drugih naravnih materialov in seveda barv. Najmlajši pustarji iz Merč kroma V nekaj letih delovanja je društvo iz Merč nabralo kar nekaj denarja na raznih prireditvah in pustnih sprevodih. Tega so investirali v obnovo zvonika vaške cerkve, za katerega so finančno priskočili na pomoč tudi občina in drugi sponzorji. Pri nakupu raznih »pustnih materialov« jim pomagajo razni sponzorji in »denar iz preteklih povork«. Vsako leto pa ne pozabijo na vaščane in na pustno nedeljo gredo nabirat prispevke po vasi. Nazadnje nam je Ivan razkril, da je njihov cilj na 43. Kraškem pustu, da se z njimi množica zabava in oni z njo: »Če bi razmišljali o nagradi, bi že zdavnaj prenehali z gradnjo vozov.« Po Ivanovem mnenju je Kraški pust čas, ko se vsi Slovenci »spravijo na en kup« z namenom, da bi se zabavali. (and) več fotografij na WWW.primorski.eu naravoslovje Umrl je Renato Mezzena V visoki starosti je umrl Renato Mezzena (foto Sergio Ferrari), priznani naravoslovec in dolgoletni direktor mestnega naravoslovnega muzeja. Bil je eden najboljših strokovnih poznavalcev Glinščice ter Krasa in je bil eden pobudnikov njegove prve (in doslej) edine državne zakonske zaščite. Gre za zakon, ki ga je v parlamentu predložil tedanji demokristjanski poslanec Guido Belci. Napisal je vrsto strokovnih knjig o Krasu, njegovi favni in rastlinah, bil je tudi zelo dober poznavalec gob. Bil je prijazen sogovornik tudi za Primorski dnevnik in večkrat je predaval v slovenskih društvih. Mezzena je bil za kratek čas tudi pokrajinski odbornik (v des-nosredinskem odboru predsednika Sardosa Albertinija) ter ustanovitelj društva Pro Natura carsica. Umrl je teden dni po ženi Novelli Lona. trst - V dvorani občinskega sveta Ljubljanski Lions Club na tradicionalnem obisku Večja skupina članov Lions Clu-ba Tivoli iz Ljubljane pod vodstvom Save Sabadin se je včeraj mudila v Trstu. Vreme je bilo kot naročeno, tako da so se slovenski gostje sprehodili po mestu in si ogledali njegove zgodovinske, kulturne in arhitektonske znamenitosti. Obisk županstva se vsako leto vključuje v to že tradicionalno vsakoletno »potovanje« na Tržaško. V dvorani občinskega sveta so jih pričakali odbornik za gospodarski razvoj in turizem Paolo Rovis in skupina tržaškega Lions Cluba Host s predsednico Cinzio Cosimi na čelu. Nedvomno želi obisk okrepiti sodelovalne odnose med sosednjima državama, pravzaprav med mestom Trst in Ljubljano, predvsem pa med obema Lions kluboma. Odbornik Rovis se je zaustavil ravno pri teh prijateljskih vezeh med sosedoma, predsednica ljubljanskega Lionsa Sabadinova pa je poudarila skupen cilj klubov, in sicer pomoč potrebnim - od leta 1991, ko je njihovo združenje nastalo, zbirajo namreč sredstva, ki jih namenjajo v dobrodelne namene (doslej že 4 milijone in pol evrov). • natečaj - Za mlade Marca že deseta glasbena revija Državna srednja šola sv. Cirila in Metoda z glasbeno smerjo razpisuje tudi v tem šolskem letu v okviru dejavnosti glasbenega laboratorija revijo v izvajanju glasbe. Na 10. glasbeni reviji lahko sodelujejo učenci vseh razredov osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom v Trstu in njegovi pokrajini. Izvajalci bodo lahko nastopali kot solisti (tudi ob klavirski spremljavi oz. ob spremljavi drugih inštrumentov) ali v komornih skupinah (od 2 do 15 članov). V zasedbah, ki jih lahko sestavljajo tudi člani iz drugih pokrajin, lahko sodelujejo srednješolci samo v primeru, da ne presegajo več kot polovico članov sestave. Solisti ali komorne skupine morajo predstaviti glasbeni program, v katerem so posebno zaželene skladbe sodobnih skladateljev, tržaških in slovenskih skladateljev oz. skladatelja iz katerega koli obdobja in lastne skladbe. Revija bo potekala na srednji šoli sv. Cirila in Metoda vsak dan od srede, 17. marca, do petka, 19. marca. Vsi nastopajoči bodo prejeli potrdilo o udeležbi. Komisija slovenskih in italijanskih glasbenih strokovnjakov bo sledila reviji ter izbrala program posameznikov in skupin, ki se bodo predstavili na zaključnem nastopu revije, ki bo 31. marca. Na zaključnem nastopu bo komisija izbrala posameznike in skupine, ki se bodo lahko udeležili natečaja v izvajanju klasične glasbe na liceju Dante Alighieri. Ta je namenjen dijakom višjih srednjih šol in naj bi potekal maja letos. Komisija bo podelila tudi nagrade za najboljšo izvedbo sodobne skladbe, za najboljšo izvedbo skladbe tržaškega ali slovenskega skladatelja in za najboljšo izvedbo lastne skladbe. V sodelovanju z Glasbeno matico in z glasbenim konservatorijem Tartini iz Trsta sta letos predvidena tudi dva nagradna koncerta izbranih učencev, ki bodo nastopili tako na GM kot na konser-vatoriju (aprila ali maja). Predvidena sta tudi radijsko in televizijsko snemanje. Komisija bo nagradila izvirne sestave, najmlajše izvajalce, obetavne talente in najboljše predstavnike nižjih srednjih šol z glasbeno smerjo. Predvidena je tudi nagrada občinstva. Vsi nastopajoči bodo prejeli diplomo o udeležbi.Vpisni obrazci so na voljo v tajništvu nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda (Ul. Caravaggio 4, tel. 040/567500) ali na naslovu glasbena.re-vija@libero.it; oddati jih je treba do srede, 9. marca. Kraški pust: še brez ustreznih dovoljenj ... Na sobotni predstavitvi letošnjega 43. Kraškega pusta je Igor Malalan zaskrbljeno opozoril, da je pustni sprevod pod vprašajem. S tržaške občine namreč še niso prejeli ustreznih dovoljenj za zaporo ceste oziroma za postavitev cestnih znakov za prepoved parkiranja na dan pustnega sprevoda. »Po zakonu moramo prometne znake postaviti na cesto 48 ur pred prireditvijo, tako da moramo to storiti do četrtka zjutraj,« je bil hud Malalan. Vse potrebne prošnje so namreč člani odbora Kraškega pusta vložili že 12. novembra lani, doslej pa niso prejeli nobenega odgovora. Občinski svetnik Iztok Furlanič je medtem stopil do urada odgovornega občinskega odbornika Paola Rovisa, da bi izvedel, kje se je zataknilo. Odgovorili so mu, da bodo skušali pohiteti z izdajo dovoljenj in jih dostaviti pravočasno, tako da ne bi smelo biti težav. Kdaj bo to, pa ostaja še vedno neznanka ... Včeraj danes Danes, TOREK, 9. februarja 2010 POLONA Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.23 - Dolžina dneva 10.07 - Luna vzide 4.30 in zatone ob 12.53. Jutri, SREDA, 10. februarja 2010 VILJEM VREME VČERAJ: temperatura zraka 1,4 stopinje C, zračni tlak 1009,4 mb raste, veter 9 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje C. SS Prireditve SKD VALENTIN VODNIK vabi danes, 9. februarja, ob 21. uri ogled kabareta »Monolog za dva«. Nastopata Aljoša Saksida in Fabrizio Polojaz. Možnost včlanjevanja. Sledi družabnost. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. V KNJIGARNI LIBRIS V KOPRU (Prešernova 9) bodo v sredo, 10. februarja, ob 18. uri predstavili knjigo dr. Marije Makarovič in Marte Košuta »Ena duša in ena pamet«, katere platnico je ilustriral Marjan Kravos. Knjigo je izdalo KD Ivan Grbec iz Škednja. Publikacija predstavlja 13 življenjskih zgodb ljudi iz Škednja. Iz njih razberemo na koži doživeto zgodovino naših ljudi od začetka prejšnjega stoletja do danes. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje fotografske razstave Biserke Cesar »Pogledi afriških otrok« v petek, 12. februarja, ob 18. uri. Avtorico bo predstavil predsednik društva Fotovideo Trst 80 Marko Ci-vardi. Glasbena točka Jari Jarc, harmonika (Glasbena matica, razred prof. Dorine Cante). NABREŽINSKI GODBENIKI bodo ob priliki pusta obiskali naslednje vasi: nedelja, 14. februarja, Slivno, Mavhi-nje, Cerovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; ponedeljek, 15. februarja, Medja Vas, Vižovlje, Sesljan, Trnov-ca, Šempolaj in Nabrežina Postaja; torek, 16. februarja, Nabrežina Kamnolomi in Center. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v ponedeljek, 15. februarja, ob 16. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na otroško pustno rajanje. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 15. februarja, ob 16. uri v spodnje prostore Škerkove hiše v Šempolaju na veselo pustno rajanje. PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo na sledeče prireditve v mesecu februarju. V petek, 19. februarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah; sobota, 20. februarja, ob 20.30 v dvorani Športnega centra AŠD Zarja osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa; nedelja, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu; četrtek, 25. februarja, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 26. februarja, na večer: »Gilbert Civardi pripoveduje«. Ladi Vodopivec se bo z gostom pogovarjal o njegovi mami Aleksan-drinki, o Egiptu in še o marsičem. Začetek ob 20.30. Prispevki Namesto cvetja na grob Ivana Drnovška daruje Efis Tola 30,00 evrov za MePZ Lipa iz Bazovice. V spomin na gospo Viktorijo darujeta Štefka in Elda 30,00 evrov za cerkev na Korošcih. V spomin na Zorka Hareja daruje Elena Prelli 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Zorka Hareja daruje Dorica Žagar 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob izgubi dragega očeta BRUNA PACORJA izreka svojemu pevcu Fulviu in družini iskreno sožalje mešani pevski zbor Skala-Slovan 32 Torek, 9. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI TK TRŽAŠKA KNJIGARNA c/edett ó&venóíie äuäute polovico placas tako/ OSTALO POLOVICO nikoli?«^ □ čestitke Naša blagajničarka VOJKA je včeraj praznovala okroglih 70 let. Iz vsega srca ji želimo vse najboljše. ŠD Primorec. V nedeljo, 7. februarja, je NE-VIA VITEZ slavila okroglo obletnico rojstva. Čeprav v zamudi ji SKD Barkovlje kliče iz srca: »Še na mnoga zdrava, nasmejana, intenzivna leta v krogu vseh, ki jo imajo radi«. Mali Alan je domov prišel, bratec Erik je zares vesel. Prav tako pa sta vesela starša Aljoša in Manuela. Vso srečo želi Godbeno društvo Prosek [13 Lekarne Do sobote, 13. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uk Kino 20.00 »Nine«; Dvorana 4: 16.30, 18.15 »Alvin Superstar 2«; 20.10, 22.10 »Io, loro e Lara«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.40, 20.20, 22.10 »Paranormal Activity«; Dvorana 2: 17.40, 20.40 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 17.30 »Alvin Superstar 2«; 20.15, 22.00 »La terra nel san-gue«; Dvorana 4: 18.00, 21.00 »Ba-ciami ancora«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Tra le nuvole«. 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroških vrtcev, po sledečem razporedu: OV Štoka - Prosek: danes, 9. februarja, ob 16. uri ter od 11.30 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Vallicula, 11) 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) pa danes, 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda potekali po sledečem koledarju: 11. februarja, ob 17. uri na matičnem sedežu v Ul. Caravaggio 4 in 12. februarja, ob 17. uri na podružnici na Katinari, Reška cesta 51. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30 UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Dom-ju. Rok za vpis zapade 1. marca 2010. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.30-12.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.sandorligo-dolina.it. S Izleti KRUT- vabi na potovanje v Izrael od 1. do 8. aprila. Program in dodatne informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. □ Obvestila AMBASCIATORI - 15.40, 18.30, 21.20 »Avatar-3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »L'uo-mo che verra«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Paranormal Activity«; 16.30, 19.45, 22.15 »Baciami ancora«; 16.15, 18.10, 20.05 »Alvin Superstar 2«; 16.00, 18.05, 22.00 »Tra le nuvole«; 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Ava-tar-3D«; 21.00 »Avatar-2D«; 16.30 »Cuccioli - Il codice di Marco Polo«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.40, 20.00, 22.20 »Ba-ciami ancora«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 18.15, 20.15, 22.15 »An Education«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00 »A single man«; 22.00 »Soul kitchen«. KOPER - KOLOSEJ - 15.40, 19.40 »Boj za kri«; 17.40, 21.40, »Igričar«; 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Kje sta Morga-nova?«; 16.00, 18.00 »Alvin in veve-rički 2« - 3D; 20.00 »Avatar - 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.05, 20.40, 22.20 »Paranormal Ac-tivity«; Dvorana 2: 16.20, 18.30, 22.00 »Avatar 3D«; Dvorana 3: 16.10, 18.10, 20.15, 22.15 »La prima cosa bella«; DRUŠTVO PROMEMORIA vabi danes, 9. februarja, ob 20.30 v knjigarno-bar Knulp v Ul. Madonna del mare 7/A v Trstu na večer posvečen Mirosla-vu/Federicu Zvabu, Neapeljčanu s Krasa, ki je hotel ubiti Hitlerja. Predstavljena bo njegova avtobiografija »Il prezzo della liberta«. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 9. februarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SKUPINA OPENSKEGA PUSTNEGA VOZA vabi k vpisu še zadnje pustne privržence vseh starosti in nadarjenosti, za ovekovečit novi, okrogli, absolutni, številčni rekord nastopajočih na openskem kraškem sprevodu. Zivijo pust! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 11. februarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SPI-CGIL Trst - Vzhodni Okraj organizira danes, 9. februarja, ob 15.30 uri v Sindikalnem sedežu SPI-CGIL v Šked-nju, Škedenjska ulica 29/2 javno srečanje na temo »Problematike ljudi in teritorija v katerem živiš; Kongres CGIL in predlogi ki nam jih ponuja!« V zvezi s Kongresom CGIL je prisotnost vpisanih članov zaželena zaradi glasovanja kongresnih dokumentov! Vsi občani so vabljeni k sodelovanju! Povabljenci pa so dobrodošli. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 9. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V torek, 16. februarja, pa vaja odpade. JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da bo izjemoma v sredo, 10. februarja, vadba joge potekala od 19.00 do 20.30. MLADINSKI DOM BOLJUNEC in COŠ Fran Venturini Boljunec-Boršt-Pesek vabita na Dan slovenske kulture v sredo, 10. februarja, ob 10. uri v dvorani Mladinskega doma v Bo-ljuncu. Program bodo oblikovali učenci osnovne šole s priložnostnim nastopom. Toplo vabljeni. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 10. februarja: »Maski-rajmo se«, »Moj obraz je tvoj obraz«; 12. februarja: »Spektakularno«, »Plesi in zapoj z nami«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU vabi svoje člane, sodelavce in prijatelje na srečanje ob Dnevu slovenske kulture, ki bo v sredo, 10. februarja, ob 16. uri v Peterli-novi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu. Po krajšem kulturnem programu bo družabnost ob zvokih harmonike. SPI-CGIL Trst - Vzhodni Okraj organizira v sredo, 10. februarja, ob 15.30 uri v prostorih Bara »Gatto Nero« pri Domju, Cesta za Glinščico 56 javno srečanje na temo »Problematike ljudi in teritorija v katerem živiš; Kongres CGIL in predlogi ki nam jih ponuja!« NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 11. februarja, ob 16.30. Pravljico »Zaklad skalnih mišk« bo pripovedovala Maddalena Mura. Toplo vabljeni! KLUB BKB IN SKD JOŽE RAPOTEC prirejata pustni 5ek dne 12. februarja, na Dolgi kroni (nad Dolino). Zabavali vas bodo Ansambel Top in Dj. Toplo vabljeni. OBČINA DOLINA in Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom »Simon Gregorčič« vabita na »Proslavo ob dnevu slovenske kulture«, ki se bo odvijala v petek, 12. februarja, ob 19. uri v občinskem gledališču »F.Preše-ren« v Boljuncu. Nastopala bosta ple-sno-akrobatska skupina Flip Piran z muziklom »Prešerno o Prešernu« (režija: Stasja Mehora, tekst: Mojka Me-hora Lavrič) in šolski zbor srednje šole »Simon Gregorčič« pod vodstvom dir. Aleksandre Pertot. Toplo vabljeni! OBČINA REPENTABOR organizira v dneh 19., 20. in 21. marca, tridnevno bivanje v Šmarjeških toplicah za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo do petka, 12. februarja. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse otoke, ki se nameravajo udeležiti pustnega defileja, da bo vpisovanje potekalo v petek, 12. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah od 16.00 do 18.30. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. ODPRTA VRATA NA AD FORMAN-DUMU: želiš postati kuhar, natakar? Spoznaj, kako poteka pouk v gostinski šoli na Fernetičih 3 (pred bivšim mejnim prehodom, pripelješ se z avtobusom št. 42 in poiščeš oznako Restaurant) v petek, 12. februarja, od 12. do 17. ure. Dan odprtih vrat bo pustno obarvan. Te mika? Za informacije: tel. 040-566360, info@adfor-mandum.eu. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek, Draga vabi na otroško pustno rajanje v petek, 12. februarja, od 17.ure dalje v srenjski hiši v Gročani. Za smeh in dobro voljo bo poskrbel priznani slovenski animator, pevec in igralec Sten Vilar. KD FRAN VENTURINI PUSTOVANJE 2010 v domu A. Ukmar - Miro pri Domju: v soboto, 13. februarja, ples za srednješolce od 21. do 24. ure - Dj ud-lani; otroško pustno rajanje z glasbo v živo v nedeljo, 14. in torek, 16. februarja, od 15. do 20. ure. Toplo vabljeni! KRUT obvešča vse, vpisane in zainteresirane, da se bo odvijal 13. in 14. februarja, na sedežu krožka tečaj »Rei-ki« 1. stopnje. Podrobnejše informacije na tel. št. 040-360072. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 5. marca, na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 34. občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE - Združenje staršev OŠ A. Sirk in OV J. Košuta v sodelovanju s SKD Vesna, vabi otroke in starše na veliko pustno rajanje v nedeljo, 14. februarja, od 15.30 dalje v Ljudskem domu v Križu (Bita). Zabavala vas bo priznana otroška animatorka Andreja Stare' v vlogi Pike Nogavičke. Poskrbljeno za hrano in pijačo. Vljudno vabljeni! S 1. FEBRUARJEM je steklo vpisovanje v občinske jasli. S tem v zvezi sporočamo, da si je mogoče predhodno ogledati objekt v Dolini vsak dan v tednu, od 13. do 14.ure in ne, kot je bilo napačno sporočeno, vsak torek od 16.30 do 17.30. Zaradi nevšečnosti se opravičujemo, vsekakor pa priporočamo, da se predhodno zglasite v jaslih na sledečo telefonsko številko 040/8325084 za katerokoli dodatno pojasnilo. ŠZ BOR, ŠPORTNA ŠOLA TRST IN SKD ŠKAMPERLE vabijo na otroško pustno rajanje v nedeljo, 14. in torek, 16. februarja, od 15.30 do 19. ure na Štadjonu 1. Maja. Vstop prost za otroke v spremstvu staršev. Animacija, loterija in ples z ansamblom »Popusti«. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi vse male pustne šeme na otroško pustno rajanje, v ponedeljek, 15. februarja, ob 17. uri v dvorani Športnega središča v Vižovljah. Za animacijo bo poskrbel Sten Vilar. Vabljeni! SKD TABOR - PUSTNO RAJANJE v torek, 16. februarja, od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Posebni gost čarodej in animator Jole-cole. Vabljene male in velike maškare!!! UČENCI IN UČITELJICE OŠ F. MIL-ČINSKI obveščajo vaščane, da bodo na pustni torek, 16. februarja, kole-dovali po Lonjerju. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zon-colanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul.Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 22. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Letos bo informativnega značaja. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do petka, 26. februarja letos, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60. letnici zveze. OBČINA DEVIN NABREŽINA V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 040-2017375). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel v Trstu obvešča, da je do zasedbe prostih mest v teku vpisovanje v otroške jasli za š.l. 2010/11 in sicer vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00. Vsako sredo od 12.30 do 13.30 si zainteresirani jasli lahko tudi ogledajo. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040-573141. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Praznik slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-letnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazvenele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mularije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom v soboto, 27. februarja. ob 20. uri. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 30. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-letnici Cirila Kosmača). Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedežu Slovenske prosve-te, ul. Donizetti št.3. Informacije: 040-370846. S Poslovni oglasi VINO cabernet sauvignon, mer-lot in belo - več sort, kvalitetno -prodam. Tel. 00386-(0)51-325199 TISA D.O.O. Nega (obrezovanje) okrasnih dreves po principih ar-boristične stroke. Posek dreves v vseh situacijah. Obrezovalci plezalci, diagnostika, svetovanje. Dve avtodvigali. 20 letna tradicija. Kontakt: Tisa d.o.o., Ižanska cesta 213, Ljubljana, 00386-(0)41-714883 0 Mali oglasi V NEDELJO, 24. JANUARJA, se je izgubil v Medji vasi leto star labradorec svetle barve, ki sliši na ime Oliver. Kdorkoli ima informacije, naj pokliče na tel. št. 040-208987 ali 3397595283. DIATONIČNO HARMONIKO Železnik B, ES, AS prodam za 1.500 evrov; tel. 335-5387249. DVOETAŽNO HALO V DRAGI z sanitarijami, tušem, približno 600 kv. m površine, dostop tudi s težkimi vozili, dajem v najem. Poklicati na tel. številko 040 - 228932. IZGUBIL SEM ŠPORTNA OČALA v telovadnici na Ravni. Kdor jih je našel, lahko pokliče na telefonsko št. 040420616. PRED DNEVI sem izgubil denarnico. Zanimajo me dokumenti, zato lepo prosim najditelja, naj pokliče na tel. št.: 040-213282. PRODAJAM kanele po ugodni ceni. Tel. št.: 040-232209. PRODAJAM EKSTRADEVIŠKO OLJČNO OLJE sorte belica po ugodni ceni. Poklicati na tel. št. 366-1528715. PRODAM 9.000 dvojnih zidakov po zelo ugodni ceni: 2.000,00 evrov. Tel. št.: 334-3769314. PRODAM dvonadstropno hišo v Se-sljanu - 270 kv.m., teren 800 kv.m., 4 sobe, 3 kopalnice, kuhinja, velika dnevna soba, taverna, garaža, pralnica. Cena 650.000,00 evrov. Tel. št.: 339-7726108. PRODAM spiralne stopnice (scala a chiocciola), iz orehovega lesa manso-nia, 140x3,13. Cena po dogovoru. Tel. 040-212095. Id Osmice IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno domačo kapljico ter nudi domač prigrizek. Vabljeni. OSMICO V ŠKEDNJU - Ul. Soncini 112 je odprla Kmetija Debelis. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. št.: 040-911570. Naš pogovor: Predsednik ŠD Sovodnje Zdravko Kuštrin o promocijski ligi in čezmejnem sodelovanju /i 13 Miškotov pokal privabil na Stari vrh 270 smučarjev Za EP 2012: Italija in Slovenija v isti kvalifikacijski skupini / 12 Bport ^L torkova priloga P j Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika košarka - Po tretji zaporedni zmagi Jadrana Qubik Dobrodošli! POGLED Z VEJE Noseča mati neumnosti Marij Čuk Jadranovci lahko zdaj merijo višje kroma Ne čakajmo, da bo prepozno; vsak zase; ne, tako ne gre; zgrešena strategija:laganje je postalo že pravi poklic Italijanov. Teh nekaj citatov sem pobral iz časopisov, lahko bi jih naštel še veliko več, za celo stran in čez. Vsi imajo negativni prizvok, kot da bi se človeka oprijel bršljan ma-lodušja in brezizhodnosti. To bi lahko konec koncev veljalo za li-gaške nastope naših odbojkarskih ekip zadnji konec tedna, a življenje ima vendarle tudi pozitivni naboj, le da se tega nočemo zavedati in se raje kopamo v sve-tobolju, postavljamo si sama destruktivna vprašanja, ki ovirajo naš razvoj in celo čustva, postajamo ravnodušni, smo polni predsodkov in tako dalje in tako dalje. Pozitivnih izzivov pa je celo morje. Dovolj, da obrnemo pogled iz teme v svetlobo, dovolj, da prižgemo luč, namesto da bi iskali črnega mačka v zaprti sobi brez oken. Sl