C. K. pošti! Sfriloststvljene številke je poklali uilmiiiisf ra-eiji ..IStsenbalinor". Dunaj V. Kentagasse 5. Štev. 24. V Trste, v sredo !5. decembra 1909. Leto II. VODI POTK SVOBODI! ŽELEZNICAH GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUEHGEV nniHiiiiHiiiirimimiiiiiiimiiimintmriiiimiMiiiiiiiiniiiifliiMlllIllliJiiiiiiTlI' Uredništvo se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5 - Telefon 15V0. Upravništvo Dunaj V. Zentagasse 5. —— Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrnnkirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne .vračajo. Naročnina za celo leto 9.10 K. za pol leta 1.70 Iv. Poznineznn štev. 18 vin. Dopolnilne volitve NA GORIŠKEM. m Vslecl nesrečne smrti deželno-zbor-skega klerikalnega poslanca Jeriča, se v nedeljo, dne 19. decembra t. 1. vrše na Goriškem dopolnilne volitve. Kakor kaže bodemo imeli štiri, kandidate in volilna borba bo še prav radi tega zelo zanimiva. fr Socialna-demokratična stranka gre v volilni boj, da vežba svoje čete in vzdržuje živo strankarsko disciplino in organizacijo. Dolžnost vseh pristašev je, da se pripravijo za ta boj in na dan volitve ne ostane niti eden doma. Železničarji se pri zadnjih volitvah niso izkazali tako, da bi mogli reči, oni so storili svojo dolžnost. Dasi štejejo na progah od Divače do Devina, od Opčine do Gorice, Sv. Lucije in Podbrda, od Prvačinc do Ajdovščine gotovo svojih 400—500 glasov, se je pri zadnjih volitvah oglasila morda tretjina, in čas je sedaj, da železničarji pokažejo, ali razumejo, braniti svoje interese, ali ne. N. D. O. je zadnje mesece med železničarji jela ruvati na vse pretege, hočemo videti s kakim vspehom! Številke občin ob železniških progah socialno-deinokratični stranki natančno povedo, ali smemo šteti na železničarje kot socialiste ali ne. Popravite torej sedaj, železničarji, kar ste zamudili o. zadnjih volitvah. Pojdite vsi na volišče kolikor vas je in glasujte vsi, kot en mož za našega socialdemokratičnega kandidata, so-druga dr. Henrika Tuma, odvetnika- .v Gorici. Kdor glasuje za našega kandidata, protestira ob jednem proti krivicam, ki se godijo delavstvu, protestira proti današnjemu krivičnemu volilnemu redu na Goriškem, manifestira za splošno, enako in tajno volilno pravico s proporčnim sistemom in pripomnita s tem delavskemu sloju k boljši bodočnosti. Zato železničarji na da 19. decembra vsi za dr. Henrika Tuma. Socijalna beda in delavski boji v. (Dalje.) Oni pa, ki so še nekaj rešili od svojega uničenega obstanka, in se podali na drugo stran morja, niso najnesrečnejši. Velikim niti ta gol j ulica nada ni ostala. Oni nimajo nič drugega, nego svojo delavsko moč. a niti te ne -vsi. Brez kredita, brez upanja, brez domovine, brez premoženja! Kaj početi? Tu prične zadnji del nesrečne drame, boja za obstanek. Ta nam prinaša naj večja poniževanja in nepretrgano stradanje. .Mož teka za delom, da mu krvave noge, vse znance in sorodnike nadleguje s prošnjami za posojilo, ker oni so morda šč v srečnejšem položaju, in sprejemati mora ta posojila, če so še tako mala, in oblika, v kateri se mu nudijo, še tako poniževalna. Zastavljati se mora zanj. Srce navdaja britka jeza in smrtno sovraštvo. (ibleko, razim tiste, ki jo ima na telesu, zastavi in proda: vse pa še ne zadostuje, da bi dal telesu potrebne hrane. Žile postajajo brezkrvne, njegova volja Slabotna in njegov obraz opisuje njegovo zgodovino. V tem položaju se zvršuje fizična sprememba njegovih možganov in razpoložen je za samomor. Ta del je le bolestna združitev zadnjih moči volje. Ce bi ne bila smrt stradajočega tako počasna, tako mučna, potem bi se vlegel in čakal stradajo konca; potem bi bilo še več samomorilcev. Vzroka š/arilnih samomorov je iskali r slabih fjospodarskijk razmerah. To je treba posebno povdarjati že radi tega, ker možje, kakor Masarvk, iščejo vzrokov povsod drugod. Slednji namreč trdi, da je vzrok samomora brezverstvo, in to posledica razpadlega enotnega svetovnega naziranja, katero je uveljavilo kristjanstvo med množico po vseh civiliziranih deželah. To brezverstvo pomenja intelektuelno in moralično anarhijo ter smrt. Več ali manj pravic in denarja ne odpravi pesimističnega gnjusa proti življenju, pravi on. Zaradi tega tudi ne pričakuje ničesar od političnih in ekonomičnih preuredb. Vzroka je iskati v največ slučajih v nenravnem življenju, v polizobrazbi in v brezverstvu. Oglejmo si to nekoliko bližje. Po Neumann-Spallart-u je relativno največ samomorilcev iz one vrste oseb, ki jih označijo z »brez posebnega poklica«, to so oni ljudje, ki nimajo stalnega zaslužka, ki imajo toraj negotov obstanek. Po Morselli-ju narašča relativna intenziteta od 21. do 50. leta vedno bolj in doseže vrhunec med 40. in 50. letom. On pravi: »Samomor je potrebna in naravna posledica boja za obstanek«. In to je umevno. Ce si človek v teh letih ni mogel vstanoviti gotovega obstanka, potem mu je postalo življenje breme. V Avstriji je naraslo redno število samomorilcev od 1 (577 leta 1872., na 2648 v letu 1877; leta 1878., ko je bila kriza že čez višek, ji1 padlo število na 2578. Akutna kriza je prešla v kronično in gospodarske razmere se . niso dovolj temeljito zboljšale. Petletnica 1879/83 kaže napram prejšnji, 18 odstotni napredek in desetletnica 1869/79 kaže med vzroki samomorov na prvem mestu »nepovoljne gospodarske razmere. Danska je bila v letih 1873. do 1875. ekonomično na najboljšem stališču in število samomorilcev je padalo v teh letih od 27-0 na 23’8, 23‘6 in 21-0. Tako nizkih številk samomorilcev, Danska že dolgo ni imela. Te relativno ugodne razmere so se pa kmalu spremenile; ekonomičen položaj se je po letu 1K76 jako poslabšal in število samomorilcev je začelo zopet naraščati.« Danska, Saksonska, Češka, Moravska in Šlezija so znane po njih naj višjem številu samomorilcev. V teh deželah bi se lahko govorilo o samomorilni epedimiji. Soli morda te dežele manj verske, nego n. pr. Francija?! To na-gnenje do samomora je v pravem pomenu soeijalno vprašanje, pravi Masarvk. Dobro! Socijalno vprašanje se pa z ozirom na zadnje vzroke vendar ne more smatrati za versko. Gospod Masarvk postavlja konečno še civiliziranega človeka poleg divjaka, kaže na malo število samomorov pri teh slednjih in utemeljuje to, češ, da divjak še ni popolen, da mu manjka vsako stremljenje po napredku, da je len in da misli samo na materijelne potrebščine. Nasprotno pa civiliziranemu daje etično-verski svetovni nazor veselje ali neveselje do življenja, vera ga odvrača od samomora. Tu trdi Masarvk drugo napako. Preje je predbacival samomorilcu nenravno, življenje napololiko in notranjo nevzdržnost in ga podcenjuje glede njegovega značaja. Tu pa zopet precenjuje civiliziranega človeka z ozirom na njegovo duševno življenje. Tu se seveda lahko govori samo o poprečnem človeku, in se pravi, precenjevati ga, če se trdi, da se da motiti njegov duševni mir s fantastičnimi problemi. Slika, ki jo kaže Masarvk z divjakom, je precej podobna oni poprečno civiliziranega človeka, in razlika obeh se kaže le v sunajnosli velika. Tako pomemben notranji duševni razloček kakor ga smatra Masarvk, se sploh ne Ih mogel razviti, ker je velika množica vedno živela v bedi. Jesti, piti in se zabavati — potem ne misli ne na življenje in njegov smoter, pa tudi ne na samomor. Če je obstanek divjaka v nevarnosti, potem se tudi ta usmrti, to nas uči zgodovina podjarmljenja Amerike po Špancih. Seveda se lahko priznava, da je samomor pri divjakih v normalnih raz-mirah redek, da, celo nepoznan. J’o pa zato, ker se ne dogaja, da bi se pustila elana j skupnega rodu stradati, med tem ko bi poglavar s svojci živil v razkošnosti. (’e strada eden, potem seveda stradajo tudi vsi drugi. Mogoče je seveda tudi, da v veri. posebno naivni prenašajo tozemske teškoče laglje, v j nadi, da se jim bo na drugem svetu bolje godilo. Mi pa moramo računati z dejstvom, da naravno-znansbvena veda objema vedno širše kroge in da je pri tem vsak korak nazaj nemogoč, kakor je to tudi nemogoče pri človeškem razvoju, da se toraj človeštvo sploh ne more več vzdrževati v brezverstvu radi napredka ne. Namesto cerkvene vere. I mora stopiti vera v resnico. Ustvarimo človeku mesto drugosvetnega, tozeiuski raj in videli bodemo, da ni brezverstvo uzrok samomorov. Dokler je zemlja in človeška delavna moč le blago, to se pravi, dokler služita le v blagostanje nekaterih posameznikov iu ne celoti, toliko časa bomo imeli revščino z vsemi žalostnimi posledicami, ki smo jih spoznali kot nje spremljevalke. Ravno toliko časa bode tudi surova oblika boja posameznika za obstanek človeku in živali skupen. V človeštvu kakor v živalstvu se bori posameznik proti posamezniku, da mu vzame iz ust košček kruha. Razlika je samb ta. da je boj bitja, ki ima razum veliko grši, ker se tu ne bori vedno glad proti gladu, temveč v največ slučajih dobička-željnost tistega, ki tira človeka odvzeti življenskih potrebščin svojemu sosedu, ki itak že strada samo zato da bi več imel. Iu vnebovpijcče je, da navadno^ gladni, gospodarsko slabši, podleže dobičkaželj-nemu, gospodarsko močnejšemu. V tem se razlikuje barbarizem civilizacije od barbarizma prejšnjih časov, ko so se čutili solidarne pristaše komunistične skupnosti. Vse se je skupno pridobivalo in seveda tudi skupno porabljalo: vsi so imeli enake pravice, kakor so tudi imeli enake dolžnosti. Svoboda ter enakost takrat niso bile fraze. Samo obscbi je bilo umevno, da je zemlja last skupnosti in samo radi tega je skupnost dosegla svoj cilj namreč za dovoljenje fizičnih ali recimo živaljskili potreb. Tako razmerje najdemo tudi danes še pri divjih naredili : drugače je pa to v civiliziranih državah. Tu nepoznamo gospodarske solidarnosti. Cut skupnosti vlada samo v stvareh, v narodnem gospodarstvu ne igrajo prav nobene uloge, to je na primer v jeziku, v religiji,, v dinastiji in sličnih stvareh. V vsem drugem se pa kaže ravno nasprotno. Dalje prihodnjič.) Draginja in njeni provzročitelji. (KONEC. Krščanski socijalei se vedno smatrajo za kmetsko stranko in za branitelje kmet skih koristi, kadar se upirajo otvoritvi mej in se potegujejo za visoke cene žita in živil. Dokazali smo, da so ti nazori napačni, ker več nego dve tretjini, da, skoraj sedem osmin vseh posestnikov nima nikake. ali pa le jako malo korist od draginje. In vendar kvasijo krščanski socijalei. da branijo kmete proti zlobnim soeijalnim demokratom. Krščansko-socija/na poli lika naravnost škoduje (17.'21 ti malim posestnikom, '2<>.'■><>>rt srednjim-krnetskim posestnikom pa ne prinaša nikake koristi. Med veleposestniki, lit imajo edino korist od d ropi nje. je tudi posest katoliške cerkve. Zemljiško bor/astro cerkve znaša oko/o d0.000 hektarov, toraj več nego tretjino vsega gornje avstrijskega zemljišča, za polovico več. nego ‘d'd.000 kajSa rje v skupaj. V tej deželi ima sedem samostanov posest, ki je tako velika, kakor 2050 srednjih kmetij po 10 hektarov. In sicer ima samostan Kremsmiinster 94*4 hektarov. Schldgl 0003 hektarov, \\ il- hering 1582 hektarov, Lambach 1140'hektarov. št. Florijan 940 hektarov, Reichers-berg 448 hektarov in Schlierbach 270 hektarov zemlje. Ue opazujemo te številke,, nam je takoj jasno, zakaj natvezajo kmetom, da imajo od visokih žitnih in živilnih cen vsi koristi. Male kmete vodijo za nas in jih v svojem boju pošiljajo v prve vrste, da se bojujejo za njihov velik dobiček. Toraj kmetje, izpregledajte, in spoznali boste, kdo so vaši pravi in kdo vaši zahrbtni prijatelji. Izmed 803.788 gorenje,avstrijskih prebivalcev je 191.75(1 vposlenih pri poljedelstvu in gozdarstvu. 612.032 pa je kousumentov, ki se v prvi vrsti zanimajo za lo, da so cene živilom niške. Ker ima korist od draginje le 15.643 posestnikov, pride na en pospeševan kmetijski ohrat d!) oškodovanih kon-snnientor. , Klerikalno - krščanski - secijalni obrekovalci nam ne bodo nikdar mogli zabraniti, da ščitimo 39 kousumentov proti enemu producentu. A s krščanskimi socijalei so glasovali za visoko carino tudi nemški nacijonalci, in so se upirali vsem predlopom, s katerimi hi se zamotilo dušeči kako olajšanje. Takoj, ko je začel delovati na novi podlagi izvoljeni državni zbor, «ta socijalna demokrata Seli rum m el in Kemiei* stavila 1. 1907. nujne predloge proti naraščajoči draginje. Ko so meščanske stranke te predloge se svojimi glasovi podrli, so socijalni-demokratje meseca decembra 1907 stavili predloge za znižanje carine na žito. V mnogih proračunskih govorih so opominjali iu svarili naši poslanci. Konečno je stavila zveza naših poslancev po svojem tajniku sodr. Seitz-u. dne 23. junija 1909, resolucijo k trgovinskemu* proračunu, naj se avstrijska vlada pogaja z ogersko. da se žitna carina odstrani vsaj do .">1. julija 1910. Tudi ta predlog so pokapali v odseku krščansko - socijalne in nemško - nacijonalne stranke. Vedno se je glasovalo proti našim predlogom ! Naših pritožb glede draginje, me- mir ljudem na zemlji. Dvetisoč let je, kar so bile izrečene te besede. V mali noči hiti brzovlak, svojemu cilju nasproti in veseli obrazi v njem dokazujejo, kako teško že vsak posameznik čaka tre-notka, ko mu sprevodnik odpre vrata, da izstopi. Kako tudi ne? Saj je vendar Božič, toraj čas, ko vse hiti k domačemu ognjišču in če je to še tako oddaljeno. Vse težnje vsakdanjega življenja so pozabljene v krogu svojih ljubih, nov pomirljiv duh vlada v vsaki hiši. Mir ljudem na zemlji! Da, mir bi moral nastati, že pred dvetisočleti, ko se je porodil odrešenik in skušal svoj mili nauk vcepiti v vsa človeška srca. Mir! Kje jel? Da, oni, ki sede v gorkem vlaku na blazinah in radostnim srcem mislijo na svojo pričakujočo ženo in deco, tem se bere mir raz radostno smehljajočih se ust. Oni poznajo mir, kajti vsa sreča in lepota odrešenikovega praznika jim je na razpolago v največji meri. Drugače je pa gori v kočici zavirača, spredaj na stroju, zunaj v kolibi čuvaja, katero obdaja visoki sneg; drugače onim, ki se zavijajo v svoje raztrgane kožuhe — drugi. Krčevito stiskajo svoje ustnice in njih pogled je žalosten in temen. Tudi oni imajo ženo in deco doma. Tukaj, ni božičnega drevesca, ki bi razbistril očesa. — Kedaj se sploh smehljajo te oči ? Kdaj so bila vela, upadena lica zadnjič rdeča ? Da, oni ne morejo biti niti doma, ti železničarji, pritisniti ne morejo svojih najljubših na svoja srca. v Notri na blazini si mane potnik zadovoljno svoje roke, dobrovedoč, da bodo v par urah njegovi otroci v razsvetljeni dvorani razposajeno skakljali in z rokami ploskali veselja. Zunaj v snegu pa stoji čuvaj ter gleda z brezupnim pogledom za mimodrvečim vlakom. Srce se mu krči, ko misli na svoje štiri nedolžne otročiče, ki skupno spe v eni mrzli postelji: zgodaj so se v legli, da se prihrani razsvetljava. Med gorkim, z blazinami opremljenim kupejem in zapuščeno čuvajnico se bije neizprosen boj. Tisočleten boj je, boj med bogastvom in revščino, ined srečo in nesrečo, med gospodovanjem in hlapčevanjem, med pravico ih brezpravnostjo. Mir naj bi bil med ljudmi, ko so vendar deli sreče tako neenako razdeljeni! Če je poleg veselja bogatinov. izključno gola beda na zemlji ! Ue težko utrudljivo in naporno delo ni v stanu, rešiti se bede, med tem ko — drugi — ki do svojega zadnjega dihljaja niso dovršili ne enega resnega, in bodisi še tako malega, dela, neprenehoma vživajo ogrevajoče žarke sreče. Ne, ta družba je zlobna, nepravična, brezsrčno uravnana, tako, da v njej ni mogoče dočakati miru na zemlji. Nevošljivost, sovraštvo, skrita kakor javna jeza, tarnanje in revščina, predčasna smrt, mrtvorojeni otroci, pohabljenci, to so znaki te družbe: to je sramoten znak na nje čelu. Toda, današnji družabni red ima tudi svoje dobre strani. Osužnjeni narodi ne mislijo več skrivnostno na maščevanje, kakor v bivših časih. Tudi njim se je pokazala na obzoru zvezda rešiteljica, ki jim kaže in jih vodi tja, kjer se jim je rodil nov odrešenik, njih samospoznanje. Narod danes ne škriplje z zobmi in tudi ne stiska več pesti skrivnostno v žepu. Povspel sc je, ter ponosno in z močjo pili in kuje na oni verigi, katere naloga je, združiti vso revščino brez razlike narodnosti in vere v močno jednoto v boju proti suženjskemu tlačenju in izkoriščanju. Spoznal je pot k osvobojenju, to je pot k samoizobrazbi, k združenju, v obrambo proti nevarnostim dela, k vstajenju iz duševne in telesne pro- i palosti. Na tem potu koraka danes prole-tarijat vzlic temu. da ga plačana svojat posedujočega razreda skuša odriniti od prave poti in ga tirati v divjo cestno resolucijo. On koraka nemotljen in gotovim korakom ! proti zastavljenem cilju. Božični prazniki so za železničarje, kakor za vse druge proletarce, nada in zavest konečne zmage. Nismo sanjači, pač pa bojevniki, in če praznujemo slavlje najmirnej-šega praznika, nas to vendar navdaja z bojevito navdušenostjo. Pred nami je vedno misel na našo dolžnost in ta misel nas navdaja z tolažbo in gotovostjo. Mi vemo, da naša stvar ni izgubljena, dokler se zavedamo svoje dolžnosti. Če se o božičnih praznikih naši sodrugi vozijo po železnici, v nevarni in naporni službi, potem naj te praznike praznujejo s tem, da skušajo pridobiti novih sobojevnikov za sveto stvar odrešitve proletarijata. Ko bodo vsi oni prišli, katerih danes se ni v naših vrstah, ki so trudni in obremljeni, in nam pomorejo s svojimi močnimi pleči odriniti gnilo in trhlo stavbo današnjega človeštvu sovražnega, ljudi morilnega družabnega reda, potem še-le se bodo uresničile besede odrešenika: Mir ljudem na zemlji! ščanske stranke niso niti poslušale. Gospoda .se za pomanjkanje in stradanje ljudskih mas ne zanima, ker ima dragih skrbi, ('e smo govorili o brezposelnost i. 'nalogih H nor er, so sr meščanske stranke zanimale te za postopanje nekaterih dijakov. Le smo govorili o begu iz domovine, o veliki stiski in o lakoti stotisočev, meščanske stranke niso imele časa razpravljati, ker so jim bile ljubše burne razprave o poštnih ukazih in sodnijskih jezikih ! Ko je 1. 1898 dr. Verkauf v zbornici stavil predlog, da se začasno odpravi carina, so proti temu glasovati krščanski socijalci in nemški nacijonalci. Gosp. Wo!f seje takrat odkrito izrazil o vzrokih tega postopanja. V seji dne 6. maja 1898. je rekel dobesedno : Današnji dan je po mojem mujenju historičnega pomena za parlamentarno-konštitucijelno Avstrijo, ker danes je ena stranka svojo senco naprej poslala. Danes se je pokazalo, da smo namenjeni ustanoviti stranko agrarcev. ki ne bode obsegala le poslancev, ki se sami pečajo s poljedelstvom, ali pa so izvoljeni v poljedelskih volilnih okrajih. To bode stranka, kateri se bodo vedno bolj pridruževali zastopniki manjših mest! Ta odstavek je vzet iz dotičnega stenografskega zapisnika. G. \Volt' se torej ni sramoval priznati, da je brezobziren agrarec. To je povdarjati ne-obhodno potrebno, če hočemo še zanaprej onemogočiti zanikanje tega dejstva. Navdušenje g. iVol-fa je šlo tako daleč, da je celo pri Madjarih videl lepih lastnosti. V oni seji se je izrazil dobesedno tako-le: , „ln če nam je promet z mlinskimi izdelki še toliko škodoval, je vendar pripraven, da nam koristi še v zadnjem trenutku, ko že pojemlje. Koristi obstojijo v tem, da se v interesu prometa z mlinskimi izdelki Madjari opirajo odpravi žitne carine". Zagovarjanje carine, za katero nastopajo ravno isti ljudje, ki hočejo danes delati delavsko in železničarsko politiko, pospešuje oderuške kartele trgovine iz druge roke, ker od s 1i 'a n j i je /ek mora nje. /m današnje nečuvene cene širil so odgovorne meščanske stranke in nikdo drugi! S temi mora obračunati delavsko ljudstvo! Avstrijski železničarji plačajte oderuhom, kar so zakrivili, pri volitvah, tudi če pridejo k Vam kot „prijatelji“ in Vam hočejo vsiliti svoje rumene organizacije! Dopisi Čudne prikazne v železniški službi. Iz Št. Janža nam dohaja sledeče poročilo: Nimamo namena nikomur škodovati, če pa koga malo podregamo, potem storimo le vsled tega, ker smo k temu prisiljeni in sicer po starem pregovoru: »Vrč se nosi toliko časa k vodnjaku, dokler se ubije«. Na postaji v St. Janžu na Dolenjskem, načeljuje neko nad vse naduto, skozinskoz domišljavo č 1 o v e e e, ki si v svojem omejenem duševnem nivou domišlja, da samo on vse ve in vse zna, vsi drugi pa da so ničle. Znano nam je, kaj ga tako povzdiguje, in zakaj se repenči kakor petelin na gnojišču. Ima jako intimno in delikatno zvezo z verkom«, s katerim je mož v velikem pnijateljstvu; poleg tega je pa še pravcati »cvirnar«. Priboril mu je namreč karmeljski ravnatelj pošto, katero opravlja njegova »milostljiva« gospa ž njim vred v železniškem uradu. Znano nam ni, po katerih paragrafih je železniško ravnateljstvo to sploh dovolilo, da sta dva urada različnih strok v enem in istem lokalu združena; saj bi to vendar ne smelo biti. Gospa poštarica vendar lahko vse sliši, kar oba gospoda prometna pod-uradnika zapovedujeta železniškim uslužbencem. Pri službovanju pride marsikaj naprej, kar gospa poštarica ne bi smela slišati. Kje je tisti tako lepo doneči »Amtsge-heimniss«?! Vse drugače je n. pr. na takih postajah, ker sta poštarica m postajevodja kot mož in žena sama v postaji in kjer ni- mata z uslužbenci nobenega stika. V kolikor nam je znano, je pošta večjidei le radi »Averka« tu, in bi bil lahko »werk toli galanten, da bi dal lokal za pošto. To vse seveda je le postranskega pomena: važ- nejša za nas je oseba postajenačelnika. Kaj lahko stresa to tgospodine svojo mogočnost nad drugimi souslužbenci in se vmešava v druge stroke, v katerih konično toliko ve kakor zaje o bobnu; saj mu ni treba plačevati za pošto niti stanovanja, niti luči, kakor tudi ne kurjave i drugih enakih potrebščin, ki jih morajo drugi poštni uradi drago plačevati. Vživa pa vse te ugodnosti od železniške uprave, torej brezplačno, ker sta oba urada v enem in istem lokalu. Kakor že omenjeno, bi mi o vsem tem molčali, ker vemo, da se vsakemu prileže kak postranski zaslužek. Toda postojena-čelnik nam daje sam povoda, ker se vmešava v stvari, ki ga prav nič ne brigajo in ker komandira prav po »frajtarsko« celo progo do Trebnja. Naj bi se rajši brigal za svoje posle, ki mu nudijo dovolj prilike, pokazati svoje zmožnosti. Odkar je proga odprta, imamo namreč razni uslužbenci vedno prepire z načelnikom. Vedno se sklicuje na svoj »Imitationsdienst-eifer«, ali da se jasneje izrazimo, nastopa pod plaščem vsegamogočnosti, na katerem počiva roka karmeljskega ravnatelja. .Misli si pač, dokler sem tako intimno zvezan z *werkom«, se mi ne more nič zgoditi. Po drugi strani zopet lizanje in zahrbtno obrekovanje pri raznih gospodih in denunciranje njemu neljubih oseb, katerim se ne zdi potrebno kriviti pred njim svojega hrbta in tako plesati, kakor bi bilo njemu ljubo. Poznamo moža, že dolgo vrsto let. Ves čas je živel v parnih prepirih, kjerkoli je načeljeval. Odkar je pod zaščito vsegamogočnega premo-kopnega ravnatelja, mu je pa greben še bolj zrastel. Pomiljevanja vredno je le njemu podrejeno osobje, ki stoče pod njegovim tiranskim jarmom. Kaj ne, lep značaj ! Ali gospod naj ne-pozabi, da kdor seje veter, žanje vihar. Tudi njemu se lahko kmalu kaj neprijetnega zgodi, posebno, kadar uslužbenci, do zadnjega spoznajo geslo : Vsi za enega, eden za vse. Gospod načelnik, Vam pa priporočamo da preprečite, da bi se z Vami na tem me- i stu še kedaj pečali, kajti, kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Trst, prosta luka c. kr. drž. žel. Naša dva Jarca uganjata pri nas prave burke. Eden teh je skladišni mojster, drugi pa progni mojster. Oba razumeta prav dobro devati v svojo malho in vporabita v to svrho vsako priliko, brez ozira nato, če so delavci, oškodovani. Šikanirata jih pa kar se le da. Prognemu mojstru .laritzu leži organizacija v želodcu, posebno, ker se boji. da bi ga ra ovirala v njegovem »delovanju«. Prognemu mojstru Jaritzu je pa delavski odbor na poti, ker razkrinkava njegove grehe, ki jih ima na vesti napram delavstvu. <’e bi se malo bolj brigal za koristi delavstva in pomislil, da je bil tudi on svoj čas ubog ključavničar, bi ne bilo prišlo do tako škandaloznih razmer. Rokodelci so vpisani za progne delavce in imajo vsled tega nižjo plačo'. Razentega ne dobivajo pri delu izven postaje jim pripadajoče doklade (Zehrgeld). Tudi z orodjem se varčuje tako, da ga morajo delavci sami kupovati. Skladišni mojster Jaritz ima tudi to lastnost, da ni prav nič izbirčen, ako mu prinašajo delavci darila vsake vrste. Malo neprijetno mu je pa vendar le bilo, ko je pred kratkim prišlo nekaj takega na dan. In to človeče si še upa psovati poštene delavce s psovkami, kakor: ušivci, ogleduhi itd. in pred njimi pljuvati. Svetovali bLjima, da pogledata malo v svoje črne duše in da začneta z delavci drugo življenje. Delavcem pa kličemo : »Pridružite se veliki železničarski organizaciji, ki edina varuje Vaše interese. Delavski odbor na državni železnici. Tržaško ravnateljstvo. Dne 19. julija t. 1. se je sešel delavski odbor tržaškega ravnateljstva, pod predsedstvom dvornega svetnika g. Rufta, v zboro-valnici tržaškega ravnateljstva, ob 8. uri zjutraj ter zboroval do poludne. Navzoči so bili poleg imenovanega predsednika, še vladni svetnik gosp. Oalamboš, inšpektor Dr. Seeman in kot zapisnikar gosp. Dr. Kocjančič, nadalje vsi voljeni in imenovani člani odborniki iz vrst delavstva. Razpravljalo se je o sledečih predmetih in sicer : /. 1 oliter delegatov r osrednji delar. odbor. Ker se pa odborniki še niso dogovorili glede kandidatov za ta odbor, se je rešitev predloga preložila za 8 dni. //. Izranredno povišanje dnin. < »dbornikom se je naznanilo, da železniško ministerstvo namerava povišati dnevne plače, in sicer, v prvi vrsti starejim delavcem. Odbor je bil pozvan, da izreče svoje tozadevno mujenje, posebno glede načina, kako bi bilo treba ukreniti. Odbor se pa v tem pogledu ni mogel zediniti in je zato stavil predlog, da se tudi ta točka preloži za 8 dnij in se omogoči, da se odbor dogovori s svojimi volilci. Tudi ta predlog je bil sprejet in seja na to zaključena. Dne 26. julija seje odbor zopet sešel, in sicer po nalogu gosp. ra natelja, pod predsedstvom inšpektorja gosp. Dr. Seemanna in ostalih gospodov. Razpravljalo se je *o sledečih predmetih : I. Volitev delegatov v osrednji det. od.hor. Odborniki vseh skupin so oddali enake tiskane glasovnice in so bili toraj člani osrednjega odbora enoglasno sprejeti. Predsednik je naznanil, da bo odposlal glasovnice, kakor to zahtevajo pravila, železniškemu minisrerstvu. II. Revizija dnin vseh nekvalificiranih de- lavcev vseh oddelkov. Na podlagi tabele, ki jo je sestavilo ravnateljstvo sporazumno s posameznimi načelniki eksekutivne službe, za vsako postajo posebej, je sprejel odbor enoglaso sledeče plače: Službeni kraj Normalna dnina Jesenice.Trst. Kron Jesenice.....................................2‘60 Dobrava..................................... 2-60 Bled.........................................2;60 Bohinjska-Bela...............................2‘60 Soteska......................................2*60 Nomenj.......................................2-60 Bohinjska-Bistrica..........................2*t>0 Podbrdo ......................................240 Huda južna . . . . 2-40 Grahovo.......................................240 Podmelec......................................240 Sv. Lucija-Tolmin.............................240 Avče ...........................................'.......................................240 Kanal . '.........................2’40 Plave . .........................2-60 Gorica drž. železnica ....... 2*60 Volčja draga ...............................2’40 Prvačina ................................. 2‘40 Rihenberg ...................................2*40 štanjel-Kobdilj..............................2*40 Dutovlje-Skopo ..............................2-40 Repentabor p.................................2‘40 Opčina drž. železnica........................2-60 Sv. Ivan (Guardiella) .......................3-20 Rocol .......................................3-20 Trst drž. železnica .........................3*20 Trst prosta luka drž. žel. ..... 3‘20 Trst-Skedenj .........'. . . . 3’20 Trst-Sv. Sobota '............................3’20 »Službeni kraj normalna Divača-Pulj. Divača . . . . Rodik . . . . Herpelje-Kozina Podgorje . . . Raki to v ir . . . Buzet............ dnina Kron 2-60 Službeni kraj Trbi-Ljubljana. Normalna dnina Kron Rot' ................. Lupoglava . . . Borut p.............. Cerovlje . . . . Novaki p. . . . Pazin................. Ileki p.............. Sv. Petar u Šumi Žminj. /.............. Kanfanar . . . . Smoljani p. . . . Sv. Vincenc p. Zabronič p. . . . Vod n jan . . . . Galezan p. . . . Pulj................. i Kanfanar . . Sosiči . . . Rovinjsko Selo Rovinj . . . Kanfanar-Rovinj. 2-60 2' GO 2-40 2 40 2-40 240 2-40 2-40 2-40 2-40 2-40 2-30 2-30 230 2-40 2-40 2-40 2-40 2*50 2-50 2-80 2-40 2.30 2-30 2-40 Herpelje-Kozina-Trst. Kron Herpelje-Kozina............................2'(>0 Draga ...............................’ . . 2-60 Boršt......................................2-60 Ricmanje p.................................2*«>0 Sv. Ana ...................................3 20 Trst drž. železnica .......................3 20 Tržič-Červinjan. Ronchi . . . Begliano . . . Pieris-Turriaco Vil la Vicentina Scodovacca . . Červinjan . . . 2-40 2-40 2-40 2-40 2-40 2-40 Trst Poreč. Trst drž. kol................................3.20 Trst-škedenj ................................3-20 Monte Castiglione p..........................2-80 Zavije....................................2-HO Milje p...................................2-80 Škofije p.................................‘ 2-80 Dekani....................................2-80 Koper .............................1. . . 2-80 Semedella p...............................2‘(>0 Isola.....................................2(50 Strunjan p................................2-B0 Portorose......................... 2-60 Sv. Lucija-Portorose......................2 00 S. Bartolomeo.............................2-60 Sicciole .................................2'tiO Salvore p.................................2-50 Markovac p................................2-50 Ciddania p...................................2-50 Buje . . . . ‘............................2-f)0 Sribano p................................. 2‘bO Grožnja n....................................2‘40 Kostanje p................................2-40 Završje......................................2’40 Oprtalj . . .............................2-50 Kopališče Sv. Stefana-Lev.................2-40 Motov un ....................................2.40 Karojba .....................................2-20 Rakotole p................................2-40 Vižinada..................................2‘50 S. Nedelja ..................................2‘40 Višnjan...................................2-50 Nova vas..................................2'50 Poreč .......................................2*60 Gorica-Ajdovščina. Kron Sv. Peter p. Gorici .................... . 2-60 Volčjadraga...............................2-40 Prvačina..................................2-40 Dornberg..................................2'40 Batuje....................................2’40 Dobravlje................................... 240 Šv. Križ - Cesta..........................2-40 Ajdovščina................*..................2-40 Belapeč p................................2 (>0 Radeče-Belapeč........................ . 2-60 Kranjska gora ...........................2-60 Dovje . .............................2‘60 Iirušca p................................2-60 Jesenice ................................2-< >0 Javornik.................................2'00 Zerovnica p..............................2■ < >0 Lesce ...................................2-<»0 Radovljica ..............................2-40 Otoče '..................................2'40 Podnart-Kropa ...........................2-40- ,>t. Jošt p..............................2‘40 Kranj ...................................2-40 Škofja-Lok a.............................2-b0 Medvode ................................2(>0 Vižmarje.................................2*<>0 Ljubljana drž. žel..........................2-80* Ljubljana-Kamnik. Ljubljana drž. žel.................... . 2‘80* Taučarjev dvor...........................2-40 Černuče .................................2'40 Terzin ..................................2-40 Domžale .................................2‘40 Jarše-Mengeš.............................2‘40 Homec p..................................2-40 Kamnik 2-1 iQ 2'60 2'(')0 240 240 2-40 2-40 Kranj-Tržič. Kranj .....................................2-40 Naklo ........................................2-40 Duplje.....................................2-40 Križe p....................................2‘40 Tržič......................................2-40 Ljubljana-Straža-Toplice. Ljubljana dol. žel.........................2'isO* Laverca p..................................2 40 Škofelca ..................................:.*40 Šmarje-Sap.................................2-40 Grosuplje..................................2*40 Žalna .....................................2-40 Višnja gora................................2-40 Zatična....................................2 40 St. Viil p. Zatični..................... 2'40 Radohova vas...............................2 40 St. Lovreč na Kranjskem....................2-40 Velika-Loka ...............................2-40 Trebnje ...................................2-40 Ponikve p.....................................2-40 Mirna peč .................................2-40 Novo mesto.................................2-<>0 Straža-Toplioe.............................2'(i0 Grosuplje-Kočevje. Grosuplje..................................240 Predole ...................................2-40 Cušperk ...................................2'40 Dobrepolje ................................ 2*t>0 Velike Lašče..................................2-60 Ortnek.......................................2*<»0 Ribnica . . ...............................2-(>0 Stara cerkev p. ....................... Kočevje ............................... Trebnje-Št. Janž. Trebnje ............................... Mirna ................................. Mokronog-Bistrica...................... Št. Janž .............................. Predsednik naznanja, da bo ravnateljstvo predložene plače pregledalo in po možnosti vpoštevalo, seveda le v toliko, kolikor to razpolagajoča sredstva dovoljujejo. III. Predlog BradaCek-a, da se uvede avtomatika za vse delavce in se določi temeljna plača za profesijoniste. A) Profesijonisti: Za mladinske delavce (to so oni, stari od 18. do 24. let), naj se uvede temeljna plača 3 kron in naj se jim poviša vsake dve leti za 20 v. Profesijonistom, ki so prekoračili 24. leto, naj se da začetna plača 3 kron 60 vin.; po preteku enega leta naj se jim poviša na 4 krone in naj potem vstopijo v avtomatiko s poviškom dvajsetih vinarjev na vsake dve leti. B) Neprofesijonisli vseh oddelkov naj pričnejo s začetno plačo, kakor je v tabeli označeno in naj se jim plačei poviša vsake tri leta za 20 vinarjev. Glede tega predloga je izjavil predsednik, da ga ravnateljstvo ne more rešiti, ker je zadeva merodajna za vse omrežje državnih železnic, ter je izjavil, da ga odda osrednjemu delavskemu odboru. To se je tudi enoglasno odobrilo. IV. I peljava plačilnih listkov. Predlog vsebuje zahtevo, da naj se uvedejo plačilni listki, za vsacega posameznega delavca. V tem plačilnem listku naj bi bili označeni vsi dohodki, kakor tudi one svote, katere se od dohodkov odtegnejo. Predlog je bil enoglasno sprejet in predsednik je izjavil, da bo ravnateljstvo izvršilo to v lastnem delokrogu. V. Dovoljenje dopustov delavcem. Ker glede počitniških dopustov ni posebnih določb, ne v službenem redu in tudi ne v delavnem redu, zato se je enoglasno sklenilo, oddati predlog osrednjemu odboru. Predsednik je temu pritrdil. VI. ]zvanredno povišanje dnin za le/o 1'JOU. Tu se je predlagalo, da se izvanredno povišanje dnin, kar je določilo c. kr. žele-lezniško ministerstvo, izvrši tako, da se najpreje konštatira za vsakega posameznega delavca njegova začetna plača in njegov ,vstop v službo. Potem naj ti- se, na podlagi točk III.a in 111. b konštatirala tista plača, ki bi jo delavec imel, če bi bila že pri njegovem vstopu veljavna današnja avtomatika. Na ta način proračunana plača naj bi se mu tudi dala in sicer z veljavo od 1. januvarja 1909. Predlog je bil enoglasno sprejet. Predsednik je izjavil, da bo ravnateljstva proračunalo, koliko bo to stalo, da se bo pa ravnateljstvo moralo na vsak način držati svote, katero je železniško ministerstvo v to svrho določilo. VII. Konečno se je še razpravljalo o predlogih, ki so jih vložili posamezni odborniki in sklenilo se je sledeče : Predlagatelji: Dernovšek, Bradaček, Pajer. 1. Ravnateljstvo naj pripozna zaupne može in sicer od vsakega oddelka dva. Na ta predlog je izjavil predsednik, da je delokrog odbornikov omejen na določbe pravil, da se le-ti lahko udeležujejo sej in v splošnem stavijo predloge, da pa stvari, ki prekoračijo odborov delokrog ne more oficielno vzeti na znanje. Gotovo je pa, da bo ravnateljstvo vpoštevalo želje posameznih, odbornikov. 2. !'peljava temeljnih dnin za profesijoniste in avtomatika za vse delavce. Predlog je rešen s točko 111. 3. Plače preklanega dela po novem delavnem reda : ~)O"/0. Predlog se odstopi osrednjem odboru. 4. Dovolitev počitniških dopustov, kakor pri nastavljam-ih. Predlog je rešen pod točko V. o. Dovoli naj se: milo, h risar e in shrambe za obleko. Predlog je namenjen za delavnice in naj se raztegne še na delavce na progi glede orodja. Predsednik izjavi, da bo ravnateljstvo vso stvar preiskalo. (3. Profesijonistom naj se dovoli obleka. Predlog se odstopi osrednjemu odboru. 7. Dovolijo naj se listki za prosto vožnjo kakor pri nasiavtjencili. Predlog se odstopi osrednjemu odboru. 8 Vpelje naj se provteijski sklad s 10()°/a. Predlog se odstopi osrednjemu odboru. 9. Vpeljejo naj se plačilni listki pri izplačevanju. Predlog je rešen pod točko IV. 10. Z uslužbenci naj predpostavljeni boljše postopajo. Predsednik je mnjepja, da ni na, mestu se o stvari razgovarjati in, . uri zvečer naj se odškoduje primerno s plačo za dvakratni dnevni čas. Predlog se odstopi osrednjemu odboru. 3. Minimalna plača shladišni/i delavcev v Gorici, naj se določi na SMO, kr. v prvem letu, po preteku enega teta pa naj se zviša na .1 kr. in sicer tako, da se prvini kakor drugim to uveljavi s 1. januvarjem 1909. ^ Glej točke II. in 111. Predlagatelji: Pršič, Stenovič, Konic. Ta predlog vsebuje detajlirano regulacijo plač, temelji na avtomatiki in se je o njem razpravljalo v točki III. Nadalje zahtevajo predlagatelji, da sc jim naznanijo začetne plače (glej točko II.) Predlagatelj Ghina. 1. Začetna plača delavcev naj -znaša krone. Glej točko II. 2. Plača naj se zviša vsake 2 leti za 'iO vinarjev. ■ Glej točko III. 'A. Delavci, ki se uporabljajo trajno na '*sistemiziranih mestih, to so prernikači, 'zapisovalci voz, oddclkovodje, zapisovalci Vlog itd. naj dobe na dan 1 K doklade k dnini 4. Delavci, ki opravljajo pomožno službo ‘ na sistemiziranih mestih, naj dobe 'za čas ■oprrtvljarije te službe' doklado 6*0 vin. k ■Anini. ' ' '■ ■ v;<£reZelezni7ar« Ste v. 24. danjena. Zastopniki organizacije so tudi to zadnje zagotovilo tekom tega leta železniški upravi morali pogostokrat poklicati v spomin in gospodo pri generalnem ravnateljstvu prepričati, da delavstvo prav nič ne mara čakati na izpopolnjenje dane besede in da se hoče najenergičneje upreti vsakemu nadaljnemu zavlačevanju tega življen-skega vprašanja. .lužnoželezniška uprava seje sedaj vendar čutila dolžno ugoditi toli upravičeni zahtevi delavcev ter je v smislu koncesije razglašene v okrožnici 385 ustanovila zavod, ki bode pričel svoje delovanje s 1. januvarjem 1910. Delavci od strani železniške uprave ne bodo zvedeli preje pravic in dolžnosti, ki jim bodo pristojale nego postanejo člani tega zavoda, ker šele tedaj dobijo v roke dotična pravila. Zato se nam zd: potrebno, da poučimo delavce-železničarje že preje nekoliko o njihovih pravicah in obvezah,, katere jim bodo nujala oziroma predplsavala društvena pravila. V to svrho hočemo svojim sodrugom priobčiti iz teh pravil glavne podatke: Zarod se imenuje »Provizijski zavod za delavce c. he. priv. jučnočeleznišhe družbe«. Sedež zavodu je na Dunaju. Svrha zavoda je, preskrbeti in zavarovati svojim članom in njihovim zaostalim 'pokojnino. Pristopiti zavodu kot člani morajo vsi oni, ki so pri južni železnici uslužbeni na podlagi delavske pogodbe že najmanj 3 leta, ‘proti dnevni 'mezdi, so vojaščine proti, ne še preko 35 let stari in od železniškega zdravnika in za zdrave spozna. Vsi delavci tedaj pri katerih so navedeni pogoji dani, so prisiljeni postati člani provizijskega zavoda. Generalno ravnateljstvo pa jednega ali drugega delavca te dolžnosti more osloboditi, če je zalo prosil in če je prošnja, zadosti utemeljena. Pravico pristopiti zarodu kot člani, brez da jih k temu more kedo siliti, pa imajo oni delavci, ki so pri južni železnici uslužbeni na podlagi delavske pogodbe že najmanj 3 leta pi otl dnevni mezdi, več nego 35 a ne še preko 55 tet stari in od železniškega zdravnika za zdrave proglašeni. Vsi ti delavci pa morajo za vsako posamezno leto. kolikor so' preko 35 lel stari, plačati dvoodstotno doklado na ono mezdo, na podlagi katere se bodo odmerili članski prispevki. Za Uda preko normalne starosti, za katera je delavec naknadno doplačal nima pravire zahtevati nikako provizijo. Doplačenanje za leta preko normalne starosti pravila določajo na 14 mesečnih obrokov. Generalni ravnatelj, dvorni svetnik Dr. Egger, je zastopnikom organizacije tudi obljubil, da se bodo onim delavcem katerim ne bode mo-gdče doplačati vsega v 24 mesečnih obrokih, na njihove prošnje, ki jih bodo morali vložiti pismenim potom, dovolilo za plačevanje celo do 60 obrokov. Jednake določbe veljajo tudi za delavke, uslužbene proti dnevni mezdi ali pa proti mesečnemu pavšalu v najmanjšem znesku 30 kron. Razlika je le la. da delavke morejo pridobiti preživninske pravice le same zase in nikdar ne za svojega moža ali za svoje otroke. Vsak član dobi, kadar je sprejet v zavod en izvod društvenih pravil in potrdilo, od katerega dne se mu šteje članstvo. Prejem pravil in tega potrdila, mora prejemnik potrditi s svojem podpisom. Od vsprejema v provizijski zavod so izključeni; 1. Diurnisti. 1. -Vajenci. 3. Pri prernogokopu v Konjicah v-po-sleni delavci. 4. Pri oskrbovalnih magazinih (Approvi-sionirungsmagazine) na. Dunaju, in v Mariboru, Inornostu in v Budapešti vposleno osobje. 5. Subakordantje. ti. Vsi oni, hi so že preko 55 let stari. Vsak član mora. počenši od dneva vsprejema, plačevati mesečni donesek v visohosti 4 odstotkov mezdne svote, ki je podlaga odmerjen ju prispevka v. Mezdna svo/a, ki ima biti podlaga od-merjenjv prispevkov znaša 85 odstotkov 30 kratne na normalni delavni čas spadajoče dnevne mezde. Da si bodo člani mogli sami izračunali prispevke, hi jih bodo morali plačevati provizijskemu zavodu, hočemo navesti tu par vzgledov : 1. primer. Delavec zasluži 3 krone 10 vinarjev na dan. Tr idesetkrat.ua dnevna mezda znaša 010 kron in S5 odstotkov te svote je 7US kron. Od tega zneska je plačati 4 odstotni prispevek, ki znaša 3 krone 5 vin. na mesec. Račun : 320 kron 30 odstotkov kron 920*— 920 » -< 85 » - 768*— 768 » .<4 * = » 3*07 A ho faktična, dnevna mezda znaša manj nego 2 kroni, a vsaj 1 krono 70 vin., tedaj se ima odmerjenju vzeti za podlago trideset kratni znesek 1 krone 70 vin. 1. primer: Dnevna, mezda 1 krona 70 vin. do inkl. 1 kroni, kron 1*70 < 30 kron 51*— » 51*— x <85 odstotkov 43*3 kron 43*351 prisutvfk K 1*73 4 odst. prisp. 2 K. z da kakega člana po šele Ako faktična dnevna mezda znaša manj nego I krono 70 vin., tedaj se ima vzeti za podlago odmerjanju prispevka cela ta dnevna mezda. 3. primer: dnevna mezda, do ehshl. I krona 70 vin., kron 1*60 < 30 kron 48‘— > 48*- x 4 odstotkov prispevek K 1*92 Delavke: Ge mesečni pavšal presega znesek 75 kron, tedaj se ne vpošteva več nego samo 7 m kron in se iz računanju S5 odstotnega prispevka vzame za podlago le 75 kron. J. primer : h 7;>' 8.» odst. A 03*7;», » 63*75 4 odst. » 2*55. Ako mesečni pavšal znaša vsaj 51 kron, a manj nego 60 kron. tedaj se vzame za podlago odmerjenju znesek 51 kron. 1. primer : A 51'— odst. A 43*3;), K 43*35 ;< 4 odst. prisp. K 1*70. Če je pa mesečni pavšal manjši nego 51 kron, tedaj se vzame v poštev cel mesečni pavšal. 3. primer: f>0 K Če se dnevna me prvem kakega meseca zviša, tedaj se to zvišanje vpošteva šele pri prihodnjem mesecu. Če se pa dnevna mezda kakega člana zniža, mora dotičnik kljub temu plačevati prispevke od prejšnji’ večje mezde in sicer toliko časa. dokler ni vložil prošnje za odmerjene prispevka na podlagi znižane mezde. /m prispevke, ki jih ima "plačati južna železnica provizijshem a zavodu, znašajo polovico vsega onega, kar vplač:ajo člani. Ako vsi ti dohodki ne zadostujejo provi-zijskemu zavodu za pokritje novih izdatkov, tedaj založi znesek, ki še manjka, južna železnica sama. V slučaju bolezni se imajo prispevki, hi jih eventualno člani tekom tega časa niso plačali, odtrgati od zapalih mezd vse na enkrat ali pa v primernih obrokih, potem, ho je dotičnik zopet nastopil službo. Ako ima član opraviti, orožne vaje velja za prispevke, hi so mej tem časom izostali isto, kar smo ravno povedati. Člane, ki morajo iti v vojništvo v slučaju mobilizacije je smatrali, da so izstopili iz zavoda; vplačani prispevki se le — tem s 4 odstotnimi obrestmi povrnejo. Članom, hi svojih prispevkov niso dvignili in se tekom treh mesecev po dokončani vojaški službi 'vrnili na delo, ali so pa v vojaški službi postali za delo nezmožni, ali pa umrli, se vojaški službeni čas, proti plačilu odnosnih na ta čas spadajočih prispevkov, vračuna r provizijsko dobo. Te zastale prispevke je mogoče plačati tudi c obrokih. • Visokost provizije. Po osemletnem članstvu znaša provizija 35 odstotkov, za deveto in deseto teto za vsako po 2*5 odstotkov, za vsako aadaljno telo pa po 2*4 odstotkov več. Po dovršenih desetih letih članstva se krajši čas nego šest mesecev ne vzame v poštev, več nego šest mesecev se pa šteje za jedno celo leto. Kadar je kedo že 35 let član za voda, doseže 100 odstotno provizijo. S člani, ki so vsled kake nezgode postati za službo nesposobni še p redno so dosegli pravico zahtevali provizijo, se postopa tako, kakor bi bili že osem let( člani provizijskega zavoda. Tudi vdove lakih članov imajo pravico do provizije. Najmanjša provizija za člane in njihove vdove znaša 300 kron, toda le tedaj, če nimajo pravice zahtevati rento vsled nezgode. Normalna provizija za vdove znaša 50 odstotkov one provizije, ki jo je dobival njen mož oziroma je imet pravico, jo zahtevati. Prispevki za vzgojo znašajo za vsakega še ne preskrbljenega otroka., do vštevšega 18. leta, peti del one provizije, ki se vdovi faktično izplačuje: svo/a vseh prispevkov za vzgojo pa ne■ sme presegati vdorine provizije.^ Primer: Očetovska provizija je Znašala-900 kron : 50 odstotna normalna provizija za vdovo znaša tedaj 450 kron: peti del tega je. 90 kron: prispevki za vzgojo šesto-rice otrok znašajo skupaj 540 kron. Ker pa prispevki za vzgojo ne sanjo presegali vdorine provizije tedaj bi se v lem slučaju svota prispevkov za vzgojo morala skrčiti za 90 kron. 1 zvanredna provizija za vdove in prispevki za vzgojo ne smejo skupaj hiti večji nego provizija, ki jo je član dobivat, oziroma do ka tere je imel pravico : v nasprotnem slučaju bi ■ se prispevki za vzgojo morati primerno znižati. I. primer: Očetova provizija znaša K 500*— pramatemu normalna vdovi/na provizija » 250*— i.zvanredna pa % » 300*— 7, del v ime prispevka za vzgojo » 60*— za šest otrok, za vsakega po 7, del či 60 K znaša, skupaj » 300*— Izvanredna vdovina provizija v znesku 300 kron in prispevki za vzgojo v isto-tolikem znesku 300 kron, presegajo očetovo provizijo za 100 kron in za ta slednji znesek se mora svota za vzgojeva/ne zneske znižati. 1. primer: Očetova provizija znaša K 300*— i zvanredna vdovina provizija » 300*— V tern slučaju odpadejo prispevki za vzgojo popolnoma. Otroci, ki ostanejo brez stkrišev, ali pa se njih mati zopet omoži, dobijo za vzgo-jevaine namene najmanj polovico vdovine provizije ali največ celo to provizijo. Omejitev vžitka provizije. Ako kak (lan provizijskega zavoda dobiva, bodisi na podlagi avstrijskih, ogrskih ali tudi inozemskih zavarovalnih zakonov proti nezgodam kako rento, tedaj se mu provizija toliko časa ne. začne izplačevati, dokler ta provizija vi pa dotična renta skupaj presegata mezdno sroto ki ima služiti za podlago odmerjenju provizije, ali pa če član vsled stalne, oslabelosti dobiva rento, ki presega njegov zaslužek ter provizija in renta presegata mezdno svoto za 120 odstotkov. Vsled te določbe sta sodruga Tomschik in Weigl Se intervenirata pri gosp. generalnemu ravnatelju, dvornemu svetniku Eggerju ter mu izjavila, da se ista mora pod vsakim pogojem črtati iz 'provizijskega statuta. Voljeni provizijski odbor se bode s ponovno določbo, pečal takoj na svoji prvi Sefi. '/.urar nnauje onih let katere so delavci /tresiužili pri,jušni železnici pred I.,januvarjeni /!)/n. Onim članom, Id so bili sprejeli r provizijski zarod s 1. janurarjcm UHO in imajo r tein času še preko tri leta, one službene dalte za seboj, ki se jim r smislu norm //lede /iripoznanja d ruštrenih provizij delavcem izlorenim iz družbi/te službe p(x'e»ši s t. jun u rarjem ima vračunati, si bode polovica tega času, r ■ kolikor posega omenjeno službeno dobo treh let, po petletnem članslrn /iri jtrovizijskem zavodu, r slučaju . <>if /7 in 'J,'i pu brez ozira na čas članstva tako zaračunala, kakor da bi bili za res všleti čas pris/)crl:i že plačani. Krajši termini od jednega meseca, 1,'i izvirajo iz tei/a r: ačiina nja se ne rpošievajo. Primer : Delavec, /:i je z dnem :il. decembra U)OD pri južni železnici že 'Jo let neprtrgoma r službi, jmlune s /. jauurarjem /!lt(l član jtrovizijskega zaroda. 1'emil delarcn se /to petletnem članstru tri letu : fcarenčna • doba omenjenih 'JO službenih let od -štejejo. Od ostalih li let, se mn jih pu polovica, to je S'!,, let prišteje k onim petim letim, odkar je član, tako, da šteje I. jannrarja /Oto že SP članskih let. Seveda ostane račun isli, naj je kedo manj uli\ r?o nefjii 'JU let sluzil, ker .se h od let dosluženih do decembra U)Oi> odštejejd tri služi/ena leta, od ostalih se /m po/urica prišteje /,' petim članskim letom. Izstop iz provizijskega zavoda. ('tuni. ki morejo dokazati najmanj 3<) vračunanih članskih let in so pobi/ tega dosegli starost (ir> let. so upravičeni stopiti r /tro vizijo. t. ('lani, 'katerim je r. kr. prir, jušna železnimi od -povedala službo, in še nimajo pravice do provizije morejo zahtevali /lovrniter iz/tlačanih pris/tevkor s I" ,, obrestmi vred. 'J. ('lani, ki so bili kazenskim potom odpuščeni iz službe c. kr. prir. južne železnice, zgubijo za se. za srnjo ženo in za otroke vse zahteve napram provizij• skr m u zarodu. Vendar /ta dobijo pris/ierke. /tlačane /trovisijski mu zarodu, brez obresti povrnjene, r kolikor b ti ne služijo. r pokritje eventualnih obrez, nastalih iz službenega razmerja, r pokritje sku/iila za premog, ali terjaler napram družbenim hranilnicam ali posojil-nicani in napram /ireskrbljeralnim magacitioni za kreditirano blago. Si. I pravnemu sretn e. kr. prir. juzuozelezniške družbe je doroljeno, r /tosebno r pošte vanju vrednih slučajih /lodeliti ženi ati /ki otrokom onega delarca ki ji' bit iz službe kazenskim potom odpuščen. ki si je /m vsled svojega članstva še jiridoliil jtrarice do pro-rizije, /todelih na dotično prošnjo en del te delarcn pri padajoče prorizije za stalno ali pa le za nekaj časa kol /lini/ioni ako se je otipu Uče ni elan odporedal prurici, zahtevati /torrniter vloženih /tvispevkov. To so najglavnejši podatki iz provizij-skih statutov. Potančneje se v teli statutih .hočemo pečati o drugi priliki; posebno se hočemo nekoliko več pobaviti z brezpravnostjo odbornikov. Omenimo naj rudi to še enkrat, da se pi vi odstavek tj 20 mora na vsak način črtati. Gotovo se bodo oni. ki so že preko 35 ler stari in ki tedaj niso obvezani pristopiti provizijskemu zavodu, vpraševali, kaj jim je storiti : naj li to store, ali ne. Mi srno mnenja, da .je vsakemu delavcu le v korist če je član provizijskega zavoda in vsled tega tudi vsakemu svetujemo, da pristopi. Ti delavci, to je tisti, ki so preko 35 let stari, morajo svoj prestop prijaviti najkasneje do 30. junija 1910, ker pozneje ne bi mogli več pristopiti. Razne stvari. Neumestna štedljivost. — Pri južni železnici je pač vsaka beseda bob ob steno. To dokazuje zopet sledeči’ slučaj, ki se je dogodil dne 30. oktobra v Št.' Petru na Krasu. Imenovanega dne je imel oddelek nadsprevod-nika sodr. Bolhe vlak št. 1634 a iz Reke v Sr. Peter. Bog- Pluvius, se je iz neznanih razlogov, nekaj vjezil in deževalo je nepre-nehano. pa je bilo osobje oddelka v takem slučaju, do kože premočeno, je pač naravno, tembolj, ker je to vlak, tovorni pobirač, pri katerem je treba na vsaki postaji celo vrsto blaga naložiti in izložiti. Vrhu tega še vozi z znano polževo hitrostjo, celih 7 ur 33 min. namreč od 8 ure 35 min. zjutraj pa do 4. ure OH min. popoldan. Osobje bi po službenem redu imelo tudi še nadalje službo iz št. Petra v Ljubljano. Vsak pameten človek, ki ve ceniti človeško zdravje in ki je kedaj kaj slišal o Adamu Riese-ju bi mogel priznati. da premočeno osobje te službe ne bo moglo opraviti. Tega mujenja so bili tudi sprevodniki in zavirači omenjenega oddelka in naznanili so tri ure pred prihodom v št. Peter, da naj se za nadaljno službo preskrbi nadomestni oddelek. Tega seveda gospodje v št. Petru, ki imajo vse roke polne dela, niso storili in Šele. ko je dospel vlak v postajo, je počel gosp. Topolovec uganjati svoje neslane burke in skušal osobje terorizirati s tem, da je določil, da ima oddelek prevzeti vlak 1637, ki odhaja šele po 3 urah. Da je to le šikana, spozna lahko vsak lajik na prvi pogled če ve. da bi v normalnih razmerah imel oddelek službo pri vlaku 76, toraj 20 minut po prihodu v št. Peter. Seveda se uslužbenci ti dispoziciji niso udali. temveč izjavili, kar so imeli popolnoma prav, da so sploh za vsako službo nezmožni, ker popolnoma premočeni. Javili so se bolnim in so imeli vsled tega 7 ur časa premišljevati o ugodnostih železniške službe, dokler jih ni konečno teško pričakovani osebni vlak vsprejel in' odpeljal domov, nasproti novim torturam in novim šikanam. Ko bi gosp. Topolovec razumel le nekaj matematike, hi bil lahko zaračunal, da ima podjetje vedno večjo škodo, če je v skrajni sili primoran, za svoje uslužbence poseči po zdravniški pomoči, nego če bi se zahtevi uslužbencev ugodilo in se jih nadomestilo z ljudmi, ki so za službo sposobni. Tega gosp. Topolovec ni razumel. Radi tega je naloga merodajnih faktorjev gospoda poučiti, da ima dolžnost, varovati interese uprave in tudi v pošte vali želje uslužbencev, ki zahtevajo- vedno le to, kar upravi najmanj ško- I d nje. Mi dobro vemo, da smo tu za opravljanje službe ; znano nam je pa tudi, da smo v interesu družbe, kakor tudi v lastnem interesu dolžni čuvati svoje zdravje, v kolikor je to mogoče. Pamet toraj, gospoda ! Železničarji in socijalno zavarovanje. V torek, dne 23. m. m. je prišla v dunajski parlament deputaeija železničarjev vsih železnic. ki se stekajo na Dunaju, da tam predloži peticijo, naperjeno proti vladni predlogi, ki namerava poslabšanje sedaj veljavne zavarovalnice proti nezgodam za železničarje. Deputaeijo sta vodila državna poslanca Tomschik in Miiller. Oddala je državnozborskemu predsedniku Pattai-u peticijo s 104.231 podpisi obseženimi v treh vezanih zveskili. Od srednjega vodstva železničarske organizacije sta bila navzoča sodruga VVeigl in Dušek. Peticija se sklicuje na to, da so železničarji, z ozirom na nevarnost službe, v delavskem zavarovanju zavzemali doslej izjemno stanje. Ta položaj naj bi se sedaj poslabšal. vzlic,temu, da sta juridična in narodno - gospodarska komisija leta 1894 sklenili ravno nasprotno, r 'peticiji povdarja mula, da držami zbor ne ho krati! pravic železničarjem in se ta nada tako-le utemeljuje: <’e se more smatrati danes za dejstvo, da se v Avstriji na železnicah ne dogajajo večje katastrofalne nesreče, je to pač pripisati, poleg- vestnosti osobja, okolnosti, da je dosedanji način zavarovanja uplival na uslužbence zelo ‘pomirljivo, ker so računali z matertjelno gotovostjo s posledicami prometnih nevarnosti. Če se odpravi ta materijalna gotovost, se spravlja ob jednem obrat v nevarnost in bode to med uslužbenci uplivalo skrajno razdruže-valno. Klic, ki ga toraj avstrijski železničarji uporabljajo, v samoobrambo je obenem tudi apel na javno vest in na Vest ljudskega zastopstva, klic, ki v tako resnem času, ne more ostati neuslišan«. Poslanec Tomschik je predsedniku predstavil deputaeijo in mu razložil vzroke nje prihoda. Poslanec Muller je izjavil, da je prišla deputaeija neposredno pod vplivom nesreče pri St. Hipolitu in omenil svoječasno obljubo članov gospodske zbornice in mini- stra Wurmbranda. Povdarjal je tudi, da je v delavskem svetu sam zastopnik železniškega ministerstva govoril proti določbam, katere so pa sedaj kljub temu v vladni predlogi. Omenil je odstavek iz vladnega poročila, kjer se železničarjem predbaciva, da »streme z vsemi silami po nezgodah«. Predsednik Pattai je dejal, da je to naravnost nečuveno. Predsednik je depiltaciji odgovoril, da mu je stvar znana in da se bode sam zavzel. da status quo za železničarje ostane neizpremenjen. Deputaeija seje nato predstavila v zbornici še raznim drugim poslancem. V sredo je pa šla deputaeija še k predsedniku so-cijalnega odseka, k poslancu Bucek-u. Železničarska smrt Pred par dnevi je pri Dutovljah tovorni vlak št. 61. ki vozi iz Jesenic v Trst, in prihaja v Dutovlje ob 11. uri 30 min. po noči. povozil zavirača Jakoba Sušiča iz Trsta. Ko se je to naznanilo v Dutovlje, je šel tarnošnji postajenačelnik z delavcem Arnej-čičem ob progi iskat mesto nesreče. 500 metrov od postaje sta našla pri ogibu na tiru razmesarjeno truplo, kateremu je bila odrezana glava in obe nogi. Vlak ga je zgrabil za suknjo in potegnil pod kolesa. Ponesrečenca so prenesli v mrtvašnico v Dutovlje. Pogreb je bil 10. t. m. zjutraj ob «. uri. Siromak je zapustil ženo in majhnega otroka. V železniški službi je bil od febr livarja 1908. in leto dni poročen. Popravek. V zadnji številki našega lista se je v članek »Odgovor N. D. O.' od odv. dra. Tume v Gorici, tiskanem na strani 9. vrinila n e 1 j u b a t i s k o v n a p omot a. V začetku jed nega odstavka v sredi tega članka je citati : Dopisnik mi očita, da sem neželezničar in odvetniški kandidat........... Mesto tega pa mora stati sledeče; ,.Dopisnik mi očita, da sem neželezničar in odvetnik. Ali ni morda vstanovil N. 0. 0. Dr. Josip Mandič, ki je tudi neželezničar in odvetniški kandidat?" Toliko v pojasnilo onim, ki vsled te tiskovne točke eventualno stvari niso mogli prav razumeti. Listnica uredništva. Radi pomanjkanja prostora je moglo več poročil zaostati-. Meseca decembra se vršijo sledeči shodi: Logatec dne 17. ob 7. uri zvečer. Rakek dne 18. ob 8. uri zvečer. Opčina dne 19. ob 3. uri popoldne. Gorica I. dne 20. ob 7. uri zvečer. Tržič (Monfalcone) dne 21. ob 7. uri zvečer. Krmin dne 22. ob 7. uri zvečer. Dnevni red vseh teh shodov je : 1. Stališče, ki ga zavzemajo delavci napram pravilom provizijskega sklada južne železnice. 2. Raznoterosti. Na znanje sodrugom! Krajevna skupina Splošnega pravo-varstvenega društva Pragersko naznanja svojim članom, da izroee svoje društvene knjižice do l. januvarja 1910 sodrugu Pack-u v svrho kontrole. Vodstvo. Vršili so se sledeči shodi. Dne 5. t. m. se je vršil v Trstu, v delavskem domu, ulica Boschetto 5, dobro obiskan železničarski shod z dnevnim redom : Pomen rdeče nedelje. Sodr. Kopač je z jasnimi, prepričevalnimi besedami razlagal pomen rdeče nedelje za železničarje. Povdarjal je, da je treba zaspance buditi k trajnemu delovanju in jih spodbujati, da ne omahnejo. Položaj ni tak, da bi mogli roke križem držati in gledati, kako se nam krivica godi. Omenjal je razne priboljške, ki jih je izvojevala organizacija. Bila bi jih še več, če bi se železničarji bolj brigali za organizacijo. Sovražniki prežijo na vseh koncih in krajih in nam škodujejo, kjer nam le morejo. Omenjal je tudi predlog sodr. Ellenbogna glede 20 milijonov kron za železničarje, katerega so pokopali krščanski-socijalci in nacijonalci. Za njim povzame besedo sodr. Falk in poroča v nemškem jeziku o istem predmetu. Sodr. Petejan iz Gorice omenja med drugim pomen rdeče nedelje za razvoj delavskega in narodnega vprašanja, kakor tudi za zboljšanje gmotnega stanja železničarjev. Izvrstno je ožigosal razne črne in nacijonalne demagoge, ki živijo od narodnostnega prepira. Govorilo je še več sodrugov. Vsi pa so se strinjali v tem, da je treba resnega delovanja v blagor železničarjev in delavstva sploh. Uodstvom krajevnih skupin in vpiačevalnic na znanje! Kupone mesečnih doneskov je zložiti po jezikih in številkah in s premnim listom pošiljali centrali. Sprejemnice je z natančnimi naslovi izpolniti in omeniti, ali se naj pošilja list posamezno ali pa v zavoju. Sprejemnice je takoj poslati centrali in o prihodnjem računu obračunati. Vsled tega se omejijo nepotrebne reklamacije, ker list zamoremo takoj poslati novo pristoplim članom. Spremembe naslovov je naznaniti najkasneje 4 dni pred razpošiljanjem lista. Pri prestopili od ene krajevne skupine k drugi je. navesti člansko številko in prejšnjo krajevno skupino, kakor tudi novo člansko številko n. pr. N. N. št. HO. krajevne skupine O. je prestopil k nam in dobi številko 70. Pri prestopih od bratskih organizacij se sprejemnica ne spiše, pač pa nam je v tem slučaju poslati staro člansko knjižico. Sprejemni in prestopni doneski se v tem slučaju ne smejo zahtevati. Pri izstopili je naznaniti člansko številko in ime dotičnika. Pri reklamacijah za list je vporabljati nalašč za to prirejene, tiskovine, na katerih je naznaniti krajevno skupino, člansko številko ii! ime dotičnika. Reklamacije so poštnine proste. Pri spremembi številk se je spora/umiti z upravništvom. Naročila na list v zavojih morajo biti upravuištvu odposlano najkasneje do 7. 17. in 27. vsakega meseca za »Eisenbahnerja«, do 9. in 19. vsakega meseca za »Železničarja in »Kolejarza«. Agitacijske številke dobijo krajevne skupine in vplačevalnice le na izrecno zahtevo. Število izvodov določi upravništvo. Mesečni obračuni. Blagajnike krajevnih skupin in vplačevalnic nujno prosimo, da na položnicah vedno navedejo obračun, da jih zamoremo redno vknjižiti. Ist.otako prosimo, da se vsaki pošiljat vi kuponov takoj dodajo blagajniška poročila, da jih zamoremo pri- merjati. rpraviristro. Pozor sodrusi! Železničarji! Ali ste - že naročili slovenski ,,Žepni koledar« za delavce sploh in prometne uslužbence za leto 1910? —še ne! Potem storite to takoj, da ne zamudite prilike. Cena v platno vezanemu izvodu je 80 vin., po pošti 10 vin. več. Organizacije in zaupnike prošinho, da ga naroče čimprej. Čakati do novega leta je nesmiselno, ker zna biti potem prepozno. Naročila in denar sprejema uprava „IMečega PrapOrja“ v Ljubljani. Naroča se tudi lahko v Trstu pri sodi-. A. Vaupotiču v Delavskem domu in v Gorici pri sodr. .1. Petejanu, Via Teat.ro štev. 20 1. Slovenski železničar, ki se zanima za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje za politične in gospodarske boje našega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči „7(cleči prapor** ki izhaja v L.IITBLJANI trikrat na teden i n velja z a: Celo leto.....................14 K — Pol leta.......................7 14 - - Četrt leta S K ."»O vi«. Vsak zaveden železničar bi moral biti naročen na ,,Rdeči Prapor**. železničarji strojem stroke obeh ljubljanskih železnic, pozor! Vabilo na = javen shod = —= strojnega osobja =— ki bo v četrtek, dne Iti. t. m. točno ob 1 „ < uri zvečer v gostilni gospe Favai poleg državnega kolodvora v Spodnji Šiški. DNEVNI RED: Novovpeljani postranski zaslužki strojev-nega osobja na c. kr. državni železnici in stališče uslužbencev napram temu. Poročevalci: Sodr. Kopač iz Trsta, sodr. Stohler iz Trsta in sodr. Ružička iz Beljaka. Sklicatelj. Strojevodje in kurjači! Državno-želez-niška uprava dane obljube ni izpolnila, poslabšala je stranski zaslužek celi vrsti uslužbencev, vzlic temu, daje svoječasno obljubila stvar urediti po želji uslužbencev samih. Pridite toraj vsi, da ji povemo, da si ne damo kratiti pravic in da vstrajamo pri svojih zahtevah. Ni eden naj ne ostane doma ! Železničarski koledar (Eisenbahner-kalendar) za leto 1910 je zopet izšel v založbi strokovnega lista »Eisenbahner-. Dunaj V. Zenta- gasse o. Med raznimi strokovnimi in žepnimi koledarji zavzema ta letopis prvo mesto, ker daje v raznih podučnih člankih pojasnila o najvažnejših vprašanjih službenega in delavskega razmerja pri avstrijskih železnicah. S tem udovoljuje praktičnim potrebam železničarjev'. Posebno letos zamoremo njegovo vsebino kot jako raznovrstno in obilno imenovati, katera more dobro služiti železničarjem v mnogih ozirih. Vkljub okusnemu opremljenju zunanjosti mu je cena le I ltroiio za izvod. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Dragotin Priora v Kopru. Jajnosti španske inkvizicije" Delavska tiskovna družba v Ljubljani izdaja znamenito delo pisatelja Fereala „ Tajnosti španske inkvizicijena katero opozarjamo sodruge 1 železničarje: ===== Žepni koledar za delavce sploh in =--- = prometne uslužbence Kil navadno leto IfMO. Cena v platno vezanemu izvodu je 8o vin. po pošti so vin. več. Pri naročilih na posamezne izvode se priporoča, da se pošilja denar naprej drugače se izvrši naročilo po povzetju Naročila in denar je poslati i'i«*avi ^Rdečega Prapora4' = v UiBLJANI ! Produktivna zadruga fj lij ljubljanskih mizarjev Ki vpisana zadruga z omejeno zavezo ™ |§ Q Glince 221 pri Ljubljani Q || IKjOK priporoča se s fmm 1 1 občinstvu za izvrši- !®j tev vsakovrstnih v to stroko spadajo-čili del, n. pr. pohištva v vseh slogih g| iz trdega in mehkega lesa, kompletne IT oprave za hotele, vile, kavarne, go- » ||J stilne, pisarne, prodajalnice, zasebna j^L stanovanja i. t. d. ra ” ■ |p| Prevzema in izvršuje vsa stavbenska pij dela i n jamstvo za soli d n o in (SL trpežno delo. ffla Daje tudi proti plačilu v mesečnih obrokih pij W>'% ——————— —— --- . m Točna postrežba. = Nizke cene Proračuni in načrti poštnine prosti. Kavarna lINIONE-irst Ulica Caserma in ulica Torre Bianca —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — —— in časnikov v vseh jezikih. PRIPOROČILO Sodrugom, ki prihajajo u Ljubljano se priporoča ob Resljevi cesti št. 22 v neposredni bližini južnega kolodvora Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina. kakor tudi gorka in mrzla kuhinja na razpolago je lep senčnat vrt s kegljiščem in vsi slovenski ter netiti in italjanski delavski listi. Na prijazen poset vabi Marija Petrič restavraterka