Politični oglecl. Avstrijske dežefe. Slovenci veliko in radi žrtvujemo za šole. Nov dckaz temu je kvajno šolsko svetovalstvo Mozirsko. Sklenilo je 3razredno šolo v Mozirji razširiti in staviti novo šolsko poslopje. Odposlalo je ob eiiem tudi prošnjo za podporo do štajerske posojilnice v Gradci, ki je za šolske namene odločila darovati 60.000 fl. — Koroški slovenski in nemški konservativci so začeli živahneje gibati se ter se potezajo vsi za lepo geslo piavnestranke: vsezavero, domin cesarja. 0 liberalizmu nečejo ničesar vedeti, ker se je pokazal sovražnika vere, Sloveucev iu Avstrije. Prilično bo tudi ,,S1. Gosp." o tej važni stvari več povedal. Tržaški Slovenci so si odmislili in ne bodo osnovali lista: Edinost. Hočejo se rajši poskušati zediniti s Sočo in Glasom, če bo mogoče. — V Trst pride te dni največja oklopnica ali železna ladja na svetu. Angleži so nje posestuiki. — Letošje polletje spada gotovo med ona, ki so po nevihtah največ škodovala. Vsak deu^beiemo o stiahovitih plohah in točah n. pr. na Štajerskem, Koroskem, Tirolskem, Moravskem, v Pragi in Budapešti. Posebno ogerska Budapešta je hudo zadeta. Veliko tisoč šip je potrupanih, muogo hiš podrtih in ljudi osrurtenih. — Volitve na Ogerskem ljudi čedalje boij vzneminijejo. V Železni županiji sta postavljena 2 kandidata: konservativni župnik Herič (SIovenec?) in madžaron Sohar. Prvi je neki sila zgovoren. Veliko dijakov so te dni zaprli v Linci, v Krernsmiinstru, v Salcburgu, v Freistadtu, ker so bili s pruskimi dijaki v izdajalni zvezi. Zopet lep sad naših liberalnih šolskih kričačev! Vnanje države. Ruski cesar se je peljal črez Avstrijo na svoj ruski dom. Naš svitli cesar so ga od Hleba do Bodenbaha na železnici spremljali. Ves svet pravi, da je ta shod velike važnosti in nalašč po nadvojvodu Albrehtu nasnovan, da sta se sosedna cesarja zamogla .pogovarjati — b r e z p r i č. — Na Prusketn raste razdraženost med Katolicani in liberalci čedalje bolj. V mestu Rheine so Katoličani zapodili žandarje in policaje ter ranili ruestnega župana, kerjehotel bianite razsvitljenje mesta na čast 301etnice kronanja Pija IX. Sicer pa pruski finančai ministri slabo gospodarijo. Hoteli so v svoji ošabnosti vse računiti v zlatu na mesto v srebru. Ali sedaj bodo kmalu morali računiti v ,,cotavem" papirji, kakor mi. Kajti 1150 milijouov izkovanih ruanjših (mark) zlatov je kunalu romalo v fiancoske ia augleške roke. Sid in jeza na Nemškem je zato velika. Sosedi se njiin pa zlcbno posruehujejo. Francosko deželo je zadela neznana nesreča po južnih kiajiuah. Strahoviti nalivi in plohe so pokončale veliko mest, trgov in vasi. Vsa nesreča še ni razglašena. Da pa je sti ahovita, kaži to, da je četrti del mesta Toulouse voda podrla, veliko Ijudi v razvalinah zasula. Nek trg je imel 400 hiš. Ostalo njih je 5. Državna skupščina je takoj dovolila 1 milijon pomoci. Sanii predsednik francoske republike, general Mak-Mahon se je podal v nesrečne kraje. Spanski KarlLsti vedno uapredujejo ter so zopet na večih mestib obapne nasprotnike potolkli.